J TEDNIK KULTURNO GLASILO -Z?nl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p„ fc>. b« ^1° XXIV / ŠTEVILKA 36 CELOVEC, DNE 7. SEPTEMBRA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA dolska vrata se bodo odprla odnriISka vrata se bodo v ponedeljek zopet Dri*' Za naimanjše naše otroke se s tem nei° Prve resne življenjske naloge. v0!ola Povzame s tem dnem veliko odgo-Dom°'* za otr°ka-šolarja, katerega mora s lika staraev usposobiti za življenje. Ve-tr . ,e na|oga učitelja posebno v prvem o-red °V6m šolskem letu, le-ta polaga temelje svo!*693 učenia in dela. in če bodo starši stra ■ U otroku z vso ljubeznijo stali ob tr .ni’ bo tudi učiteljevo delo uspešno. O-tako Šole ne bo bal> ampak jo vzljubil in Da ■ b° uspeb zagotovljen. Največje veselje zašit”13 Učitelj sam’ če je njegovo zares tešče ” del° b'l° uspešno. Ni večjega zado-ti ieJ0 kak°r s,ati v razredu, v katerem se sku posrečilo, otroke povezati v delavno delu>n°3t’ ki sledi tvoji besedi in tvojemu Sv_.rlte|i ima otroka le nekaj ur dnevno v ■! °skrbi. Večji del dneva pa ostane nad že riaprej v oskrbi staršev in njihovem blaoZ°rStVU." *^akor se trudijo starši za telesni 0, g°r sv°jih potomcev, kakor skrbijo, da bi Za °m ,zfPustili tudi materialno dediščino sliinadalin,e z’v,jenJe> tako naj starši pomi-so h d-3 ,človek ne živi samo od kruha. Oni da . °!žni.dati svojim otrokom tudi podlago, ši !!• Vkliučii° v svoje lastno občestvo. Star-k > i res ljubijo svoje otroke, bodo te prijavili besMieZ'^nemu P°uku, da bo slovenska v govorjena in ljubljena tudi zanaprej šo, “2,ni in javnem življenju. Pri nas je po tak d™ zak°nu država dolžna skrbeti za sp dvojezični pouk in vemo, da imamo dosti tak slovenski starši, pa je stvu sT pismene ali ustne prijave pri vodni,*, da se more otrok učiti in izpopoi-levat'v vašem jeziku. jinf VSe ziv|jenje se trudite, da bi svo-skih rok°m zapustili kar največ premoženjih- . °brin. Tega, kar pa je najdražja vaša enon'na’ Pa vašim otrokom ne privoščite. Za bj . razdo njive bi se s sosedom sprli, ker 2ak°,?razdo flo*e*‘ obraniti svojim otrokom, te|j 3’ k' pa Ie nesporno vaš, pa bi ne ho-sPre"PrSred°Vati P°t°mcemi kakor ste ga njih |eh °d vaših prednikov. Sprejeli ste od njjh Ziylienie, sprejeli ste domove, sprejeli raj. v ,ez'k in ni sile, ki bi vas mogla ovi-rn0’ da. sv°jim otrokom ne posredujete sa-tUd SV°iega Premoženja, marveč mnogo več, k riLSy°t iez'k- Zatorej prijavite svoje otroke v°iezičnemu pouku. Učitelj T. SPOMINSKA SVEČANOST NA LJUBELJU V nedeljo, dne 10. 9.1972, ob 10. uri b° na kraju nekdanje podružnice ka-Ce*a Mauthausen na Ljubelju svečanost v spomin žrtvam nacizma, ki so /Pele in izgubile življenje pri kopanju lubeljskega predora. S strani Narod-nega sveta koroških Slovencev se bosta svečanosti udeležila predsednik d*1' Joško Tischler in odbornik Jože wakounig. Olimpijske igre se nadaljujejo kljub razbesnelemu zverinstvu IZRAELSKI ŠPORTNIKI ZAPUSTILI MONCHEN — OBSODBE IZ CELEGA KULTURNEGA SVETA Pri starih Grkih so pomenile olimpijske igre mir in spravo. Olimpijske igre novega veka naj bi nadaljevale to izročilo. Na žalost pa se je začela vmešavati v športne dvoboje vse preveč politika, ki je izvojevala že prenekatcro zmago nad športnim duhom. 20. olimpiada v Munchnu že od vsega začetka ni imela srečne zvezde. Tudi med posameznimi tekmami se je čutil vse močnejši vdor politične sile in boja za državni prestiž. Vrhunec teh dogodkov je zločin, kot ga olimpijske igre še ne pomnijo. Dogodki so znani vsem tako iz televizije in radia. Enajst mrtvih izraelskih športnikov je onemela priča tega grozodejstva. En miinchenski policaj je izgubil življenje na vojaškem letališču Fiirstenfeld-Bruck, in tudi pet palestinskih teroristov. Točnega razpleta najbrž ne bomo zvedeli nikoli. Človeštvo se lahko samo zamisli, kam privede brezmejno hujskanje, nečloveško sovraštvo, popolnoma razbesnelo zverinstvo. V sredo, ob desetih dopoldan so se športniki, funkcionarji in državniki spomnili mrtvih na osrednjem olimpijskem stadionu v Munchnu. Napolnila ga je nepregledna množica ljudi. Kot prvi je spregovoril vodja izraelskih športnikov, ki so prišli na 20. olim-piado k prijateljskemu dvoboju s tovariši iz drugih dežel. Dejal je, da je ta praznik mednarodnega bratstva, prijateljstva in miru o-skrunil barbarski zločin. Naštel je imena enajstih žrtev in rekel, da ves kulturni svet obsoja najostreje taka grozodejstva. V podobnem smislu se je izrazil tudi izraelski veleposlanik v ZR Nemčiji. Nemški predsednik Gustav Heine-m a n n se je poklonil spominu smrtnih žrtev ter izrazil sožalje svojcem in izraelskemu ljudstvu. Opozoril je na odgovornost vseh dežel, ki ne ovirajo zločincev pri njihovem delu. Pozval je vse narode, naj pomagajo premagati sovraštvo. Predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Ave-ry Brundage je dejal, da je vsak civilizirani človek prizadet zaradi tega barbarskega zločina. Čim večje so postale o-limpijske igre, tem močnejše se je vpletel pritisk politike in gospodarstva. Ostal je samo še olimpijski duh, ki naj bi presegel vse druge cilje in načrte. Izjavil je, da se bodo olimpijske igre nadaljevale kljub temu v četrtek, da pa bo sreda dan žalovanja. Dogodki v Munchnu in Furstenfeld-Brucku so pretresli človeštvo v času, ko naj bi se združilo v prazniku miru. Glavna krivda zadene ljudi, ki hujskajo druge k takim grozodejstvom. Nekatere arabske vlade so obsodile pokol. Organizacija „Črni september", ki ni član Arafatove Palestinske osvobodilne organizacije, velja za najbolj radikalno arabsko gverilsko organizacijo. Njeno zadnje „ju-naštvo“ je dokazalo, da se ne razlikuje prav nič od nacističnih krvnikov, ki so umorili nad 6 milijonov Judov. Lahko se reče, da so gverilci arabski stvari povzročili ogromno škodo. Ta zločin pa je tudi dokaz, da je v skrajnem primeru človek mnogo bolj zverinski od zverine same. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati! Časi, o katerih smo mislili, da so že zdavnaj minili, se vračajo. Julija meseca streli v Borovljah, sedaj pa napad na imovino občinskega odbornika VVutteja v Veselah. NT: Dobili ste vabilo na razgovor z dr. Krei-skym. Prosimo vas, g. občinski svštnik VVutte, da nam poveste, kako je do tega vabila prišlo? VVutte: Dan pred razgovorom me je klical dvorni svetnik dr. Scheiber ter me prosil, če bi se hotel zglasiti pri kanclerju Kreiskemu na razgovor. NT: Ste vedeli, da gre za radijsko oddajo? VVutte: Ne. NT: Kdaj ste za to izvedeli? VVutte: Pol ure pred razgovorom. NT: Zakaj ste se kljub temu odločili za razgovor? VVutte: Ker imam itak vsak dan opravka z narodnimi vprašanji. NT: Kakšen je vaš vtis o radijski oddaji, pri kateri ste sodelovali? VVutte: Povedal sem to, kar mogoče do sedaj še ni bilo rečeno tako v nobeni radijski oddaji. NT: Ali ne mislite, da se dajo nekateri vaši odgovori razlagati tako, da to ni v naš prid? VVutte: Ne, to ni mogoče. NT: Kako naj si razlagamo vaš odgovor Klin-geju, da se z njim strinjate? VVutte: Strinjam se toliko z njim, da sem za mir in za pokoj; samo oni nam ne smejo dajati povod za to naše delovanje in pisanje. NT: Izvedeli smo, da so napadli doslej neznanci vaš penzion v Veselah še isti večer in razbili šipo s kamni, drugo pa poškodovali. Ste mnenja, da je to v zvezi z vašim intervjujem? VVutte: O tem ni dvoma. NT: Pa mislite, da bo policija neznance zdaj končno tudi našla? VVutte: Dvomim. stvo, zgleda, je akt položilo v zadnji predal. Drugače seveda je, če sumijo, da je mogoče Slovenec napravil tudi najmanjše protizakonito dejanje. Zelo hitro izmuzne državnim organom pri zasliševanju opazka, kakšne posledice bo ta človek imel, in pa pomilovalna pripomba, da si „kaj takega" od državnega nastavljenca ne bi pričakovali. Da pa tudi mi ne bi pričakovali, da gledajo varnostni organi proč, če kdo napravi kaznjivo dejanje, kar tudi ni v skladu s službenimi predpisi, jih ne zanima. Dva meseca pozneje pa drugi napad! Jasno je, da to ni akcija enega ali dveh pobalinov, temveč je to ukazano dejanje sivih eminenc, ki jih poznamo vsi na Koroškem. Samo če bi se upali streti to kačjo zalego, potem bi zavladal res mir na Koroškem, potem pa seveda tudi ne bi bilo več „potrebno" poslušati tako imenovane „druge strani" na Koroškem, če bodo hoteli dati slovenski Trbiška aliansa manjšin 1972 Etničnemu kongresu Alpe-Jadran v pozdrav dr. Reginald Vospernik, podpredsednik Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti Če bo jutri otvoril predsednik evropske manjšinske unije, južnotiroski senator dr. Friedl Volgger, prvi mednarodni manjšinski kongres Alpe-Jadran v trojezičnem Trbižu, potem ko bo spregovoril visok predstavnik koroške deželne vlade, ki nudi poleg oblasti v Furlaniji-Julijski krajini temu pomembnemu srečanju na etno-politični ravni moralno in gmotno pomoč, bo uresničeno večletno prizadevanje narodnih skupnosti v tem geopolitičnem prostoru, da najdejo skupen jezik za skupne težnje in skupne skrbi. Vsepovsod v Evropi manjšine — zadovoljne in manj ali nezadovoljne — spoznavajo, da je samo v slogi moč. V posebno zadoščenje nam je, da smo koroški Slovenci mogli s svojo idejo regionalnega kongresa, porojeno na preteklem vsemanjšinskem kongresu FUENS v švedskem Karlstadu, nagovoriti malone vse v tej naši regiji bivajoče manjšine. Edinole italijanske in madžarske manjšine iz Slovenije nam žal ni bilo mogoče nagovoriti zaradi odločnega veta slovenskih oblasti v Ljubljani, češ da ne morejo sodelovati z manjšinsko unijo, v kateri so člani tudi emigranti — predvsem emigranti iz Jugoslavije, konkretno: albanski Kosovari. Po našem večkrat deklariranem in vedno praktično izvaja- Ko so padli streli in smo stvar najavili žen-darmeriji, smo mislili, da bodo po letih neplodnega iskanja končno našli krivce in u-stavili delovanje, ki je naperjeno proti slovenski manjšini na Koroškem. Res so storilca menda našli, toda kot smo izvedeli, le čisto slučajno, ker se je menda sam preveč bahal s streljanjem. A kaj se je storilo sedaj v zadnjih dveh mesecih? Državno tožil- (Dalje na 5. strani) (Dalje na 5. strani) Federalistična unija evropskih narodnih skupnosti (FUENS) Federazione unitaria dei gruppi etnico-linguistici europei (FUGELE) Foderalistische Union europdischer Volksgruppen (FUEV) Vabimo Vas na Abbiamo l’onore di invitarLa al Wir laden Sie zum KONGRES NARODNIH SKUPNOSTI ALPE-JADRAN ki bo od 7. 9. - 10. 9. 1972 v Trbižu — Žabnicah (Hotel »Bellavista«) Otvoritev: 8. septembra ob 10. uri (italijanski čas). CONVEGNO GRUPPI ETNICO-LINGUISTICI ALPE-ADRIA che avra luogo il 7. 9. - 10. 9. 1972 a Tarvisio — Camporosso (Hotel »Bellavista«), Apertura del convegno: 8. settembre — 10 or e. VOLKSGRUPPENKONGRESS ALPEN-ADRIA vom 7. 9. — 10. 9. 1972 in Tarvis — Seifnitz (Hotel »Bellavista«) ein. Eroffnung: 8. September um 10 Uhr (italienische Zeit). Naš tednik 36 — 7. septembra 19? ■ Malo novega iz kanclerjevih ust POGOVOR KANCLERJA KREISKEGA Z UREDNIKOM LJUBLJANSKEGA „DELA“ V zadnji sobotni številki (2. 9. 1972, str. 13, 14) objavlja „Delo“ pogovor Antona Rupnika s kanclerjem Kreiskim, ki se je mudil zadnje dni v Vrbi na Koroškem. Pogovor se je dotaknil tako vprašanja koroških Slovencev kot tudi vprašanja jugoslovanskih sezonskih delavcev, delovanja ustaških teroristov, splošnega sodelovanja v Podonavju in razmerja Avstrije oz. Jugoslavije do Evropske gospodarske skupnosti (EGS). Že uvodoma ugotavlja uredništvo „Dela“: »Glede na nadvse lepe besede in želje za dobre sosedske odnose in za ureditev vseh spornih vprašanj smo hoteli od kanclerja izvedeti nekaj konkretnejših stvari, ki se jim je izognil v dosedanjih izjavah. Delno tudi v intervjuju, ki ga je dal našemu uredniku Antonu Rupniku. Ali pa lahko le posredno sklepamo, da bo v konkretnostih — kajti v politiki so pomembnejše od lepih načelnih izjav — vendarle dosledno sledil začrtani poti: razpravljati o vseh spornih vprašanjih z vsemi prizadetimi in vse rešitve skupno oblikovati?" Samo ..enakopravnost" ne zadostuje Takoj v začetku je Rupnik opozoril Krei-skega, da sta izjavila on in Gratz v parlamentu, „da gre pri 205 krajevnih napisih za zadnje, kar mora Avstrija urediti za slovensko manjšino v smislu državne pogodbe". Nadalje je naštel Rupnik zahteve Slovencev, kot npr. dvojezično poslovanje uradov v petih jezikovno mešanih upravnih in sodnih o-krajih. Kreisky je odgovoril, da so se doslej trudile vse vlade, da bi izpolnile določbe državne pogodbe. Omenil je tudi lastno pobudo, da so ustvarili stike med zvezno vlado in Slovenci. Kot kancler je te stike obnovil. Naštel je še druge okvire, ki bi lahko zajemali take pogovore, kot šolstvo, integracijo itn. „Z našimi manjšinami želimo dobro živeti skupaj, zakaj imamo jih vse za lojalne državljane Avstrije. Kajne?" Nadalje je predsednik dunajske vlade opozoril na upravičeno občutljivost manjšin, kadar gre za njihove pravice. „Da hočejo več kot enakopravnost, celo določene prednosti — kar je danes v svetu, tam pač, kjer imajo manjšine, bolj ali manj že sprejeto." Sam da se je temeljito bavil z manjšinskim vprašanjem, tudi z nacionalnim problemom v stari avstro-ogrski monarhiji. »Jaz sem dobro pripravljen na to, — ne potrebujem pa »dobrih" nasvetov od ljudi, ki so šele zdaj »odkrili" svoje srce za manjšino, v času tretjega raj ha pa so bili na strani oblastnikov." Kreisk/ zavrača primerjavo z Južnim Tirolom Nato se je pogovor podrobneje dotaknil primerjave južni Tirolci — koroški Slovenci. Avstrija zavračala to primerjavo, „češ da Slovenci ne živijo v strnjenem območju. Toda tudi v Poadižju npr. se spreminja struktura prebivalstva s priseljevanjem Italijanov. V bistvu gre le v obeh primerih za eno in isto: za ohranitev bistva narodnostne manjšine — ne pa za ozemlje. Tako tu kot tam ostanejo meje nespremenjene; gre za ljudi in njihove pravice. Ker pa ste se že odločilno zavzeli za južne Tirolce — mar ne verjamete, da bi bila podobna rešitev mogoča tudi za koroške Slovence?" Na to vprašanje Kreisky ni našel jasnega odgovora. Poudaril je, da je mnogo različnosti. Paralela bi bila samo v toliko, ker živita tu in tam manjšini. Zatem je omenil spremembo družbe. Dejal je, da imata Avstrija in Koroška moderno upravo, „ki s svoje strani dela vse, da bi kolikor mogoče bolje uredila življenje državljanov v njej — če je razvoj takšen, potem je nagnjenje k integraciji veliko". Ljudje da ne mislijo najprej na nacionalnost, ampak na blaginjo. V tej zvezi je še omenil Alzačane v Franciji in Švede na Finskem. Osebno da bi rad prevzel kvalificirane Slovence v osrednjo državno upravo. Nekateri so se že prijavili. Tudi za južne Tirolce je dobro, da si urejajo življenje znotraj italijanskih meja, da so prisotni povsod v upravi in politiki. »Tako bi želeli imeti tudi mi s Slovenci." Pogovori s koroškimi Slovenci Na pripombo, da le nerad govori o paraleli Koroška—Južni Tirol, je odvrnil Kreisky, da mora veljati isto merilo za vse manjšine. Moral pa je priznati, da se strnjeno območje južnih Tirolcev zaradi priseljevanja Italijanov le nekoliko krha. Opozoril je tudi na zgodovinske razlike. Pri velikem delu koroških Slovencev, da je nacionalnost stopila v ozadje. Omenil je tudi neke »vindišarje", o katerih pa se ni hotel podrobneje izraziti. Poudaril pa je tudi svojo pripravljenost za pogovore s koroškimi Slovenci. Na primerno vprašanje pa je vendar moral priznati, da se narodnostno vprašanje na Koroškem ne da rešiti z 205 dvojezičnimi napisi. Da bi se vse to bolje uredilo, je govoril o neki stalni komisiji, „kl bo vedno prestavljala priložnost za pogovore z vlado. Od tega si zelo veliko obetam. Seveda: slabi bi bili takšni vodje manjšin, ki bi rekli, da so zadovoljni." Kreisky je omenil tudi razne druge struje, ki da jih ni moč ignorirati. Na svojem dopustu v Vrbi se je posvetoval skoraj vsak dan z deželnim glavarjem o vprašanjih v zvezi s koroškimi Slovenci. Odnosi do Jugoslavije oziroma Slovenije Na vprašanje urednika Rupnika je Kreisky govoril tudi o nekem »diktatu", ki ga je ne- koč omenil. Dejal je, da je menil »nekakšne smešne ideje nekakšnih univerzitetnih docentov". Zatrdil pa je, da ni mislil nikakršnih »ljubljanskih ekstremistov". Ko je govoril o reakciji v javnosti na dvojezične krajevne napise, je dejal, da bi bilo precej drugače, »če bi vse to delala koalicijska vlada". Tako pa je OVP iz tega naredila mali »politikum", tako v parlamentu kot v časopisju, ki ji je blizu in ki je zagrabilo za to vprašanje." Na vprašanje, kaj ima pripomniti na reakcijo v Sloveniji in Jugoslaviji, je kancler odvrnil dobesedno: „0 tem ne bi želel govoriti." Nato ga je urednik »Dela" vprašal, ali bi nastopila vlada z zakonskimi sredstvi tudi proti silam, ki kalijo mir v deželi, »če bi se v smislu državne pogodbe pregrešile proti toleranci". Kreisky je govoril o reformi kazenske zakonodaje, dodal pa je, da „ne bi mogli pripraviti nikakršne posebne zakonodaje, ki naj bi veljala samo za Slovence in Koroško. Zakonodajalec je pripravljen u-krepati proti vsem tistim, ki hujskajo proti manjšinam — katerakoli je že to. Želimo si mirno in prijateljsko vzdušje v naši državi in ne bi trpeli nobenih motilcev miru." Tudi na vprašanje, kako pojmuje svojo izjavo, »naj bi bile narodnostne manjšine most sodelovanja med sosedi", Kreisky ni odgovoril jasno. Opozoril je na odnose med Jugoslavijo in Avstrijo ter na važno vlogo obeh držav v tem prostoru. Dejal pa je, da je zelo optimističen, kar zadeva medsebojne odnose. Na pripombo, da je imenoval le Jugoslavijo, ne tudi Slovenije, in da v konkretnem primeru (vprašanje koroških Slovencev, op. ur.) nekateri napačno pojmujejo vlogo Slovenije, je odvrnil Kreisky, da se v Jugoslaviji že ve, »kaj pomeni slovenska manjšina". Poudaril pa je, da ni lahko zadovoljiti nobene manjšine. Tudi ona bi morala imeti razumevanje za to, »kaj gre in kaj ne". Pogosto se sliši v Avstriji pripomba, naj tudi Jugoslavija prispeva k temu, »da bi bila klima boljša". Na to je Kreisky samo omenil, da je vzpostavljanje dobrososedskih odnosov s Slovenijo stvar koroške in štajerske deželne vlade, kajti ti dve imata stike s slovensko in hrvaško vlado. Jože VVakounig Med gverilo in sporazumevanjem v Ulstru V dobro obveščenih krogih, ki se ukvarjajo z vprašanji, ki tarejo danes Severno Irsko, menijo, da bo v prihodnjih dneh prišlo do določenega zastoja v teroristični dejavnosti, oziroma, da bi se ta dejavnost utegnila v bližnjih dneh še povečati, toda le v o-kviru priprav na politične sestanke med raznimi političnimi dejavniki v Ulstru ter angleško vlado. Zdi se, torej, da bo v prihodnjih dneh, oziroma tednih, težnost dogajanj v Severni Irski prešla na politična pogajanja, medtem ko bodo vsaj deloma potihnili gverilski dejavniki. V pojasnilo te trditve služi najbolje sporočilo o nameravanem in že običajnem srečanju med angleškim predsednikom vlade Heathom ter predstavniki severnoirske socialistične in laburistične stranke. Znano je, da ta stranka postavlja precej težke pogoje za pogajanja. Med te spada predvsem zahteva, da bo lahko prišlo do pogajanj z angleško vlado samo pod pogojem, da se ukine režim samovoljne internacije ljudi, ki so o-sumljeni, da pripadajo irski osvobodilni vojski. V tem okviru je treba zabeležiti še en pomemben dogodek. Po dolgem času se je spet oglasilo združenje za državljanske pravice, ki je zahtevalo, naj IRA preneha s svojo teroristično dejavnostjo. Delegacija združenja bo prihodnji teden odpotovala v Dublin, kjer namerava posredovati poveljniku skupine »Provisionals" gverilske organizacije IRA Seanu Mc Stiofainu svoje nezadovoljstvo zaradi nenehnih terorističnih dejanj v Severni Irski. Pravijo, da je ta organizacija, ki šteje v svojih vrstah odlične osebnosti, kot je na primer poslanka Bernadette Devlin, prvič tako ostro nastopila proti gverilski organizaciji IRA. Poleg tega je treba še omeniti, da angleška vlada skuša najti sprejemljiv kompromis za severnoirske socialiste in demokrate s tem, da obljublja ustanovitev posebnih sodišč, ki bi sodila osumljene gverilce IRA. Zdi se, da skuša London postaviti vso zadevo na strogo pravno osnovo, kar naj bi o-mogočilo predvideni sestanek socialistov in socialdemokratov s premierom Heathom v njegovi poletni rezidenci „Chequers“. KANCLER BRANDT ZA PRISTOP OBEH NEMCU K OZN Začetku olimpijskih iger v Munchnu i prisostvoval tudi kancler Willy Brandt. Munchnu se je sestal z glavnim tajnikom 0' ganizacije združenih narodov Kurtom Walf heimom. Brandt je ob tej priložnosti na# vprašanje pristopa Vzhodne in Zahodi1 Nemčije k Organizaciji združenih narod# Napovedan je bil tudi sestanek med Braflt tom in Egipčanom Mohamedom Hevkaloit glavnim urednikom dnevnika »Al Ahrar# Brandt se bo sestal tudi z Nixonovim svet6 valcem Henryjem Kissingerjem. Spričo ,e sestankov se je razširil glas, da bo Zahodi1 Nemčija posredovala za sklenitev miru m6 Izraelom in arabskimi državami. V HITLERJEVI SENCI Med Češkoslovaško in Zahodno Nemci]1 je prišlo že večkrat do stikov glede pogoj6 za sklenitev podobnega sporazuma, kak6 ga je Zahodna Nemčija sklenila s PoljsK1 Ti stiki pa še niso dovedli do otipljivega da bodo nekatere samospeve K v°j at šele prvič izvajali. Zaradi velikega šte-j .1 a Benjaminovih in Josipovih samospevov j. °sta koncerte po različnih krajih Slovenije H bajali kar dve skupini in to z različnim proti ®rarn°m. S koncertom samospevov pa bodo | *oraj gotovo gostovali tudi v Gradcu in Ce-( .kcu. Koncert v Gradcu bi povezali s pie- r Nove osnovne šole v Sloveniji v ^ Sežani so v nedeljo slovesno odprli no- 0 osnovno šolo, ki jo je zgradilo zadružno . jetje „Kraški zidar" po arhitektonski za- rn!®j' inž. arh. M. Lapuha. Stala je okrog 900 s 1 'i°nov s. din; potrebna finančna sredstva s 2i3rali delno s samoprispevki, deloma pa n Pos°jil°m republiške izobraževalne skup- sti. v poslopju je dvanajst učilnic, šest- Sg,st „kabinetov" in knjižnica, nato pa še veda upravni uradi, klubski prostori, zobna a ■ b'iške ambulanta in kuhinja. Predsednik repu- izobraževalne skupnosti L. Zajc je il v®del, da so poslednja leta v vsej Sloveni-obnovili 70, na novo zgradili pa 80 šolskih Ob otvoritveni slovesnosti, ki tel' dru9'h osebnosti prisostvovali j 2avoda za šolstvo SR Slovenije B. Lipu-P^dsednik sežanske občinske skupšči-Rt Čehovin in predstavnik jugoslovan- so ji rav na- gega p - generalnega konzulata v Trstu D. Te-u ^ac, je spregovoril upravitelj nove šole M. °cevar. Tudi v Radovljici na Gorenjskem so do- adili lepo sodobno poslopje za novo o-°Vno šolo, in sicer v bližini glavne ceste, Pripelje iz Ljubljane. Dne v. t. m. pa bodo v Cerknem sveča- s °dprli šolo-spomenik NOB, ki bo trajno v ominjala na znani nacistični pokol. Slo-VeSn°st bo ob 25. obletnici priključitve Slo-(jdnslg< . ® in spot nazaj v Ljubljano. Tu jih jo spro-J(ji |el, *n pozdravil v prisrčnem nagovoru av-KO ®*Njski generalni konzul dr. Heinrich bi! Riesenfeld. >j«_______ ni * Dejavnost organizacij... tč (Nadaljevanje s 1. strani) sč Manjšini pravice, ki so zabeležene v državni 16 Pogodbi. O dolžnosti države je bilo tudi govora v e' s°botni kanclerjevi oddaji, pri kateri sta go-is' vorila slovenski občinski odbornik iz Ško-e. ®IJana Janez Wutte in pa vodilni brambovec 32 K''nge. Ni naš namen, da posegamo v deba- 0 teh dveh, temveč da opozorimo na način, ako hoče Kreisky reševati probleme. Pova- 3' Ji so Slovenca in mu šele pol ure pred sne-Manjem (!) tudi sporočili, da ne gre samo za e. Razgovor, marveč za radijsko debato. Ne vomimo, da je Kreisky sam gotovo že dol-9° časa vedel, kaj hoče narediti in oddajo udi načrtoval; samo posebi umevno bi se-eda bilo, da bi isto možnost dal tudi pomoljenima. Ali pa, tako sumimo, oddaja le 1 imela namena, informirati prebivalstvo o ,esničnem stanju na Koroškem, ampak iz-9rati eno narodnostno skupnost proti drugi? r i® Pri oddaji bilo tudi precej govora ' tako imenovanih „vindišarjih“, ponatisne-o dobesedno članek, ki ga je napisal dr. r|ch Komer, generalni tajnik Lige za člove-0Ve Pravice, za „Wochenpresse“: Wie immer man das am 6. Juli vom National rat beschlossene Bundesgesetz uber ~le Anbringung zweisprachiger Aufschrif-ton in 205 (von insgesamt 2871) Karntner Ortschaften beurteilen mag, seine Wertung ourch Dipl.-lng. Heinrich Rausch (Villach) laBt die guten Traditionen Osterreichs wohl volMg vermissen. So etwa ist seine Unterscheidung zwi-schen „Windisch Sprechenden" und „Slo-wenisch Sprechenden" wissenschaftlich unhaltbar, da ja „Windisch“ nur die altere °ezeichnung fiir die slowenische Sprache darstellt. Als von den Deutschnationalen uepragter landespolitischer Begriff hinge-9en bezieht sich „Windisch“ auf den assi-mmerungsvvilligen Teil der Karntner slo-wenischer Muttersprache, vvahrend man aie volkstreue Gruppe gern als „National-sl°wenen“ bezeichnet. Wieviel „windische“ 4 und vvieviel volksbewuBte Karntnerslovve-een sich bei der Volksabstimmung 1920 fiir sterreich entschieden haben, lieB sich — Ho die Abstimmung ja geheim war — we-er damals feststellen, noch weniger kann man mehr als ein halbes Jahrhundert spa-ter dariiber verlaBliche Aussagen machen. Entschieden abzulehnen ist die Behaup-‘Jag, dalB unsere Karntner Slowenen ihre "Heimat" jenseits der osterreichischen taatsgrenze vvahnen; ihre osterreichische iaatstreue ist heute vielfach aufrichtiger s e'6 mancher Deutschnationaler. Dr. Heinrich Riesenfeld je pozdravil slovenske abituriente takole: Dragi maturanti Državne gimnazije za Slovence v Celovcu! Dragi rojaki! Iskreno me veseli, da lahko vas, skupno z zastopniki učiteljskega zbora in uprave vaše gimnazije, pozdravim tudi pri meni. Tak sprejem za maturante te gimnazije iz preteklega šolskega leta pri meni doma je postal že tradicija. Kajti od leta 1966 dalje se vračajo udeleženci takih maturantovskih potovanj po Jugoslaviji iz moje hiše domov. Bili ste, kakor ugotavljam iz letnih poročil vaše šole, ki jih prejemam in zbiram, še učenci 2. razreda gimnazije, torej še otroci, ko sem prvič sprejel maturante Državne gimnazije za Slovence v Celovcu tukaj pri sebi. Veliko generacij celovških maturantov je medtem že odraslo! Povabil sem vas k sebi, da bi vam tukaj v tem trenutku, v katerem se boste po končani šolski dobi, ki ste jo preživeli pod varstvom in skrbstvom svojih profesorjev, soočili z življenjsko resničnostjo, prisrčno zaželel za vašo bodočo življenjsko pot vse najboljše. Ni moj namen, da bi vas sedaj zadrževal z daljšim nagovorom, ki bi bil zdaj, ta čas, lahko samo resen. Saj naj bi bilo maturantovsko potovanje kot zaključek neobtežene šolske dobe veselo doživetje. Dovolite mi torej, da opozorim samo na eno dejstvo: Kot pripadniki slovenske narodnosti, ki ste doraščali v Avstriji, kot državljani te dežele in ste se šolali na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu, stopate v življenje obdarovani z zakladom, za katerega ste zavidanja vredni, namreč s popolnim obvladanjem dveh jezikov in z izobrazbo, ki vam je posredovala temeljito poznanje dosežkov dveh kultur, s katerima ste na ta način povezani. Zaradi tega se je vaše obzorje močno razširilo. To vam omogoča bolje razumeti mišljenje in čutenje ljudi, ki so drugačni kot vi. Uporabljajte ta dar za to, da boste kos veliki nalogi, ki vam je zastavljena kot pripadnikom slovenske manjšine v Avstriji, namreč, da boste z vaše strani pripomogli k boljšemu sožitju obeh narodnostnih skupin CIA PRODAJA HEROIN? Kljub nasprotovanju ameriške vlade bodo v New Yorku izdali knjigo, v kateri obtožujejo centralno obveščevalno agencijo CIA, da podpira mednarodno tihotapstvo s heroinom. 27-letni avtor Alfred McKoy trdi, da mnogi ameriški vladni in vojaški funkcionarji v jugovzhodni Aziji zavoljo dobička sodelujejo pri razširjanju mamil in da jim pri tem pomaga CIA. Vlada je, tako trdi avtor, vpletena na tri načine, ker ignorira dejavnost znanih trgovcev z mamili, ve, da ameriška letala prevažajo heroin in opij in se povezujejo s skupinami, ki trgujejo z mamili. SLIKA NA LEVI: Ob prihodu v olimpijski stadion v Munchnu, so bili tile izraelski športniki še polni upanja. V torek pa je enajst nadobudnih mladih življenj padlo pod streli palestinskih gverilcev „Črni september". (Glej tudi članek na prvi strani!) SLIKA DESNO: Grozljivi obraz. Maskiran arabski terorist gleda z balkona tiste sobe, v kateri so bili ujeti izraelski talci. na Koroškem. Tako sožitje pa bo tudi dragocen prispevek k čimboljšim odnosom med Avstrijo in njeno južno sosedo. Želim vam srečno vrnitev v našo domovino. Tukaj navzočim predstavnikom slovenskih oblasti, posebej pa vam, gospod pomočnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo, se prisrčno zahvaljujem, da ste se tako ljubeznivo odzvali mojemu povabilu na to srečanje. Trbiška aliansa manjšin 1972 (Nadaljevanje s 1. strani) nim načelom nevmešavanja v notranjepolitične probleme Slovenije in Jugoslavije to trdo in nekompromisno zadržanje sicer re-spektiramo, a ga ne razumemo; ne moremo namreč razumeti, da daje na primer Slovenija visokemu predstavniku koroškega gospodarskega življenja, ki je emigrant iz današnje Slovenije, odlikovanje, medtem ko ni pripravljena nuditi konkretno v Trbižu v tem težkem in lahko usodnem političnem trenutku debate o dvojezičnih napisih tudi slovenski manjšini na Koroškem pomoč s kakršnokoli — in bodisi minimalno — obliko sodelovanja na trbiškem srečanju. S tem postajamo očitno zamejski Slovenci žrtev političnih dejavnikov, ki jih nismo ustvarili in jih ne ustvarjamo. Ta vrzel je za nas občutna in boleča, vendar nam ne jemlje poguma, saj so — kakor omenjeno — vse ostale manjšine in tudi mednarodni opazovalci iz vse ostale Evrope častno zastopani. Kot vodilno misel kongresa smo si izbrali prav dvo- oziroma večjezičnost, o katere različnih aspektih bodo spregovorili mednarodno priznani strokovnjaki. Uvodoma bo podal svoj referat o „Državi, državnem narodu in večjezičnosti" mednarodno priznani strokovnjak o manjšinskih vprašanjih, visokošolski profesor dr. Theodor Veiter. Nadalje bosta spregovorila v okviru kongresa tudi dr. Erik Prunč z graške univerze (za avstrijsko-slovensko področje) in dr. Aleš Lokar z univerze v Trstu (za italijansko-slovensko kulturno stičišče). Posebnih plodnih pobud pa si obetamo od raznih manjšinskih situacijskih poročil, v okviru katerih bodo prišle do besede južno-tirolska in ladinska narodna skupnost, Slovenci v Trstu, Gorici, Benečiji, Kanalski dolini in na Koroškem, Furlani (Videm) ter gradiščanski Hrvati. Seveda bo obogatila tudi razprava po vseh teh predavanjih oz. poročilih paleto problemov in tako že sama po sebi doprinesla svoj delež pri reševanju. Ekskurziji po Kanalski dolini in Koroški bosta bistveno dopolnili osnovne težnje kongresa po tesnejšem in plodnejšem medsebojnem spoznavanju in spoznavanju terena, na katerem živijo narodne skupnosti. Vse v Trbižu zastopane narodne skupnosti so lahko prepričane, da služi njih srečanje prijateljstvu med narodi na eni in borbi za njih pravice na drugi strani. Zavedamo se, da smo s tem v soglasju z oficialno politiko Koroške in Furlanije-Julijske Krajine, ki sta dali obe kongresu v Trbižu tudi posebno podporo z uradne strani. Prvemu regionalnemu srečanju manjšin v Trbižu na rob pa še sledeče misli: FUENS je zaradi mogočnega geografskega in tudi idejnega obsega svojega delovnega kroga postala nekoliko negibčna. Prav to negibč-nost spremeniti v večjo prožnost, konkretizirati težnje manjšin ob nekem določenem primeru je eden izmed glavnih namenov Trbiža 1972. Tudi zdaj, po togem in nemodrem zadržanju Slovenije nam je iskrena težnja, da damo poudarek avtohtonim manjšinam. Načelno se strinjamo z definicijo o narodnostni skupnosti (manjšini), ki jo je podal Evropski svet. Edino pravilna pot je, če zastopa interese kake narodne skupnosti tisti, ki na njenem ozemlju živi. Nikakor pa ne moremo trpeti, da bi nastale znotraj FUENS kake težnje po družbeno-politični polarizaciji, kajti v interesu manjšinske unije je edinole manjšinska politika; splošna politična vprašanja so za nas relevantna le tedaj, kadar so očitno in trdo povezana s splošno politično ideologijo. Imam tu pred očmi manjšine v Španiji, ki jim država ne daje nobenih pravic in ki so v zvezi s tamošnjim avtoritarnim sistemom. Trbiškemu srečanju je v tem smislu želeti ves uspeh, saj more biti tako uspešno srečanje koristno manjšini in večini ter navsezadnje tudi oficialni politiki v prostoru Alpe-Jadran. Kmet in vrtnar v začetku septembra NA NJIVI: Odbiramo in zaznamujemo zdrave grme krompirja. Gomolje označenih grmov izkopljemo posebej in jih posebej uskladiščimo. Te gomolje bomo uporabili za seme. Semenski krompir mora biti srednje velikosti. Predebeli in predrobni gomolji so neprikladni za seme. V tem mesecu moramo izkopati ves krompir, še preden se posuši cima (mati). Gomoljev ne smemo takoj spraviti v vreče, ampak se morajo prej posušiti. Ne puščajmo krompirja na njivi čez noč, ker ga rosa ovlaži. Poleg tega ga lahko napadejo razni škodljivci. Mraz in suša sta sicer letošnji pridelek močno prizadela. Pregledamo koruzo in odstranimo vsa stebla, ki jih je napadla koruzna bulava smet. V KLETI: Klet moramo očistiti, da bo pripravljena za sprejem novega pridelka. Čistoča je prvi pogoj umnega kletarstva. Posodo moramo očistiti in razkužiti. S posebno natančnostjo moramo paziti na snago sodov. SADNO DREVJE: Porabiti moramo le zrelo sadje in odbirati bolne in črvive plodove, ki jih pokladamo živini ali zažgemo. Zemljo okoli sadnih dreves prekopljemo. Glede pridelka sadja se letos ne moremo pohvaliti, le sliv je letos mnogo. Prav tako je bil tudi v Jugoslaviji — v Bosni in Srbiji — izredno bogat pridelek sliv. Hrušk je pri nas malo in rade gnijejo. V HLEVU: Moramo pobeliti in razkužiti. Živino krmimo s hrano, ki ne napenja. NA VRTU: Sejemo endivijo solato, peteršilj, špinačo, motovilček in radič. Rast paradižnika podaljšamo s tem, da zalivamo rastline z raztopino apnenega nitrata (1 g za liter vode) ali z razredčeno gnojnico. Na isti način pospešimo rast zelene, radiča in špinače. Paradižnike je letos kaj rada napadala peronospora. Naš tednik 36 — 7. septembra 1972 ----------------------------* Olimpijske igre se bližajo h kraju Lesk olimpijskih iger prihaja v končno fazo. Največ uspeha na teh 20. igrah moderne dobe so imeli doslej Rusi, Američani in Vzhodni Nemci. Do torka je bilo stanje po odličjih takole: Sovjetska zveza je imela 26 zlatih, 21 srebrnih, 16 bronastih kolajn; ZDA: 25 zlatih, 25 srebrnih in 21 bronastih; NDR pa 16 zlatih, 14 srebrnih in 18 bronastih. Sledijo Japonska z 12 zlatimi in ZRN z osmimi zlatimi kolajnami itd. Avstrija ima eno srebrno in dve bronasti kolajni. Torej še kar uspešno, če pomislimo, da je še veliko večjih dežel, ki so še brez kolajn. Tako je vsaj doslej, to je do torka, naša soseda Jugoslavija še brez odličja. Tam, kjer so Jugoslovani najbolj upali, da bodo prejeli kolajne, so dosegli boleče poraze. Jugoslavija je bila svetovni prvak v košarki in druga v Mehiki, je na tej olimpladi ostala praznih rok. Podvig, da bi Jugoslovani v odločilnem boju premagali Sovjetsko zvezo, se ni posrečil. Jugoslovanski košarkarji so izgubili proti Sovjetski zvezi s 74:67. Največja nesreča za Jugoslavijo je bil poraz s Portorikom. (Medtem se je zvedelo, da so bili Portoričani dopingani — dva igralca —, Jugoslavija je sicer zaradi tega protestirala, pa ni nič pomagalo. Tudi jugoslovanski vaterpolisti so zapravili vse možnosti za osvojitev ene izmed ko- SLIKA DESNO ZGORAJ: Ruski športnik Viktor Sid-iak je osvojil zlato kolajno v sabljanju. SLIKA LEVO ZGORAJ: Ruski tekač Valeri Borzov je postal olimpijski zmagovalec v teku na 100 m in s tem prekinil ameriško domeno na tej progi. SLIKA LEVO SPODAJ: Angleški svetovni rekorder Davod Beford je bil na 10 tisoč metrov samo šesti. Zlato medaljo je osvojil Finec Lasse Viren. Na sliki zraven Angleža je Avstrijka ilona Gusenbauer, ki je bila tretja v skoku v višino. SLIKA DESNO SPODAJ: šest japonskih telovadcev je prejelo na gimnastičnem tekmovanju zlata odličja. Novi svetovni šahovski prvak je Fischer lajn. Jugoslovani so v zadnji tek- ŠAH mi igrali z izredno močnimi Madžari in izpustili še zadnjo mož- Ameriški izzivalec Bobby Fischer je novi svetoV' nost. Slednji so jih porazili z 2:4. ni šahovski prvak, potem ko je po 21 partijah premaga1 Za Avstrijo so dosegli odličja: dosedanjega prvaka Borisa Spasskega. Tako j6 srebrno kolajno je osvojil Gelov- Fischer po 27 letih prekinil nadvlado sovjetskih šahistov v čan Norbert Sattler; v kraljevi igri. Igral je za denar in si zagotovil samo od prire-kajaku enosedu na divjih vodah diteljev 250.000 dolarjev. je bil drugi. Strelec s pištolo, Ti- To bo zanj najlepše plačilo, videli pa bomo sedaj, kako rolec Rudolf Dollinger bo to prvenstvo potekalo v nadaljevanju: jasno je, da, če je s 560 krogov zasedel lepo je Fischer kot izzivač povzročil toliko polemik, bo kot prvaK tretje mesto na svetu in s tem §e težji za nasprotnike in prireditelje. Na vsak način je novi bronasto medaljo. Tretjo odličje svetovni prvak napovedal veliko sprememb, pa je za Avstrijo priborila skakalka v višino MonaGusen-b a u e r. Po večurnem napetem pričakovanju, ki ji je žrlo živce, ja je uspelo preskočiti 1,88 me- ||| tra; osvojila je tretje mesto in 1 bronasto kolajno. LUSIS IZGUBIL ZA 2 CM Ne veliki favorit Janis Lusis, marveč 26-letni zahodni Nemec Klaus VVolfermann je olimpijski zmagovalec v metu kopja. Lusis je sicer povedel že v 1. seriji z 88.88 m, vendar pa je VVolfermann v peti seriji dosegel nov olimpijski rekord 90.48 m. V zadnjem metu se mu je Lusis sicer približal na 2 cm — 90.46 m, a se vendar moral zadovoljiti s srebrno kolajno. ZLATO ZA NEMCE TUDI NA 50 KM Svetovni rekorder v hoji na 50 km, Nemec Kannenberger je o-svojil tudi olimpijsko zlato kolajno. Na centralni olimpijski stadion v Miinchnu je prišel z veliko prednostjo pred drugouvrščenim sovjetskim tekmovalcem Soldatenkom. iliiiiimiiiiimiiiiiiiimmimnmiiiinmimmiiiimiiiiiiimiiiimimiiHiiimiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiniMimiiiimmimiMiig IZadnja pravdaj | Spisal J. S. Baar, iz češčine prevedel V. Hybššek so se žile na sencih napele, obraz mu je zarde Sesa so se vnela. ..Kakor bi bila garjeva, tako me je spodila od sebe ii ek,etce tukaj tudi." ..Povej, kako je bilo, ne besede ne prideni, ne besedi ne zamolči!" »Prišla sem bolj pozna v cerkev; zvonili so že skupaj; cerkev polna ljudi. — Grem kakor vselej naravnost k naši klopi in tiščim vanjo Dodličko pred seboj. Pa prav na koncu sedi Manca s fantkom. Sedi kot pribita in se dela, kakor da naju ne vidi. Izstopila bo, si mislim, in bo pustila naju naprej, kakor navadno dela, ker je poleg nje še prostora za tri. Stojim trenutek in čakam, da je ne bi motila, če morda ravno moli očenaš. Ko se pa dolgo ne gane in me je že sram — pravim ji tiho: »Manca, umakni se!" Zdaj šele tiho dvigne glavo, me pogleda in pravi, da je vsak lahko slišal: »Kaj pa hočeš tukaj? To je naša klop!" — »Naša, kakor vaša," jaz nazaj. In veš, kaj mi je na to rekla? »Mi postavljamo oltar — Martin nosi nebo — klop je naša in ti se poberi!" »To je rekla?" »Bog mi je priča! Mislila sem, da se bom pogreznila sto sežnjev globoko v zemljo od sramu. Ljudje okrog so se suvali s komolci, smejali se, vsa cerkev se mi je vrtela, nisem vedela, kaj bi počela; vsa zmešana sem pograbila Dodličko v naročje, grizla se v ustnice, da nisem tam začela jokati, in zbežala sem domov." Komaj je dogovorila, je zazvonilo v stolpu tri, znamenje, da je minil blagoslov. Prvi so pridrli iz cerkve dečaki, kakor bi jih izstrelil, za njimi so prišla dekleta in potem šele drugi župljani. Niso se takoj poslovili in razšli. V gručah so stali na malem prostoru pred cerkvijo in se živahno pogovarjali. Samo Manca je popolnoma sama hitela proti domu s povzdignjeno glavo, s trdim, hudobnim izrazom na licu, Martinka je vlekla za roko s seboj. »Odkar Klenči stoji, se kaj takega še ni zgodilo." »In še celo v cerkvi, niti na takem svetem kraju se ne more premagati." »Uboga Dodlička — tako jo gre in poniža." »Prizadela ji je rano, ki se težko zaceli —“ je slišala za seboj Spodnja Porazilka in naravnost bežala ljudem izpred oči, kakor bi jo kamenjali. Njena mati, stara Gašperica, se je sploh sramovala priti iz cerkve. Ostala je in klečala kakor pribita. »Kaj se vam danes, teta, nič ne mudi domov?" jo je vprašal Cerkvenik, ki je bil že pogasil sveče, pokril oltar, otrnil dušo pri večni luči in zaprl zakristijo. Gašperica pa še vedno kleči. »Ne mudi se, fant, ne mudi se mi,“ je vzdihnila in s težavo vstala. „ln zakaj pa?" »Že zvesta, zakaj, — ti in gospod župnik; — pa zaradi te sramote niti med ljudi ne bom smela —“ je tarnala Stariča in kakor da se je v teh trenutkih postarala za deset let, se je vlekla trudna po kamnitem tlaku k cerkvenim vratom ... Doma pri oknu je stal Martin. Manca je bila odšla k blagoslovu; on pa pojde na vrt, kjer bo legel pod hruško in počakal, ne bi li kje zagledal Adama. Vivček si je že napolnil in prižgal, po čepici je segel — samo iti mu je še treba. — Tedaj zagleda svakinjo, kako beži kot divja domov z otrokom v naročju, akoravno so v cerkvi komaj vkup odzvonili. »Nekaj zelo hudega se ji je moralo zgoditi, morda si je deklica zlomila ročico ali nožico, da jo nosi," je sodil Martin. (Dalje prihodnjič) RADIO CELOVEC NEDELJA, 10. 9.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 11. 9.: 13.45 Informacije — Iz ljudstva za ljudstvo (Pogovor z Bajd-lovim očetom v Lobniku). — TOREK, 12. 9.: 9.30 Sestanek s popevkarji. — 13.45 Informacije — Šport od tu in tam — Po lovčevih stezah. — SREDA, 13. 9.: 13.45 Informacije — Poper in sol. — ČETRTEK, 14. 9.: 13.45 Informacije — Mladina poje — Cerkev in svet. — PETEK, 15. 9.: 13.45 Informacije — Glasbena skrinjica (Skladbe bratov Ipavcev). — SOBOTA, 16. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA PONEDELJEK, 11. septembra: 18.00 Znanje — aktualno — 18.25 Oddaja za najmanjše — 18.30 Avstrija v sliki — 18.55 Prašiček Debeli — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Bonanza — „Konj za 500 dolarjev" — 21.10 Te-lešport v ponedeljek — 22.10 Čas v sliki — nočna izdaja. TOREK, 12. septembra: 18.00 Angleški tečaj — 18.25 Oddaja za najmanjše — 18.30 Avstrija v sliki — 18.25 Trgalci bombaža — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 400 let španska jahalna šola — Dunaj (evrovizlja) — 21.45 Čas v sliki — nočna izdaja. SREDA, 13. septembra: 11.00 Program za delavce — Ženske so le boljši diplomati — 16.30 Za otroke od 6. leta dalje — Novi trnek — 17.35 Lassie — Povest nekega psa — 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 Oddaja za najmanjše — 18.30 Avstrija v sliki — 18.55 Televizijska kuhinja — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.06 Šport — 20.15 Panorama — 21.20 Goli Hamlet — 22.55 Čas v sliki — nočna izdaja. ČETRTEK, 14. septembra: 18.00 Tečaj italijanščine — 18.25 Oddaja za najmanjše — 18.30 Avstrija v sliki — 18.55 Športni mozaik — 19.30 Čas v sliki in kultura — 20.15 Portiand-krog — vohunski film o slučaju Lonsdale — 21.15 Čas v sliki — 22.00 Boj za ljubezen in priznanje. Betonske izdelke in gotove gradbene dele, Katzenberger- strope, Purator čistilne naprave, Leča votle opeke in Leča opeke za dimnike ugodno nudi tvrdka Ing. Alois leeb VVolfsberg - Priel, telefon 0 42 52 — 28 78 Kottmannsdorf - Kot mara ves, telefon 0 42 22 — 7911 17 PETEK, 15. septembra: 11.00 Program za delavce — Carmen Jones — 18.25 Oddaja za najmanjše — 18.30 Avstrija v sliki — 20.15 Le plut! tjavdan — TV igra — 21.25 Tiskovni pogovor — 22.25 Čas v sliki — 22.35 Zdravnik in dekle. SOBOTA, 16. septembra: 16.00 Za otroke od 5. leta dalje — Mala hišica — 16.25 Za otroke od 6. leta dalje — Profesor Baltazar — 16.35 Za družino — nekoč+zdaj = pojutrišnjem — 17.05 Kaj bi postal — 17.35 Naš dom — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Oddaja za najmanjše — 18.55 Dober večer v soboto reče Heinz Conrads — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Emil skače čez plot — 22.30 Čas v sliki — 22.30 Ježa nazaj — film z dvijega zapada. KMETIJSKE STROJE VSEH VRST VAM NUDI PO UGODNIH CENAH Trgovina Adolf in Katarina KRIVOGRAD 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 341 97 Dr. Kurt Waldheim v Jugoslaviji Na povabilo zveznega izvršnega sveta je bil glavni tajnik OZN dr. Kurt VValdheim tri dni na uradnem obisku v Jugoslaviji. Med obiskom je sprejel VValdheima na Brionih tudi jugoslovanski predsednik Tito. Le-ta se je zadržal z glavnim tajnikom svetovne organizacije v daljšem prijateljskem razgovoru. Ob koncu sprejema je dr. VValdheim izročil jugoslovanskemu državnemu poglavarju plaketo miru Organizacije združenih narodov. Po sprejemu je predsednik Tito s soprogo priredil na čast svojega visokega gosta svečano kosilo, ki je potekalo v prijetnem razpoloženju. Dr. VValdheima je po vrnitvi z Brionov sprejel v Beogradu ministrski predsednik Bijedič in zunanji minister Tepavac. S Tepavcem je glavni tajnik vodil važne razgovore, ki so potekali v ozračju obojestranskega razumevanja. Izmenjala sta misli o splošnih mednarodnih vprašanjih. V teh razgovorih je Tepavac prikazal poglede jugoslovanske vlade, ki so v osnovnih obrisih podobne zamislim, ki jih je prikazal glavni tajnik svetovne organizacije v svojem poročilu o delu OZN v septembru t. I. Zunanji minister Tepavac pa je hkrati visoko ocenil plodno dejavnost dr. VValdheima v prvih mesecih opravljanja njegove odgovorne mednarodne funkcije. Glavni tajnik svetovne organizacije je tudi STIHL 050AV eine Universalsage fiir dieWaidarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg Ieicht,au8erdem hatsie den vihrati- j onsdampfen-l den STIHL-AV-Griff. I Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo najugodnejše pri domačem podjetju Johan Lomšek ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246 Obiščite nas na Pliberškem sejmu! Slovenska šola nosi ime F. Milčinskega (Nadaljevanje s 3. strani) kot v reviji Popotnik (na primer članek Stik ljudske šole z varstvenim sodiščem v brigi za zanemarjeno mladino) in v Slovenskem učitelju ter v Pedagoškem zborniku. S svojimi predavanji v Splošnem slovenskem ženskem društvu in natisu istih je širil smisel za socialno delo v korist zapuščene in zanemarjene dece tudi med ženstvom. Skrb Milčinskega za zanemarjeno in izprijeno mladino pa ni bila izražena samo v njegovih člankih in predavanjih, temveč je bil med pobudniki in ustanovitelji Društva za evropsko varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju ljubljanskem, ki je bilo ustanovljeno 15. aprila 1908. Milčinski je bil društvu prvi tajnik in je ostal na tem mestu vse do prve svetovne vojne. Po vojni pa je v novi državi sodeloval s svojimi nasveti pri organizaciji državnega oddelka za varstvo mladine. Kot sociolog in psiholog Milčinski se je izkazal kot globok sociolog in psiholog, kot odličen vzgojitelj tudi v praksi mladinskega sodnika. Mladim prestopnikom ni sodil kot sodnik ob navzočnosti kakih porotnikov ali tožilca, temveč je sam o-pravil vse naloge, tudi vloge zagovornika obtoženega grešnika. Proučil je okolje, iz katerega je mladec prišel, in vzroke njegove zanemarjenosti in izprijenosti. Z mladimi grešniki se je pogovarjal na štiri oči, toplo, človeško. Navezal je z njimi stike, ki so segali tudi preko službene dolžnosti: skrbno je spremljal njihov nadaljnji razvoj in često so mu prestopniški učenci prinašali na vpogled tudi svoja šolska spričevala. Mnogi, ki jih je Milčinski kot otroke in mladostnike speljal z nevarne poti kriminala in so se v življenju pošteno uveljavili, so mu izražali svojo hvaležnost še dolgo potem v svojih zrelih letih. Milčinskega primerjajo zaradi njegovih vzgojnih načel z znanim klasikom vzgojstva Pestalozzijem: po obsegu in smeri njegovega socialnega in vzgojnega dela pa ga je mogoče primerjati tudi z velikim ruskim pedagogom Antonom Semjonovičem Makaren-kom. Kakor je ta opisal svoje vzgojno delo s prestopniško mladino v znanem romanu Pe- na tiskovni konferenci, ki jo je imel po vrnitvi z Brionov v Beogradu, visoko ocenil vlogo Jugoslavije v OZN in posebno poudaril pomembnost razgovorov z jugoslovanskimi državniki o sedanjem mednarodnem položaju in o mednarodnih vprašanjih. VValdheim je na zanimanje novinarjev povedal, da se je s predsednikom Titom razgovarjal o vseh glavnih mednarodnih vprašanjih, o položaju na Bližnjem vzhodu, Vietnamu, o vprašanju razorožitve, položaju v Evropi, sklicanju evropske konference o varnosti in o vprašanjih, ki so pred svetovno organizacijo. VValdheim je izjavil, da je v razgovoru s predsednikom Titom in z drugimi jugoslovanskimi osebnostmi dobil zagotovila o polni podpori Jugoslavije svetovni organizaciji. Darujte za tiskovni sklad! dagoška pesnitev, tako je Milčinski opisal zanemarjeno mladino v svoji povesti Ptički brez gnezda. To delo je doživelo 6 izdaj, od teh kar štiri po' drugi svetovni vojni. Še nekaj njegovih leposlovnih del obravnava tematiko izprijenih ljudi. Kot humoristični pisatelj Vendar je Milčinski znan tudi kot humoristični pisatelj in kot pisec odrskih del. Mnoga svoja dela je predstavil javnosti pod psevdonimom Fridolin Žolna. Sodeloval je tudi v celi vrsti periodičnih publikacij, tako na primer v Slovenskem narodu, Jutru, v železničarskem Zadrugarju, v reviji Žika, v o-troških revijah Zvonček, Naš rod in drugih. Najbogatejša literarna žetev Milčinskega pripada mladinskemu slovstvu. Prav to utemeljuje, poleg njegovega vzgojnega varstvenega delovanja z ogroženo mladino, da se po njem imenuje ustanova, ki skrbi za vzgojo mladine; v našem primeru osnovna šola na Katinari. Mladinski pisatelj Gotovo ne bom v tem prikazu povsem izčrpen. Vendar bom naštel nekaj del, ki jih je Milčinski spisal za mladino. Prva knjiga Iz devete dežele je izšla leta 1908, sledijo Pravljice, igri Kjer ljubezen, tam Bog in Vol-kašin, Tolovaj Mataj (štiri izdaje), Zgodb® kraljeviča Marka, znana igra Mogočni P(’ stan, Zlata hruška, Trdoglav in Marjetic* Jurko je iskal strahu, Butalci, Zakleti gradi Kačji pastir Babilon, Mlada Breda in drug® pravljice, Vesela igra o žalostni princes^ Skavt Peter, Butale in Butalci, Desetnica. L Vrednosti mladinskih spisov Frana Milčim skega ne izpričuje le dejstvo, da se njegov® dela pojavljajo stalno v vseh izdajah šolskih beril, temveč tudi zelo pogosti prevodi v druge jezike. V srbohrvaščino so bili prevedeni Ptički brez gnezda, Mogočni prstan, Junaštvo, Mlada Breda in druge bajke ter Zlat® hruška. V slovaščino sta prevedena Zakleti grad in Desetnica. Poslednja pa je izšla tudi v madžarskem in nemškem prevodu. Nemci pa imajo v prevodu še Milčinskega pravljice (Slovvenische Volksmarchen) in Kj®r ljubezen, tam Bog. Milčinski je preveden celo v esperanto (Tri satiroj). Zanimivo je še, da je prvi dve gledališč deli Milčinskega, komediji Brat Sokol in Cigani izdal Andrej Gabršček v Gorici (1906)v svoji zbirki Talija. V Gorici je leta 1930 izšl® v zbirki Domače branje Milčinskega novel® Gospodična Mici. Med svoje sotrudnike 9a je štela tudi tržaška revija Ženski svet in fjj troška revija Novi rod, ki je objavila v dvy| zaporednih letnikih (1923 in 1924) Junaštv® in Igrico o veseli nalogi. Sodeloval je tud' v koledarju Goriške Mohorjeve družbe (192') in ko je ista družba izdala 1934 Milčinskega pravljico Zlata hruška, ki jo je ilustriral trž®-ški rojak Milko Bambič, je doživela edinstveno usodo, ki verjetno nima para v vsej svetovni otroški literaturi. Nedolžno pravljic0 Zlata hruška je namreč fašistična antikultura zaplenila. Zlata hruška pa je doživela nove izdaje, doživela je tudi srbohrvaški Pre' vod, da jo bodo brala še nova pokolenja naših otrok. D. P' auf dem MESSEGELANDE in Klagenfurt • Beginn 14 Uhr Gevvinnchancen w