Po§*nina plačana v gotovini. Ltto LXVm., št. 167 Ljubljana, petek, 26. julija 193$. Cena Din L- •znaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike, — in—Bati do 80 petit rrst a Din z... do 100 vrst a Din 2J50. od 100 do 300 vrst S Din 5.-, večji tnseratJ petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — »Slovenski Narod« ^lia mespeno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO EN UPRAVNMTVO L/CBLIANA, Ksafljevs mAim ste*. 6 Telefon: 3122. 3123, 3124, 3125 to Podružnice: MARIBOR Strossmaverjeva 30. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' St 28. — CELJE: celisko uredništvo: 8troasmayerjeva ulica 1. telefon *t 65 podružnica uprave: Kocenova ohca 2. telefon st 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 10) Račun prt postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St 10.351. NOVI KONKORDAT Glavne določbe novega konkordata — Ljubljana p Sija — Depolitizacija duhovščine —Položaj Katoliš w m 4 f UJHV.j»..u postane nadsko* _________ Položaj Katoliške akcije — Iz« enačenje zakonskega prava Osvoboditelj Maribora Ob obletnici smrti generala Rudolfa Maistra Kakor smo že poročali, je bil včeraj v Rimu podpisan novi konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom. Podpis jt bil izvršen po strogem ceremonialu v vatikanskem tajništvu, nakar je sv. oče papež sprejel v avdijenci ministra dr. Ano rja, njegovo gospo soprogo in gospo tlcno hčerko ter ostalo spremstvo. Pri tej priliki je bil minister dr. Auer odlikovan z visokim vatikanskim redom. Besedilo konkordata bo po ob'čaju objavljeno pri izmenjavi ratifikacnskih listm. Za zdaj s? lahko reče, da konkordat, ki je bil dane^ podpisan, ureja dokončno meje škofij, fnko da so v skladu z novind poTitičnimi mejami kraljevine Jngos'avi'e in z ureditvijo po političnih me i a h. do;očenil: z mirovnimi pogodbami. Obnovljena je ninska škofija in ustanovi ieu*i nova škofija bačka *n banatska. Splitskemu škofu se vrne čin metropolita, isto dostojanstvo pa dobi tudi ljubljanski škof.. Pri imenovanju škofov bo postopek tak, kakršen je določen v več povojnih konkordatih. Gospodarski odnošaji se urede v zmislu popolne enakopravnosti vseh veroizpovedi. Dosledno s tem ie cerkvi prizna gospodarska avtonomija vzporedno s tistimi, ki so jih že dosegle druge veroizpovedi Cerkveno imetje ne sme biti predmet razlastitve in *udi ne novih agrarr'h zakonov brez poprejšnjega dogovora s Cerkvijo. Na šolskem polju se cerkvi prizna možnost, da opravlja svoje astne akcije, kakor velja to že v mnogih d~ugih državah V javnih šolah sta zajamčena pouk in verska vzgoja katoliških učencev. Teološke fakultete se bodo prilagodile novim določbam sv. stolice. Zakoni, sklenjeni v katoliški cerkvi, imajo popoln državijanskopravni fekt. in discipline, Id urejajo zakonski stan, se izenačijo za vse področje kraljevine. »Katoliška akcija« je iznad in izven strank in podrejena škofom, ki zanjo odgovarjajo. Ker so v konkordatu vsebovana zakonska poroštva, ki jamčijo svobodo in pravice cerkve, je sveta stolica voljna izdati potrebne odredbe, s katerimi bo dušebrižniški duhovščini in aktivnim nameščencem cerkve prepovedala pripadanje k političnim strankam in aktivno udeležbo pri njih. Razume se, da bo vlada obenem izdala podobne ukrepe glede duhovščine drugih veroizpovedi. Vprašanje uporabe glagolice v liturgiji je urejeno tako, da se bodo vpo-števala ne samo nacionalna čuvstva, temveč tudi disciplina katoliške cerkve in želje prizadetega kato'iškega duhov-ništva. Jasno je, da se to ne nanaša na manjšine. ravno unijo ioslovenske politike Program in cilji novega poslanskega kluba — Vsako kolebanje v fugoslovenski politični liniji je škodljivo Nujnost gospodarskih in socialnih problemov Beograd, 26. julija, p. Juposlovenski neodvisni nacionalni poslanski klub je imel včeraj >ejo. po kateri je bil izdan komunike, ki predstavlja nekak politični program tega poslanskega kluba. Komunike pravi med drugim: Osnovanje jugoslovenskega neodvj-nega nacionalnega kluba je rezultat spoznanja, da je danes bolj ko kdaj poprej potrebno organiziran sodelova-nie vseh onih narodnih poslancev, ki čvrsto stoje na stališču narodnega in državnega edinstva in ki hočejo vse svoje sile zastaviti za dosego tega cilja in ki so pripravljeni izvajati vse politične konsekvence iz tega svojega stališča, smatrajoč, da se z vsakim kolebanjem in nejasnostjo v tem osnovnem pojmovanju zanaša popolnoma nepotrebna in zelo škodljiva zmeda v jugo-slovenske narodne vrste. Jugoslovenski neodvisni nacionalni klub združuje poslance, voljne, da se za to politiko odločno zavzamejo tudi v narodu s popolnoma jasnim in določnim programom, organizirajoč jugoslovanske vrste na široki nacionalni osnovi, popolnoma neodvisno od vseh prehodnih političnih kombinacij. Klub je mnenja,»da bi obnova starih političnih strank imela za posledico vrnitiv političnega življenja v tir plemenskih, verskih in pokrajinskih teženj in da bi se v okviru starih strank ponovno razvile plemenske, verske in regionalne fronte, kar bi bilo na škodo formiranja zdrave jugoslovenske demokracije, ivi je glavna težnja šestojanuarske politike. Organizacijo jrugoslovenskih vrst je treba izvršiti neodvisno od vseh bivših strank in kakršnihkoli njihovih blokov in zajednic. Klub želi. da se čimprej rešijo vsa ona vprašanja v naši državi, na osnovi katerih bo mogoče zadovoljiti potrebne narodne celine. Politične pravice posameznikov in organizacij javnega j življenja slone na harmoniji med svpbodo posameznikov in da. entč djvčbnatre innmojiiaizji dggoo skupin ter svobodo in edinstvom naroda. Potrebna je nujna rešitev vseh političnih vprašanj, da bi se mogli čimprej in čim bolj uspešno posvetiti reševanju gospodarskih, finančnih in socialnih problemov, ki tlačijo ves jugoslovenski nard, zlasti pa kmečki stan. Zato bo klub. sloneč na teh načelih, sestavil svoj delovni program, vpoštevajoč vsa sodobna politična in gospodarska vprašanja, da bi se moglo na osnovi takega programa vršiti nadaljnje združevanje in doseči složen nastop vseh Jugos^ve-nov, ki enako mislijo in čutijo. Ravnajoč se po teh načelih, bo jugoslovenski neodvisni nacionalni klub v tem smislu zavzemal svoje stališče napram vsem sodobnim aktualnim političnim vprašanjem ter bo v< tem nravcu sodeloval v Narodni skupščini in s tega stališča presojal delo vlade ter delo vseh političnih skupin ie ljudi. Vojna ali mir i Mrzlične priprave za zasedanje Društva narodov, ki bo odločilno za nadaljnji razvoj italijansko - abesinskega konflikta Rim, 26. julija g. Kakor poroča »INS« iz zanesljivih virov, se je italijanska vlada prepričala, da sestanek sveta Društva narodov v zvezi z abesinskim vprašanjem ne bi imel več nobenega praktičnega pomena. Mussolini je trdno prepričan, da Anglija nima namena pred sestankom sveta dati garancije za pot^k ir izid posvetovanj, niti pristati na to, da bi se pri posvetovanjih v Ženevi razpravljalo samo o vprašanju, zakaj se je brez uspeha končalo postopanje v i-az-sodiščni komisiji. Italija nima namena dr bi se spuščala v brezkončne debate in vse mogoče manevre v ženevi in je zaradi tega že storila svoj sklep glede Sklicanje sveta DN Ženeva, 26. julija, g. Glavno tajništvo Društva narodov je prijelo danes noto afeesinshe vlade, v kasteri ta poudarja nujno potrebo čimprejšnjega sklicanj sveta Društva narodov in resnost položaja v Abesiniji. Tajništvo Društva -a-rodov bo jutri razposlalo vabila vsem članom sveta, in sicer najbrže za 30. julij. Italija popušča ? ženeva, 26. julija, b. Italijanski držav-n; podtajnik v zunanjem ministrstvu ^'••-ni. > ~->c:'q' "'fvnenu tajništvu DN. brzojavko, da je Italija še vedno pripravljena pogajati se z Abesi-nijo in je zaradi tega naročila svojemu poslaniku v Addis Abebi, naj oficijelno vpraša abesinsko vlado, ali hoče prevzeti obveznosti po sklepih razsodiŠČne komisije, to je. da ne bo sprožila nobenega vprašania. ki je izključeno iz tega postopanja. Če je pripravi jena za to, naj uliuismsJi vlada da svojemu zastop- niku navodila, da se bo moglo nadaljevati delo v komisiji. Anglija vztraja na obravnavi vsega spora London, 26. julija, n. Generalni svet angleške delavske stranke je sestavil resolucijo, v kateri poziva vlado, naj jasno definira svoje stališče glede italijanskega spora in naj ne mahteva mirne poravnave tega spora na ta način, da pristan je na koncesij v prid Italiji in v škodo Abesiniji. Delavski zastopniki od-^čno opozarjajo vlado, da se bo ves svet uprl Italiji in njenim vojnim načrtom proti Abesiniji. V zvezi s skHcanjem sveta Društva narodov se zatrjuje, da vstrajajo Angleži na tem, da bi se tamkaj sprožilo abesinsko vprašanje v celoti. Stališče Francije Pariz, 26. julija. w- Ministrski predsednik Laval je imel v ministrskem svetu ekspoze o italijansko-abesinskem sporu. Stališče Francije je tako, da noče zaigrati niti prijateljstva Italije, niti Anglije in ostati zvesta načelom Društva narodov. Vse kaže, da Laval ne bo odpotoval v Ženevo z naprej odrejenimi smernicami, temveč tamkaj ravnal z edino željo, da doseže mirno ureditev. Malo je sicer verjetno, da bo prišlo v Ženevi do sporazuma in se bo ta sestanek sveta Društva narodov najbrže končal brez uspeha, toda kljub temu se ne sme v naprej iz-ključ ti takšne možnosti, čeprav se zdijo na-sprotstva nepremostljiva. Če drugega ne, se bo morda našla rešitev glede imenovanja petega razsodnika. V ostalem se diplomatski razgovori med Parizom. Londonom in Addis Abebo še vedno nadaljujejo. Sueški prekop zatrpan z italijanskimi transporti London, 26. julija. AA. Iz Aleksandrije poročajo, da so italijanske ladje, ki prepel-jujejo čete in materijal v vzhodno Afriko, zajezile Sueški prekop in da je zarada tega nastal velik zastoj trgovske plovbe. Trpkost je legla na Maribor, ko je danes leto prišla iz Unca na Notranjskem črna vest: general Rudolf Maister je umrl. Nema žalost je objela mesto, ki mu je bil oče, osvoboditelj in rešitelj. General Maister-Vojanov. General. Prvi naš narodni general. Vojščak Skromen in preprost, pravir-čen in strog, do samega sebe in drugih. Tista osnovna črta vojaškega znač:; i je silila iz vsega njegovega bistva, nastopa in obnašanja. Legenda se je bila spletla okoli njegove osebnosti. Nr general je pognal smrtni strah v kosti nemško avstrijskim častnikom, da so pobrali sila in kopita ter zapustili bojišče poraženi. On je razorožil vedne nakane snujočo zeleno gardo v Dravski vojašnici ter s tem dokončno zajamčil Mariboru njegov slovenski in jugoslovenski značaj. On bi bil udaril tudi tja do Gospe Svete in bil tudi Korotanu rešitelj in osvoboditelj, ako bi ne bilo tedaj majhnih ljudi, ki so bili drugačnega mnenja kakor naš veliki general. Ti majhni ljudje . . . Kakšni so danes pred nami napram legendarnemu svetlemu liku narodnega generala? Ljudski, junaški zmagoviti generali živijo trajno v spominu svojih bojevnikov in vsega naroda. V zgodovini bratskega poljskega naroda bo na vekov veke živel spomin na tvorca poljske svobode maršala Josipa Pilsudskega. Maršal Hindenburg, vojak poštenjak, je postal idol nemškega naroda Maršala Focha je oboževanje hvaležnega francoskega naroda dvig nilo v neko mistično odmaknjenost. V naših perspektivah in okoliščinah se je spomin na našega velikega generala na s ličen način usidral in zarisal v našo zgodovino. Njegovo ime se blesteče zvišuje v obdobju našega os v obojen ja in osamosvojitve. Rudolf Maister. Že v kranjski gimnaziji je očitoval svojo izredno nadarjenost in narodno zavest. Ta zavest je tlela v njem vse dni njegovega življenja ter se razplamtevala v mogočen plamen domovinske ljubezni in heroične veličine. Povsod je kazal svoje znamenje, kamorkoli ga je zaneslo častniško službovanje. Rudolf Maister je bil neustrašen v Ljubljani, in Celju, Celovcn in Mariboru. Ni zahajal z drugimi častniki vred v ljubljanski ali mariborski kazino. V Ljubljani se je sestajal s Tavčarjem in Aškercem, Cankarjem in Murnom, Kettejem in Murnikom. V Celju mu je bil bližji šket in drugi narodni voditelji, mariborski Narodni dom mu je bil ljubši nego vsa mogoča shajališča ma- riborskega avstrijskega častnistva. In ko je dopolnil svoje vzvišeno poslanstvo in je nadenj prišla kruta bolezen, je tam v svojem stanovanju v Maistrovi 17 neprekinjeno snoval in delal za svoj rod in zemljo kot voditelj No. Tjakaj so prihajali vsi, ki so jih tlačile skrbi in črnogledstva, tjakaj so hodili njegovi borci in sodelavci v velikem tihem podobnem dera. Tudi umetniki, književniki in literatje so bili pri njem stalno v gostih. Saj je tudi naš general bil pes-nik-umetnik. Vojanov. »Poezije« je izdal leta 1904. V »Kitici mojih« je končno udarila na plan sila pesniške zrelosti. Vojanov-slo-venski poet, opevatelj Slovenskih goric. Na jp reje je z energijo in sabljo to zemljo rešil iz tujčevih krempljev, potem ^a je nje lepoto opeval in poveličeval. Ko se je sablja odmaknila, je sledilo pero. V prvem je bila heroična zmage vit ost. v drugem umetniška poklicanost. Sablja in pero sta mu prinesla slavo, oboževanje hvaležnega naroda. Danes se bo zgrnil Maribor ob njegovem grobu. Prva obletnica smrti junaškega osvoboditelja Maribora. Junak, borec, poet, je bil ta naš osvoboditelj in rešitelj, ki je opravljal svoje do'žnosti, četudi so se okoli njega pletle intri-gantske niti spletkarskih, zavistnih, strankarskih politikov, General Maister so je vzpel iznad vseh in opravil 23. novembra 1918 svojo nalogo. General Maister je postal simbol osvobojen.ta Maribora in vsega obmejnega ozemlja. Znak vitalne sile posameznih narodov je, če porajajo v veliki trenutkih velike može. Tu na naši severni meji ni šel ta veliki trenutek mirno nas. vsem zanosom svoje junaške krv. ter nezlomljive volje je segel po tem trenutku veliki iz zvesti sin svojega naroda in ga ni več izpustil. Bil je general Rudolf Maister-Vojanov. Udaril je v ta odločilni trenutek v polni zavesti rizika. Maister-Vojanov bi bil prvi, ki visel na kandelabru, če bi se drzni poizkus ponesrečil. V riziku In uspehu Je bistvo. Kdor na to pozablja, je otrok. Ali ne zveni kakor mitična legenda? Sel je iz Maribora na Unec, da si odpočije in da zbere novih sil za nada? nje delo. Mrtev se je pred letom vračal v drugo slovensko prestolnico, ki jI je prinesel in zajamčil svobodo ter slovenski jugoslovenski pečat. Lik junaškega na-rodnega generala je čvrsto zraščen s tem, kar imamo. Obmejni Maribor pa naj daje pričevanje svoji hvaležnosti Orožje za Abesinijo Francija in Anglija sta sicer prepovedali izvoz orožja v Abesinijo, ne branita pa prevoza tujega orožja preko svojih kolonij London, 26. julija b. V spodnji zbor- Pretep na shodu angleških fašistov London. 26. hilija. A A. Včeraj je imel voditelj britanskih fašistov sir Oswald Mosley shod pred občinskim domom v Stratfordu šekspirjevem rojstnem mestu. Na shodu je pri Slo do velikih izgredov. Prvi spopadi K političnimi nasprotniki fasi- | stov so se pripetili, ko je sir Oswald Mo-aiey dejal: Za tulečo komunistično pouhč-no drhaljo se zmerom skriva kak mednarodni židovski fmansje. Do Se hujših protestov pa je prišlo, ko je sir Oswald Moštev govoril o italijansko-abesinakem sporu. Govornik je pri tej priliki dejal med drugim, da bi se Angleži morali veseliti, da hoče neka velesila prevzeti težko in žrtev potno nalogo, da prinese red in pro-svetljenost v pol divjo deželo, kjer vladajo trgovci s sužnji. Prisotni levičarji so ogorčeno protestirali zoper te besede. Naposled se je črnim srajcam sira Oswalda Mosle-ya posrečilo odstraniti s shoda njegove nasprotnike Darujmo vsi za šolsko niči je izjavil zunanji minister sir Samuel Hoare na vprašanje voditelja opozicije, da je angleška vlada sklenila do nadaljnjega prepovedati izvoz orožja v Italijo in Abesinijo. Zunanji minister pa je pripomnil, da s tem ni prepovedan prevoz orožja, ki je določeno za abesinsko vlado, preko angleškega ozemlja ali pokrajin, ki so pod angleškim protektoratom in mejijo v Abesinijo. Pariz, 26. julija b. Ker je francoska vlada prepovedala izvoz orožja v Abesinijo in Italijo, je bilo pričakovati, da bo onemogočila dobavo orožja Abesiniji tudi po džibutski železnici. Snoči pa ie uprava te železnice objavila komunike, ki je izzval v vsej javnosti veliko pozornost. V komunikeju pravi, da so v Dži- buttiju odprta vrata wem dobaviteljem orožja Abesiniji in da se orožje m strelivo ter drugi vojni materijal redno prevaža po džrbutski železnici v Addis Abebo. Finančno je Italija pri tej železnici soudeležena z 20 odstotki. Italijanski zastopniki so tudi že zahtevah prometno zaporo za orožje in strelivo, namenjeno v Abesinijo, vendar večina delničarjev na te zahteve ni pristala, ker se je drdSba obvezala napram abesinski vladi, ko je dobila koncesijo za to železniško progo, da se bo smelo prevažati pc tej progi tudi orožje v Addis Abebo in obratno. V kratkem prispejo v Dži-bati novi veliki tovori orožja in drugega vojnega materija ra, ki jih bodo po tej železnici odprem* v Abesinijo. Amerika se hoče nevtralizirati kralfu I}n v Parizu Washington, 26. julija. AA. Doznava se, da pripravlja predsednik Roosevelt zakonski predlog, s katerim bo preciziral določbe o nevtralnosti USA v morebitnih vojnah, kjer ne bodo ogroženi ameriški interesi. Pri običajni tedenski avdijenci zastopnikov tiska je neki novinar vprašal predsednika, ati mu je do tega zakona zaradi sedanjih razmer na svetu. Predsednik Roosevelt je odgovoril, da sedanje razmere res zahtevajo, da se čimprej izpopolni ta ^irsel v ameriški zakonodaji, vendar pa n~ bo stffl, da bi novi zakonski predlog za vsako ceno prišel na dnevni red reprezentančne zbornice in senata še ▼ teka nr itngijflgfl zasedanja. Parta, 26. jottja g V spomin na jugo-slovenakeg-a kiafrja Aietcaandra bodo v T^»-rizu na rrajtepoem spomenik. Sorzna poročila. C arih. 26. julija: Beograd 7. — Parit 20.255, Londo 15.295, !few7ork 306.875. Bruselj 92. - Milan 25X175, Madrid 41.95, Amsterdam 206.95, Berlin r23J5, Dvaaj B&*1. * 5tran 9. Petek, 26. julija 1939. Stev 16/ Numerus dansus univerzah — .etika InaCUno porodilo Fonda za zdravstveno zaščito akademikov beograjsko univ< Plavalna sezona v polnem razmahu Italijanski plavali v Ljubljani — Druge zanimive plavalne tekme Cesta Stahovica — Kamniška Bistrica LJubljana, 26. julija. Novo Vgrajena centa Stahovica—Kamniška Bistrica radi tvoja ožine ter na« preglednih ovinkov podosedanjih Isfcai-njah na more služiti neurejenemu m neomejenemu javnemu cestnemu prometu, bar bi tak promet bil nevaren ljudem in imovini ter povzročal večje druge neprilike in zastoje prometa, posebno v delu te ceate od potoka »Kon j-ščice« dalje v Kamniško Bistrico. Is javnih ozlrov je sreako načelatvo v Kamniku v zaščito varnosti prometa na osnovi čl. 67 in 68 zakona o notranji upravi predpisale za to cesto naslednji prometni red: 1) Vožnja s kakršnimikoli vozili tud:. z dvokolesi v smeri Kamniška Bistrica je od potoka »Konjščiee« pa do konca ceste v Kam nizki Bistrici dovoljena ie ob urah s sodim (ravnim) številom t. j. ob 2h, 4h, 6h, i t. d. vožnja v nasprotni smeri, t. j. od Kamniške Bistrice pa do ^potoka »Konjščice« pa se dovoljuje le ob urah z lihim (neravnim) številom t. j. ob lh, 3h, 5h, i t. d. Promet na ostalem delu ceate t, j. od Stahovice do potoka >Konjaclce< (kamnolom ing Dedek-a) je svoboden v mejah obstoječih predpisov. Vsak voznik kateregakoli vozila mora paziti na to, da tekom odrejenega Časa t. j. tekom ene ure prispe na Jtraj ceste, na kateri je promet omejen, bodisi od omenjenega potoka v Kamniško Bistrico ali pa obratno. 2) Prepoveduje se vožnja z avtobusi in sploh z vozili s skupno težo nad 130) kg na delu ceste od Kopišč dalje do Kamniške Bistrice. Označena vodila morajo na Kopišču počakati in se v os"a lem ravnati po nedu, določenem pod štev. 1). Voznikom se priporoča da do odrejene ure počakaio v Stahovici ali pa na Kopiščlh da ne bi od notoka »Konjlšcice< ali pa v Kamniški Bistrici nastala radi premalega razno! oži ji vetra prostora gneča. Od teh odredb so izvzeti le izredni nujni primeri n. pr. nesreče. Voznik pa je v takih primerih dolžan voziti z vso potrebno opreznostjo, vpoitevajoč 'plo-sne cestne predpise in pcsebne prometne prilike na tej cestL Prestopki te naredbe so bodo zasledovali z vso strogostjo in kaznovali po čl. 69. zakona o notranji upravi z globo od Din. 10.— do Din. 500.—, ali v primeru ner^ačlla v odrejenem roku z zaporom od 1 do 10 dni. Počitniška kolonija tu&^mAđh otrok Trbovlje, 26. julija. Kakor druga leta je tudi letos odšlo iz naše doline večje število zdravja in okrepitve potrebne mladine v razne kraje nase oije domovine na letovanja. Prva skupina je odšla že pred 4 tedni v tabor skavtov pri Radovljici, dru^a skupina pred 14 dnevi v okolico Boštanja in prav takrat pa tudi tTetja in najveCja skupina, broječa okrog 80 otrok, v Gorenjo vas nad Skofjo Loko, kjer je letovala tudi prejšnja leta. — Idiličen kraj je to; na velikem travniku blizu temnega gozda ob bistri Sori so se izbrali svoj tibor. 12 velikih šotorov so postavili v polkrog, v njih pa vzorno uredili svoja ležišča na slamnjačah, ki so jih prinesli seboj. V neposredni bližini taborišča je postavljena kuhinja, v kateri pripravlja okusno in krepko hrano vsakoletna počitniška kuharica ga Hudarinova. ki jo mladina ceni kot svojo mater, saj ji vsak dan po 5 krat nasiti lačne želodčke. Mesto kave dobi mladina zjutraj kakao, okrog 10- ure krepko malico, t.j. kos kruha z maslom in medom, opoldne juho z mesom rn dvema prikuha-ma. popoldne ob 16. uri kavo s kruhom m zvečer zopet krepko večerjo. Spričo tako izdatne in krepke hrane, zlasti pa dobrega planinskega zraka, solnca in osvežujoče vode, v kateri prebijejo pogosto preko pol dneva, se zdravje mladine vidno krepi, koža dnevno rjavi, iz malih obrazov pa kar žari veselje do žrvljenja. — Taborni red je točno predpisan po upravi in nadzorstvu taboriioa. Ob 7. mri ym ca za vse enako, nato pospravljanj« v šotorih, čiščenje taborišča in tele nato lajutrk. Po zajtrku je običajno telovadba, nato pa kratki izleti v bližnjo gozdno okolico. Okrog 10. ure jc malica, nato pa kopanje do kosila. Po kosila js dveurni počitek, nato pa zopet kopanje, Sora je globoka do 1 metra, vendar so v globine prepuščeni le najboljši plavsČi, začetniki pa morajo ostati v plitvini. Ob dneh, kadar je voda prehladna, pa je odrejen daljši izlet t planinsko okolico, bodisi v 2ire ali ali pa tudi dalje. Mladini jc lepa okolica ie iz ptejinjih letovanj znana, zato je navdušena zanj. >— Ko »e proti večeru vreča v taborišče, jo razveselita man harmonikar Krejčetov Jernej ček in citrasica Zajcev a Vitki ca, ki tvorita taborni orkester-Tedaj šele postane v taboru prav živahno. Mladina se pridruži harmoniki in ©itram s svojo pesmijo, ki veselo odmeva v zvezdnato noč, kakor da oi pel drugi zbor »Trboveljskih slavekov«. V sredo, 24. t.m. so imeli naša mali »leto* viščarji odličen obisk. V taborišče se je pripeljal predsednik trboveljske bratovske »kladnice. ki je poslala otroke tu sem. rud. ravnatelj g. inž. Fran Loskot, ki je razdelil med otroke večjo množino raznih dobrot- Zanimal se je za življenje in zdravje otrok m ko je videl, da je vse zdavo in da se otrokom zdravje in telesna moč vidno krepi, je bil nadvse zadovoljen, zlasti pa tudi nad vzornim redom v tabori&ču. Vnedeljo. 21. t.m. se je pripeljal v taborišče tudi tukajšnji zdravnik g. dr. Baum-garten. ki se je pravtako zanimal za zdravje in stanje otrok. Tudi zdravnik je mogel ugotoviti le vsestranski napredek in vzoren red v taborišču, ki ga vodi podpredsednik krajevne bratovske skladnice g. Alojzij Hruševar, kot nadzorni orcan pa mu je pridelan učitelj g. Adalbert Blažič. — Ker je kraj sedanjega letovanja kot nalašč pripravljen za mladinska letovanja, bo upravni odbor tukajšnje bratovske skladnice tudi prihodnja leta pošiljal svojo mladino tja na letovanja, zlasti ker se vsako leto vrača krepka, zdrava in zadovoljna- — JOletnica domžalskega Sokola 4. avgusta proslavi Sokolska društvo Domžale 30letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je društvo izdalo v 2000 izvodih list «LVom/a1ectf ter ga brezplačno poslalo sirom Gorenjske in med sokolske edinice. List ima namen opozoriti na slavje in seznaniti čitatelja s prilikami domžalskega Sokola. Kot je razvidno, spada ustanovitev Sokola v Domžalah v čas nedavnega prebu-jevanja na podeželja, kamor so ga zanesli dijaki, vzgojeni v sokolski telovadnici narodne Ljubljane: Breceljnik Franjo. Kralj Ivan. Trojanšek Avgust. Z Goriškega pa Slokar Andrej, ki je bil v službi v Domžalah. Povod za ustanovitev Sokola 90 bile gospodarske posledice, katere so nastale za narodno čuteče in delujoče trgovce in obrtnike po demonstracijah, ki so jih Slovenci uprizorili v Domžalah ob priliki, ko »o Tirol-ci razvili zastavo svojega prevskega društva »Andreas Hofer«. Ti dogodki so se vršili 1905. decembra istega leta se je vršil že ustanovni občni zbor Sokola v Domžalah-Težak je bil začetek. Prvi načelnik br. Breceljnik Franjo je kmalu odšel in iz Ljubljane so prihajali vaditelji: Drenik, Kostapfel ter vežbali telovadce, da so utrdili jedro društva. Z vztrajnim delovanjem in v času. ko je tajnikoval. naoelnikovaJ in vodil razne posle v društvu br. Majzel Franc, je odbor sklenil zgraditi svoj sokolski dom, ki je bil slovesno otvorjen 1. 1911. Dom je »tal skoro 60.000 zlatih kron. S tem so bili dani vsi pogoji za razvoj, a svetovna vojna je napravila z doma vojaško bolnico, koder so bile 104 postelje z ranjenci. Kot vse, je zlasti močno prizadela vojna sokolstvo- Pa tudi njene grozote so minule. 'A društvo si zlepa ni opomoglo. Trli so ga dolgovi, katere je poravnalo 1. 1930 v izmeri 45.000 kron. Tedaj šele je svobodneje zadihalo v zares svobodni domovini. Toda število članstva se je od ustanovitve društva premaknilo do 1. 1920 od 123 na 138: ob 301etrtici pa je vseh članov in članic 153. S trdim delom v telovadnici, na odTu, v knjižnici rn s predavanji si je društvo utiralo pot in se borilo za obstoj. V poslednjih letih »i jc nabavilo ki- Ljubljana, 26. julija. Glasovi o omejitvi sprejemov na šolah niso le pogosti, temveč baje tudi aktualni. Povsod ae kale nad produkcij a absolventov Sol, ki ne morejo najti zaposlenja, ko stopajo v življenje »polni mladostnih sil«, kakor pravimo, V resnici stopajo absolventi v življenje že rezignirani, utrujeni po dolgem šolanju, Izčrpani zaradi večletnega stradanja In ne stopajo v življenje, stopajo iz sol v neizvestno bodočnost. Razni prigodni sociologi, ki jih je dandanes toliko, pa najdejo takoj rešitev; Pristop na šole je treba omejiti, šole ne smejo več producirati preveč duševnih delavcev. Neracijonalno je, da se mladina šola za poklice, kjer ni izgledov za zaposlenje. — Taksni recepti so dandanes zelo poceni; toda najbolj žalostno je, da so pogosto surogat za zdravo pamet ter pesek v oči. Resnica, hčerka požja, ne sme pred oči navadnih Zemljanov. Pri nas v resnici duševnih delavcev ni preveč, saj jih je v mnogih panogah celo mnogo premalo, živimo pa v anormalnih razmerah ko ne dobe dela duševni in ne ročni delavci. Dela je dovolj za vse. šole ne pooatru je jo nezaposlenosti, nego gospodarske razmere. četudi bomo na mah zaprli vse šole, £ tem ne bomo obložili nezaplesnosti. čim manj bo intelektualnih delavcev, absolventov srednjih in visokih šol, tem več bo na drugi strani nezaposlenih ročnih delavcev. Ako starši ne šolajo svojih otrok, jih morajo dati učit rokodelstva. Toda tudi v obrti, v trgovini, industriji vlada nezaposlenost. Tam ni treba več določati, koliko vajencev se sme sprejeti, kajti gospodarske razmere same regulirajo prevelik dotok, v tem je tt*m varok navala na naše šole. Roditelji, ki bi sicer poskrbeti za bcdo&nost svojih otrok cJnigafte, pošiljajo otroke v Sole kajub siirrirn žrtvam. Šolanje pomeni zdaj že v srednjih slojih izredno veliko žrtev. Ljubljana. 26. julija. Maš plavalni sport stoji pred važnimi dogodki. Sezona je v polnem razmahu. Ilirija in plavalni podsavez nam pripravljata prav pester spored, ki utegne, ako se bo uresničil, prekositi vsa pričakovanja. Predvsem bomo letos prvič videli v Ljubljani italijanske plavače. Ilirija je že več tednov v pogajanjih s Tržačani. Poslala je voč piaotn na Unione Sportdve Trie&tina, vendar ni dobila nobenega odgovora. Sele zdaj se je izkazalo, da TJ. S- Triestina nama ničesar skupnega z dolgoletnim italijanskim državnim prvakom Societa Triestina di Nuoto. Vodilni funkedjonar tega kluba se je preteklo soboto in nedeljo mudil poslovno v Ljubljani in je porabil priliko, da se sporazume z Ilirijo. Dogovor je bil hitro sklenjen. Pogajanja so uspela že toliko, da se bosta oba kluba srečala že 1. avgusta v Ljubljani, 14. pa v Trstu. Ako ta dva termina iz kateregakoli vzroka ne bi bila prikladna, se bo dvoboj med Triestino in Ilirijo vršil 13. avgusta v Ljubljani, 20. ali 21. pa v Trstu- Triestina ima krasen plavalni bazen in vlada za to panogo v Trstu veliko zanimanje. Nedavnemu gostovanju sušačke Viktorije, ki je nastopila v noonj tekmi, je prisostvovaJo 5000 gledalcev. Z Viktorijo je bil kot gost tudi skakač Grilc, ki je gledalce zadrvil s svojimi propagandnimi skoki. Prepričani smo, da bo nas Ziherl imel še boljši uspeh. Ilirija bo v Ljubljani najbrž bolje uspela kakor Viktorija, dočim bo morala v Trst v nekoliko šibkejša postavi. Ilirija upa. da bo potom Triestine navezala stike tudi z drugimi italijanskimi klubi. »Mar mislite, da Je moje arce kakšno skladišče ali — ropotarnica?« Sedaj se je zasmejal zdravnik: »Nikakor«. »Torej___« »Ne stoji in je prostor v njem še pralen«. »Morda; morda pa tudi ne«. »To se pravi?« »Nič. V mojem srcu ni avtomobilske ceste, namenjen tujskemu prometu. S sedmimi zapahi so zaprta vrata vanj za vse tiste, ki bi si hoteli le radovedno ogledati njegovo romantiko, napiti se žuborečih virov čustev ki potem odbrze-ti dalje, ne meneč se za onečaščeni raj« »Ako bi bilo drugače, bi vas sam prosil, da ga za večno zaprete«. Sida ga je isprašujoče pogledala, toda zdravnik je vzdržal ta njen pogled In jo zmedel. »Besede so najcenej&e blago, gospod doktor«. »In ako slede tem besedam dejanja?« »Tudi ta še niso vedno dokaz«. »Ampak?« »Težke preatirafeije, feo je treba veliko tvegati, včasih celo samo življenje«. »VeHko zahtevate«. »Zato pa twE vse nud5m«. »Ne mislim tako. Tvega lahfco samo Stavek, ki Ima prflfko oto**eti resnične Mnogi dijaki ae morajo tudi preiti 1J il sami Dandanes revnih dijakov ne mgremo več prišteva«! med junake romantika nekdanjega dijaškega življenja. Kdo me de zanima za bedo studentov In kje naj zdaj dijak trka za podporo, da bi s« preživel med šolskim letom? Ustanove so telo redke tn nizke. Reven dijak ne more več računati, da se bo lahko izšolal na račun ustanov. »Sociologic pa imajo za tako kočljiva vprašanja vedno pripravljen odgovor: Naj se ne Šola, kdor se ne more! Saj veste. kaj to pomeni: šolajo se lahko samo izvoljenci. Vendar a tam is ni povedano vse, ni povedano, da se Šolajo kljub vsemu revni in da je med njimi Čedalje več j etičnih. Oglejte m nafta Solaka izveatja! Tuberkulozna obolenja bo skoraj povsod na prvem mestu. Posebno značilno je pa poročilo Fonda aa zdravstveno zaščito akademikov beograjske univerze. Lie oglejmo si nekoliko naslednje Številke: Efc 1928 je bilo na beograjski univerzi 40 Studentov z odprto tuberkulozo, 1. 1929 50, 1980 80, 1931 110, 1982 150, 1933 190 in lani 240. Mnogo dijakov s« zaradi bede in bolezni ni moglo vpisati v sedanji semester in so izgubili pravico do šolskega zdravljenja. Ti tudi niso upoštevani v statistiki. Jetika je torej postala na naših univerzah nekakšen numeru« clau-sus. »Sociologi« lahko mirno spe, kajti vsa vprašanja se rešujejo sama. Položaj na ljubljanski univerzi v bistvu ni drugačen. Ali kdo resn^ razmišlja o teh pojavih? Najbrž ne. Obstoje sicer nekateri fondi za zdravstveno zaščito dijakov, toda zaradi njih se bedno stanje dijakov v bistvu še ni spremenilo in se najbrž tudi ne bo v bodoče, Dijaki stradajo in dokler bodo stradali, b»Q imela med njimi jetika bogato žetev. Beograjski fond za zdravstveno zaščito akademikov je znašal okrog 845.000 Din. toda dijaki so dobili iz njega za prehrano samo 2000 Din. 6. avgusta je na sporedu gostovanje dunajskega »Sch\varzrot«, nekdanjega \V.A-C, ki je avstrijski prvak v waterpolu In katerega član Salzer je trener ilirijinega moštva- 5chwarzrot bo nastopil v plavanju in ^vaterpolu. Za 13. avgust se pripravlja medmestna tekma Ljubljana : Sušak. O priliki Mariborskega tedna bo v Mariboru od 9. do 11. avgusta juniorsko državno prvenstvo v plavanju in juniorsko in seniorsko prvenstvo v skokih. Po končanem prvenstvu bo v Ljubljani gostoval Erce^novi in najbrž tudi Jug, dočim je Jadran, ki se je sam ponudil, gostovanje odpovedal, češ. da je preobremenjen z lastnimi prireditvami. Po seniorskem plavalnem prvenstvu 31. av-gustva in 1. septembra v Dubrovniku, bo Ilir ija gostovala v Ercegnoviju, Kotoru in Gružu. Tudi ljubljanski podsavez ne drži rok križem- Za 18. avgust je sklenjen dvoboj Ljubljana : Zagreb v Rogaški Slatini, ki se ponaša s prav lepim bazenom. 25. avgusta bo predvidoma v Ljubljani podsavezno prvenstvo, kjer pa lahko nastopijo le pla-vači. ki startajo na državnem prvenstvu. Obeta se tudi dvoboj s Celovcem. Celovec je namreč predlagal, da naj bi se 25. avgusta vršila v Celovcu medmestna tekma Ljubljana : Celovec. LFP je predlog sprejel, stavU je pa kot pogoj revanžno tekmo v Ljubljani. Kakor vidimo, se nam obeta jako pester plavalni program, ki pa se utegne še bolj povečati. Madžarski klubi često gostujejo v Ljubljani in se bo ta ali oni na potu vsekakor ustavil v Ljubljani. pireiBkutoje. Ce pa jih nI? Kaj potem? Skoda, da ni v eteželi več Turkov vaaj srednjeveških roparskih vitezov.. € »Tudi brez njih je še dovolj priložnosti«. > Potem si jih :imo želim. Predvsem pa si želim, da bi mogel vsaj še samo enkrat v življenju tvoriti z var/*' čisto sam brez radovednih pric, ki jemljejo t^cn-v vsn.ko ceno«. »Cema?« »Kaj?« »Kar bi vam na vsak način moral. Vas smem po predstaviti spremiti domov?« »Ako zorite ...« »Hvala vam«« Strel za grmovjem je naznačil pričet ek nadaljevanja. Sida, Frangež in Danica so se vrnili na svoja mesta. Vendar Sida po tem pogovoru ni vec mogla spremljati predstave s tisto poglobitvijo, kakor jo je prej. Po glavi ji je rojilo tisoč misli: »Kaj mi hoče povedati? Da me ljubi? Me res ljubi? In jaz? Kaj naj mu odgovorim? — Ne, tako naglo ne padajo moje utrdbe, tn vendar... Ah, ko bi vedela ..« Igra se je razvijala v naravnem okolju čudovito neprisiljeno. Ruski diletanti so dokazali v polni meri, da zmorejo tudi tako tvegane eksperimente, ki zlomijo včasih poklicne odre. Celo skepsa gospodov režiserjev in kritikov se je umikala priznanju. Bratko Kreft je razlagal svojima tovarišema novo doživetje potrdila prakse ruskih gledaliških odrov: »Samo tod vodi pot iz o korene 1 osti gledišča v nove Širine. Treba je vzeti življenje iz življenja, da je resnično življenje. Na tako podlago se mora postaviti zlasti naša ljudska gledališka umetnost, pa bomo mali Slovenci prekosili velike narode. Rude so napravile zopet prvi velik korak naprej«. Dejanje se je razvijalo in zaključevalo po vsem prostranem pozorisču, ki je segalo celo tja gori v strmino gozdnatega pohorskega obronka in se skladno zaključilo ob navdušenju vse "elike in tako pestre množice gledalcev. Med te mko se je ta množica raziskala proti vasi, so posamezne skupine živahne razpravljale o predstavi, posameznih prizorih in igralcih, kakor sploh o diletantskih upozoritvah na prostem, Tudi Hruimičani so raspravljali v množici misli in mnenj. Branko in PetrovČič bi si bila kmalu dejanjsko skočila v lase. Pomirila ju je šele Jasna, pred katero se je pristav popustljivo uklonil. Miril je pa tudi sodnik: »Vse js eksperiment; star posrečen, a vendarle eksperiment. Vsa problematik« le še ni izključena«. »Pa naj kdo drugi s takimi sredstvi pokaže več!« je vzkliknil Branko. »Nov dokaz, da smo Slovenci sposobni ustvariti si lastno kulturno podobno. Naši nekdanji tlačitelji Nemci so segali po našem obrobnem ozemlju prav pod firmo kuflture, pa kakšna je bila tista njihova »kuitura«! Jalova, prežvekovanje že davno prežvečene brezoblične fab-riške standardizacije. Slovenci smo v dobrem desetletju po osvobojen ju ustvarili na teh tleh vec resničkih kulturnih dobrih, kakor so jih Nemci v stoletjih. Naše ozemlje jim je bilo le brezdušno politično bojišče. Pogilejte Maribor in njegovo nemško »kulturo« pred osvobojen jem. Siromaštvo, obupno akulturno malom eščanstvo, tipično usmradljivo »špisarstvo«. »Vse to je res«, je pritrdila Jasna, a trenutno je dosti bolj važno, da oe Hrušnica ne rastepe. Pojdimo nekam. Sida, greš 2 nami?« »Kam?« je vprašala Sida, ki je stala ob strani v pogovoru z Danico in zdravnikom. »Kamorkoli, vse eno je«. »V gostilno seveda«, je dejala Danica. »Brez gostilne pri nas ni nobenega zaključka«. »V ostari jI se prične, v oštariji se konča vsa politika slovenska...« je za-deklainiral Petrovčič. »Kakor da ti ne bi precepe! polovico življenja v »oštariji«, ga je zdobel Branko. »Torej pojdimo!« je odločite Jasna, pustila svojo ožjo družbo m se pridružila Odi, Danki ki zdravniku, s kace- no-SfMra« potom katerega nudi ob nedeljah m praznikih zlas-ti raznim ljubiteljem kina pouka m zabave. OrgSTrfeatoro delo je uipelo v sou*tano-vitvi tokolfkih odsekov v Moravčah in Do bur S sodelovanjem pri okoliških društvih pa spaja vez med članstvom v svojem okrožju. Sokolstkemu društvu Domžale, kateremu stasostuje ustanovni ćlan br- Skok Anton, najbkreneje čestrtamol I > koledar Danes: Petek, 26. julija katoličani: Ana. današnji: prireditve KINO MATICA: Ukradena U"**™« KINO IDEAL: Križ z juga KINO DVOR: Hči cirkusa DE2URNE lekarne Danes: I>r. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Kozolec Je pogorel Ljubi junu, 3f>. julija. Grajski čuvaj jc snoči okrog 23. op.i-il nad severovzhodnim nočnim nebom SsOCafl ognjen svit. O tem je obvestil prostovoljno gasilsko postajo, nakar so se Takoj odpeljali gasilen z motorko proti ("Črnučam, kjer s<> ugotovili, da gori v Msdjorirl Pred njimi so se odpeljali v isto smer tudi gasilci i/ Most. V Nadgorici je gorel tik polec vusi šestdelen kozolec, last nekega posestivkn. ki je bil polno naložen z žitom. Pri g-anenju so brli /e domači in pa črnuški gasilci, ki pa so se mogli omejevati samo še na lokalizacijo požara, kajti prvi kozolec z žitom vred jc že postal /rtev no/ara. V bližini gorečega kozolca je stalo še okrog osem drugih kozolcev, ki so jih morali zaščititi pred ognjem, kar se je posrečilo ie vrlim domačim gasilcem, tako da Ljubljančanom in M občanom ni bilo več treba stopiti v akcijo. Ogenj so pogasili kmalu po polnoči m odstranili vsako nadaljnjo nevarnost. Kdo je zažgal oziroma kako je mogel požar nastati, ta sedaj še ni dognano. Oroi-niki pa, ki 'so bili takoj pri pogorišču, sumijo, da so zažigali neprevidni prenočevtJd pod kozolcem, ki »o pa takoj pofre-cfmH ▼ noČ in jih 5e ni bilo mocfoče izslodirl. Mlad požigalec Maribor, 26. Julija. Včeraj je izbruhnil pri posestniku Matiji Paluču v Smolincih občina Cerkvenjak, požar, ki je upepelil gospodarsko i>o*dopj«'. Ob 9. dopoldne je bila namreč sama doma 14-letna dekla Julija Sirk. Nenadoma se ta pojavil v kuhinji fl Vit lil Avgllittz Fra-*, ki je Mirkovo z udarcem po glavi pobil na tla, nato pa jo nagnal iz hii^. Ko je bil sam je vrel fiibice, fažtfal hf$o ter pobegnil v vinograd in ga doslej Se niw naSli. Omenjeni Fras je pokvarjen dtK^o. Dvakrat je Že pobegnil svojemu ooetu in živi sam v poz du prav divjaško živi jen f*. Tudi po tem, ko je zaž?al so tra ljudje videli kako je iz bližnjega gozda gledal kako gori rrifc* Iz Trbovelj — Letovanje Jadranske straže: Tukajšnja Jadranska straža pošlje tudi letos 10 otrok v počitniško kolonijo v Kraljevico. Izbrani so večinoma otroci revnih staršev, ki so slabornejši in okrepitve »dravja potrebni. Odšli bodo 4. avgusta zvečer » ljubljansko kolonijo Jadranske straže. Jedilni voz na progi Sarajevo-Dubrovnik Sarajevo, 26. julija, n. l>aues je priSel v promet prvi jedilni voz na železniški pro-tri Sarajevo - Dubrovnik, TAKOJ JE UGA.NTL PREPIR MED ZAKONCI — Zakaj sta se pa z fteno tako hudo sprla? — Ker je trcnla, da je njena prijateljica izredno lepa, jaz sem pa prikimaj. Klada zakonska žena: Danem sem prvič sama kuhala. Ugani, kaj dotoiS 75a Obed? — Želodčne krče. PROFESORJEV ODGOVOR — SliSaJ sem, gospod profesor, da je vam podarila vaza soproga dvojčke. Ali gta dečka ali deklici? — Cem se ne motim, je edem deček druga pa deklica, morda je pa tudi narobe. rim se je le prav hladno pozdravila. Frangež je vzel Sidinega in Daničenega konja ter ju odpeljal za družbo v gostilno pod pororiscem, kjer je bilo pod košatimi kostanji na vrtu že živahno vrvenje in kričanje. Uspeh prve rusko predstave na prostem se je moral po stari navadi zaliti z vinom. Sida je pijačo komaj pokradla. Njene misli so bile daleč od predstave in gostilne. V njeni duži je vladala še vedno zmeda čustev, ki se ni mogla izkris-taJiiti v trden sklep. Naposled se je pa vendarle odločila za kompromis: »Prepustimo usodi___€ Bik) je že proti večeru, ko so Sida. Danica in zdravnik za jahali svoje konje in krenili v lahnem diru po Dravski dolini in vijugastih gozdnih poteh proti Hrusnici. V gozdni samoti Flirt ali ljubezen, to je končno le čisto njuna stvar«, si je dejala in pognala svojega konja, da je v temni noči Izginil Skil Jn »rtaavnflm docela izpred oči. MARIJ S KAL AN «f% # 4| ^% 17 ROMAN *t*v \a7 Peta*, 26. julija 1088. Str*- 3 Prometen sinko Oče: Jurček ooiJnbH si mi, da te boš pridno uoil, Jas sem U pa obljubu, 6a te našefrkacn, če prinese* slabo izpričevalo. Zdaj pa vidim. da si ie zopet padel. Jurček: Očka, jas pa mislim, de> tudi tebi ni treba izpolniti svoje obljube, 6* je nisem icpolnil jaz* Misli na to: zobni kamen škoduje Pred tem varuje KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DNEVNE VESTI — Bolgarski pevci os našem Jadran«. V nedeljo prispe v Šibenik mani bolgarski pe irski zbor Rodina i* Sofije. V Šibeniku pripravljajo bolgarskim pevcem prisrčen sprejem, ker bo to prvič, da pridejo Bolgari v večji skupini v Šibenik, v nedeljo zvečer prirede na vrtu Oficirskega doma koncert Med bolgarskimi pevci je 2o solistov, ki so absolvirani glasbeni konzervatorij v Italiji in na Dunaju. V ponedeljek zjutraj se odpeljejo preko Sušaka v Salz-burg na glasbeni festival na čast Wagner-ju in Mozartu. Iz Salzburga pa krenejo na turnejo v Rusijo, kjer ostanejo kot gostje Ruske pevske zveze dva meseca. — Gonja proti našemu tujskemu prometu. Tudi letos sc opaža gonja proti našemu tujskemu prometu. j /, t.i države so pridno na delu, da bi odvrndli le-toviščarje od nas. Tako so si izmislili tudi vest. da je predvčerajšnjim pogorel znani hotel Kupari pri Dubrovniku. In to vest so brž spraviH tudi v inozemske liste ter jo primerno napihnili. V resnici jc pa gorel le gozdiček v bližini hotela in požar ni napravil posebne škode. Treba bo dognati, kdo siri take vesti. _ Senjor čeAldh vseutfli&.kih profesorjev dr. Lun jak umrl. V Pragi-Dejvlcah je umrl v nedeljo senjor česJdh vseučiliSkih profesorjev dr. Jan L/unjak, emeritni profesor, univerze v Ljubljani, 40 let je pokojni pred prihodom v Ljubljano deloval na ruskih univerzah v Petrov gradu, Ka-zanu, Moskvi in Novorijsku. Star je bil že blizu 88 let. Rojen je bil v Dolankih pri jičtnu. Rusijo je zapustil z drugimi emigranti in priSel je na novo ustanovljeno univerzo v Ljubljano kot profesor klasične filologije. Na na5i univerz! je predaval 11 let in bil je tako med profesorji kakor tudi med dijaki zelo priljubljen. Bodi mu lahka zemlja. — Oskrunjena grobnica rodbine JelačtćV Novih Dvorih pri Zaprešiou ima hrvatska rodbina Jelačić rodbinsko grobnico, v kate, ro je bilo v četrtek ponoči vlomljeno. Ne" znani zločinci so prepilila železno mrežo na levem oknu kapelice in odprli več krst- Koliko so odnesli, ni bilo mogoče takoj ugotoviti. Niso se pa dotaknili krste, kjer počivajo /črnski ostanki hrvatskega bana Josip« grofa Jelačica, ker ta krsta ne leži v grobnici, temveč malo dalje od grobnice v kapelici. Ljudstvo je ogorčeno nad gnusnim zločinom in pričakuje, da bodo oblasti hijene v človeški podobi izsledile in najstrožje kaznovale. tr Dijakom in dijakinjam n. dri. realne gimnazije v LJubljani, Vodstvo Vašega zavoda vae poaUva, da ae udeležite pogreba našega nenadno umrlega direktorja Rada Pavlica. Zberite se v soboto ob pol 17. pred gimnazijskim poslopjem! — Iilet 1 odprtim avtobasom v Opatijo 31. julija in 4. avgusta; Odhod ob 5 uri izpred biljetamiee >Putnikc v Gajevi ulici« povratek iz Opatije ob 34. uri. Izletniki lahko obiščejo večerni koncert, ki ga vodi osebno skladatelj Lehar. Pri koncertu poje Rihard Taubor. Cena vožnje Din. 166. —t s prehrano Din. Ž26. — Prijave pri »Putniku« do 1. avgusta. — lilet z odprtim avtobusom na Rakitne bo v nedeljo 4. avgusta, eena vožnje Din. 30. —. Prijave pri »Putniku« ▼ Ljubljani. — Zvočni kino Dvor _— Telefon 27-#0 (Danes ob i, T. ta 9. vri fften smeha GLEDAJ MATER — HČERKO OŽENI Vstopnina aa parket 3-5-0 Din — Dve kopalki ostali brez obleke. V sredo sta ostali v zagrebškem kopališču os Savi dve mladi kopalki brez obleke. Obleko sta izročili neki starejši ženski, da bi pazila na njo. Ko sta se pa vrnili iz vode, ni bio o ženski ki obleki ne duha ne sluha. Vse kaže, da je dotična ženska sama ukradla obleko. Pri znanki v bližam kopališča sta se za silo oblekli, da sta lahko odšli domov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vedro vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Splitu, Skoplju in Zagrebu 30, v Ljubljani 28.6, v Mariboru in BeogTadu 28, v Rogaški Satrni 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763, temperatura je znašala 13.2 — V Savo je skočil in si zlomil hrbtenico- Včeraj popoldne se je kopal v Trnju pn Zagrebu v Savi 241etrri Vilko Klanjoar, prodajalec perutnine po poklicu. Skoči) je pa v Savo tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. V zadnjem hipu so ga rešili, da nI utonil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer mu bodo zdravniki skušali rešiti življenje. — Stekel mož ugriznil ieno. Pekovskega pomočnika Josipa PeiČa v Virovitici je ugriznil stekel pes in nesrečnež je v silnih mukah umrl. Ko so ga pa Že zvijali krč! je ugriznil svojo ženo Ano, ki se pa sploh ni zmenili za to in ni iskala zdravniške pomoči šele mestni fizikat je, ko je to zvedel poslal njo in njena dva otroka k zdravniku na ceplienje proti steklini. Seveda je pa vprašanje, če bo serum še deloval. — Trije pogrešane! Iz ljubljanske ženske bolnice je bila že nekako pred j.4 dnevi odpuščena žena Štefanija K<>b-larjeva iz Sorice in to z novorojeno hčerko vred. Koblarjeva pa se ni /rnila domov. Stara je 36 let, srednje postave rasti, plavih las in manjkajo ji sprednji zobje* Kam se je ženska Ratskla in kakšna je njena -isoda. je zaenkrat še neznano. Dne 22. t. m. je odšel ^d lom* 39 letni posestnik Viktor Prosenc iz ^p. Preker pri Moravčah ter ae ie ni vrniL Prosenc je bil pri ohodu oblečen v praznično obleko. — Ponesrečila se je v Kamniških planinah Ana Hrastnlkova, stanujoča na Dolenjski cesti 24. Predvčerajšnjim je odšla v Kamniške planine na izlet, ko pa je bila že visoko v skalah, ji je spodrsnilo in je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Poškodovanko so prenesli v dolino, odkoder so jo popoldne prepeljali v ljubljansko bolnico. — Vlom v Marija Cretl. V okolici Marije ČJrete in Tabora se je te dni klatil neznan mlajši moški, ki je izvršil tam več drznih vlomov. V eni preteklih noči je vlomil v hišo posestnika Ivana StroŽiča ter odnesel 300 Din gotovine, dve nikljasti uri. dve srebrni verižici, več raznega orodja, dva zlata prstana, zlato verižico z uro. nekaj lestvln in več »avojčkov cigaret in tobaka. Skoda znaša okrog 1500 Din. — Zagoneten samomor Ing. KanStna. V banovinski bolnicil v Mostar j u je izdihnil včeraj ponoči ing-. Nikola KonSin. V Mostar je prišel v torek zvečer, v hotelu Bristol je najel sobo, naročil debro večerjo in vrček piva, potem Je pa poravnal račun in odšel k počitku. V sredo ga ves dan ni bilo na spregied in Sele popoldne je lastnik hotela obveatll policijo. Vlomili so vrata in našli KonŠina v agoniji. Poklicani zdavnik je ugotovil motnost zastrupi jenja in Konšina so prepeljali v bolnico, kjer je umrl. Vse kaže, da ae je zajstrupU z veronalom. Ni pa znano, kaj ga je pognalo v snnrt. ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4., 7*4 in 9% uri premiera Ukradena ljubezen Globoko znižane cene. Hladna dvorana Iz LJubljane — lj Sredi gradbene sezono smo, ki pa seveda ni živahna. V mestu bo letos zgrajenih nekaj manjših stanovanjskih hiš, večje pa doslej niso še začeli graditi nobene. Pred dnevi je začel zidarski mojster A. Bevčar graditi dve vili drugo ob drugi na Trnovskem pristanu, na zemljišču stavbenika Acetta. Stavbenik Acetto že nekaj let ne dela, zato zida Bevčar vili njegovima vnukoma. V celoti bo znašala zazidana ploskev 180 m2, poslopji bosta enonadstropni. V vsakem bo trisobno stanovanje. Tudi pod Golovcem so začeli zidati. Ob poti na Golovec, Hradeckega cesti, kjer je bila poleg lani zgrajena lična visokopritlicna hiša, gradi zdaj podjetje Mavrih lepo hišo inžen-jerju LavriČu. Zgradba bo kmalu pod streho. — Ij Kanalizacija v Rosni dolini Še ni popolna. Marsikje še niso priključene hišno kanalizacije na cestno kanalsko omrežje, in godi se celo. da se nesnaga iz greznic pretaka po jarkih med hišami. Včeraj so začeli kanalizirati del Večne poti od Ceste V do Kolmannove hiše. Večna pot je že nekaj let prekopana po več" mesecev na leto in zdaj so seveda vozniki precej nevoljni, ker zopet ne bo prevoza. Delo pa ne bo dolgo trajalo in je zelo potrebno, faanjsih kanalizacijskih del Čaka viško občino še mnogo, jih pa bo najbrže odložila na boljše čase. —I j Blelwelsova ceata Je zdaj zopet odprta. Na njtt so pa še zaposleni mestni delavci, ki urejujejo hodnike Na vogalu Go-sposvetake ceste so tudi omilili ovinek pred mitnico. Tam je htredno živahen promet slasti za časa veleeejma in je se posebno potrebno, da ni ostrih ovinkov. Uipa-mo tudi, da nam ne bo treba več dolgo čakati na popravilo hodnikov ob tlakovani cesti. Tlakovati je treba oba hodnika. —Ij Gledališka ulica, ki veže Aleksandrovo z Gosposvetsko, je netlakovana med Puharjevo ulico in Gosposvetsko cesto. Na nji je precej živahen promet in zlasti je trpela prejšnje tedne, ko so tlakovala Blei-weisoyo cesto. Zdaj popravljajo cestišče. NaroiH eo ga z lomljencem (zmletim kamenjem) m ga utrjujejo z valjarjem. To ulico bo treba vzeti v program tlakovanja prl-hodnjSc. —I) Okradena uslužbenka. V Dajda-mu je neznan dolgoprstnež ukradel včeraj zjutraj uslužbenki zlato zapestno uro vredno 900 Din. Tat je izmaknil iro iz ledne omare v podpribljičju. Oftkodovan-ka je tatvino sicer takoj prijavila, vendar nepoStenjakoviča Se niso mogli izslediti. —Jj Žrtev popadljivega psa. Učiteljica Leopoldina Pockajeva, stanujoča na Miklošičevi cesti 16, Je odšla včeraj popoldne na obisk v Krekovo gospodinjsko šolo v Sisko V bližini šole pa se je naenkrat zagnal vanjo vel* pes, ki jo je napadel. Okla! jo je po životu, po rokah in po nogah Seveda ji je raztrgal rudi obleko. Počkajevo so morali prepeljati v bolnico = Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9% zvečer PREMIERA KRIŽ Z JUGA Legijonar štev. 37. Elga Brink. VVerner Futerer, Vstopnina: Din 4.50 in 6.50. -4} Nasilna tatvina zlate ure Nekemu postnemu uradniku se je te dni ob l. po* noći pridružil na Gallusovem nabrežju neznan okrog 201etnT mladenič ir ga spremljal do veznih vrat Preden je utegnil poštni uradnik zapreti za seboj vrata, je neznanec z bliskovito naglico posegel v njegov telovnik in mu ukradel 2000 Din vredno zlato uro z verižico vred. Ropar j« po dejanju neznano kam pobegnil in ga kljub takojšnjemu zasledovanju niso mogli izslediti. Iz Celja — Metropolit Do«ftej tz Zagreba prispe jutri popoldne v Celje Ob 17 bo slovesen sprejem pred pravoslavno cerkvijo sv. Save na Vrazovem trgu. V nedeljo ob 9 dopoldne bo v pravoslavni cerkvi* svečana arhierejska služba, pri kateri bo metropolit Doevtej umestil celjskega protojereja g. Manojla Cudlea. —Celjski nogomet V nedeljo M. t. m. ob 17 ce prične na Glaztji zanimiva prijateljska tekma med mladinama ASK Primorja iz Ljubljane in SK Celja. Mladina Primorja pod vodstvom trenerja Puachner-ja predstavlja tehnično in kombinatorno odlično moštvo pa tudi mladina SK Celja ne zaostaja mnogo za njo kakor kaže rezultat tekme obeh mladin zadnjo nedeljo v Ljubljani, na kateri je mladina Primorja zmagala v razmerju 2 : 1. Ob 15.30 se prične predtekma med II. mladino SK Celja in SK Jugoslavije. ^_ Iz Maribora — V Mariboru zidajo. Gradbeno dovoljenje je dobil Adolf Jakel za gradbo vi-SOkopritli&ne stanovanjske hiSe na voglu Metelkove in Beograjske uiece, Amalija Kittman za premestitev lope skladišča v Cankarjevi ulici. Uporabno dovoljenje je dobil dr Hoezz'.o za dograjeno dvoriščno poslopje pri hlsi v Betnavski ulici 39. — Poklonltev Maribora gen. Maistru bo nocoj ob pol 19. na pokopališču. — Konzul ševčik ae poslavlja. Jutri se pride poslovit v Maribor ljubljanski konzul češkoslovaške republike in2. flevCLk. ki je pet let uspešno deloval med nami in ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Prago. Mariborčani se poslove od njega jutri ob 20.30 pri Orlu. — Zdravniška vest. Naslov specialista za zivone In duševne bolezni Je podelila zdravstvena uprava tukajšnjemu sanitetnemu referentu In uradnemu Zdravnik u dr. Ivanu JureCku. — Hudo spreblca.no dekletce. Posestnik Karel T. cd Sv. Marjete na Dravskem polju je Z blJem pretepel osemletno po-sestnikovo hčerko Nežiko Solatnikovo tako nudo, da so mak) Nežiko morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Dekletce je slo na sosedovo zemijiSče, da bi od podilo piScanee, kar pa je Karla T. tako raakačilo, da je z bićem premlatil ubogo dekletce, Maribor —veliki interes za »Mariborski Teden v Rogaški Slatini. VelLiko zanimanje, katerega posveta javnost letoanjm prireditvam »Mariborskega tedna«, je tudi v Rogaški siattna doseglo svoj višek, posebno pri za srtopnifoih gospodarskih krogov naše države in druiglh držav, ki imajo dobre gospodare ke zveze z nami Ekspozitura Tujfeko-prometne Zveze (Putnika) v Rogaški Slatini poroča, da industrijalci in trgove zelo sprašujejo po vseh razstavah, posebno po tekstilni razstavi. Veliko je tudi zanima, nje za posamezne mariborske tvornice. Vsi ialetd, ki se bodo vršili dnevno z avtobusom in avtomobila, katere stavlja na razpolago Uprava Zdraviifllšća, so že razprodani. Ti izleti, katerih cHJ eo prireditve in razstave »Mariborskega tedna«, eo najboljši dokaz velikega gospodarskega, pa tudi kulturnega pomena te tradicionalne mariborske revije. Ekspozitura PUTNIK—a prireja že sedaj avtobusne telete iz Rogaške Slatine v Maribor, kjer se kopališki gostje oskrbujejo z raznimi potrebščinama!. Iz Novega mesta — Mestni delavec v smrtni nevarnosti. V sredo popoldne so odšli mestni delavci na delo. Med njimi je bil rudi J. Lipar, ki naj bi izmenjal na železnem kandelabru pred magistratom pregorelo žarnico. Za to se je moral poslužiti lestve, ki jo je nastavil na okrogli kandelaber. V visini kakih 4 m, ko je hotel že izmenjati žarnico, pa se mu je lestev nenadno okrenila. Ves prestrašen je zagrabil z desnico za železni drog, z levico pa nehote za električno žico. Ubogi Lipar, ki ga je tok skoraj popolnoma omamil, je za hip obvisel na žici, nato pa padel na pločnik, kjer je obležal z notranjimi poškodbami in opečeno levico. Nesrečnemu delavcu so takoj nudili zdravniflco pomoč. — Namestu na oddih — r bolnico. V Šmarjeških toplicah je nameraval prebiti svoj letni oddih metliški zdravnik g. dr. Gustav Omahen. Ko je odšel is stanovanja k avtomobilu, ki ga je čakal pred niso, mu je po stopnicah spodrsnilo m padel je tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo v členku Ponesrečeni zdravnik je bil takoj prepeljan v bolnišnico. — Nesreča ne počiva. Na žagi v Ribniku je bil zaposlen 25letnl delavec Franc Peč auer. Ko je popravljal gonilna jermena, je po nesreči prišel med jermenje hlod, ki ga jc vrglo i vso sio Pečauerju v trebuh, da se je takoj zgrudil. Ponesrečenec, ki je bil prepeljan v kandijsko bolnico, ima hude poškodbe na levi strani želodca. SOKOL — ^Ljubljanski Sokol* naznanja svojemu članstvu tužno vest, da ie nenadoma preminul njega dolgoletni član brat Rado Pavlic, gimnazijski direktor. Društvena uprava spremi blagopokojnoga brsta ne poslednji poti. ostalo članstvo p« se vabi. da se v čim večjem števihi pridruži upravi Zr*?rališče članstva v soboto 77 t m ob 17 uri nred hiSo žalosti. Op ^Metodova ulica 13. Obleka civilna in znak. Konec srčnih balzamov S posel eriki zakoni bo nI Jo in eno veriiniitvo z Ijubez- Oospodarska stiska Je različno vplivala na razne narode, kakor je pač bilo zdravo njihovo jedro. V Ameriki, kjer Je gospodarski in finančni polom pokopal pravljična bogastva in spravil na dan grozečo armado 12,000.000 brezposelnih, je gospodarska kriza omajala tudi duhovne in moralne temelje prebivalstva. Prva blagodejna posledica povratka zdrave pameti in dobrega okusa je bila odprava zakona o prohibiciji, ki je pijančevanje samo podpiral, poleg tega je pa silno razmnožil vrste tihotapcev. Ljudje so skrivaj pili in se zastrupljali z najraz licneiŠemi mešanicami alkohola, ker ni.^o smeli piti dobrega vina in piva. Odprava prohibicitakega zakona je bila dokaz, da krmarji Amerike še niso izgubili zdrave pameti. Zdai pa prihaja nov dokaz, da so kapitani barke Novecra sveta na svojem mestu. Nastopili so namroč proti drupi nedostojni in pogubni špekulaciji s človeško slabostjo, proti ženskemu kupče- vaniu z ljubezniio in srcem, ki so ga nazvali Američani heart halms >halzami za srce« aH bolje rečeno obliž na srce Glavne seve-roameriške drtave kakor Indiana. !fowyorl in Tllinois. so že pripravile ali celo uzakonile posebne znkone. ki naj enkrat za vselej napravijo konec ostudnemu verižniMvu z Ijubezniio temu krivičnemu di^kreditira-nui ameriške žene v očeh tujega sveta. Ti balzami povojne so se rabili za srčne rane \—eh vrst. ki jih ie u«*odna praksa razdelila v tri skupine: krčitev obljube (zakona) zapeljevanje in odtujitev naklonjenosti. Babami aH obliži so pa bili in so v*i enaki: bančna nakazila ali čeki. ki se dajo izpremeniti v dolarje, bodisi naenkrat ali v obrokih Kdor ni izpolnil obljube. £ja je čakala ieca. dokler ni dol deve. Pisma ali dogovorjene latBffSVlMf plošče so bile cesto izdajalske prič.' pffM ameriškimi sodniki. MiKMji muceniki »ljubezni« 6ede Se sedaj v ameriških ječah, ker niso mogli plačevati obljubljenih mesečnih obrokov. Ti obroki so bili večkrat zelo visoki. m . Taka usoda čakn tudi znan ena novelista l!enry Bedforda Jonesa, če bi prekorači mejo države Indiana, kjer ima njegova prva žena v rokah tiralico zaradi nep1n.nn> Lra srčneca balzama v znesku 70.IVH1 dolarjev. Nekdo drutri pa ne sme v drŽavo lili nois, ker je že obsojen zavadi »tatvine naklonjenosti« na denarno globo loO.OCO 4o-larjev. Praktičen ameri.-ki dub te usp. Ino rešil tudi vprašanje cene človeških Ihaftov in sodišča so stala na stališču, da so rav na vrednost Človeškega srca po premo". • -skih razmerah doti?ne«ra človeka ali tistega, ki si je pridobil srce na škodo tr<>tie upravičene osebe. Prepojena z duhom te arilmetike čustev je ločena žena založnika Rhoda Taunrr Doubledoveva vlož. tožbo proti multimilijonarju Mac Cormicku, od katerega Baklava poldrugi milijon dolarjev kot >obliž na noje ranjeno srcec zaradi neizpolnjene obljube. Rekord v vrednotenju ukradenega moža je pa dosegla nedavno Ruth Krlaitgef \athanovn. ki je tožila ženo new>'orškouTa bankirja A. Sterna in zahtevala od nje 4.noo.OOn dolarjev odškodnine. Ta komedija ameri&kega sodstva preživlja zdai zadnje trenutke pod pritiskom posledic fjospodarske krize Zanimivo je. da ji je izkopala |?rob ženska, namreč članica zakonodajne skupščine d'iave Indiana Roberta West - Nicholsonova, ki je prva sprožila misel, da je treba s poflebnimi zakoni napraviti konec vsem sr&iim bskamom. Metliški nocomet. 6e nikdar nismo poročali o metliških nogometaših, ki so v zadnjih letih.izvzemsi najmlajše docela mirovali. Letos je bil zlasti po prizadevanju našega vodovodnega instalaterja g. Lov-ra Vidica iz Ljubljane naš nogometni Muh Metlika ponovno oživljen in je že v kratkem Sašu svojega obstoja dosegel nekaj prav lepih uspehov. Odigral je namreč že lepo vrcto tekem in sicer z nogometnima kluboma Črnomelj in Frankopan iz Karlovca. Klub vidno napreduje od tekme do tekme in si je nedavno v borbi s starejšim Frako-panoin priboril obe točki. Zadnjo nedeljo je odigral na domačem igrišču tekmo z Nemškim športnim klubom iz Kočevja, ki ie bila končana z rezultatom 2:2. Oba gola v korist Metlike je priboril g. Vinko 2vab, ki ie eden najboljših v moštvu. Tudi golman g. Milan Vidic se |e lepo izkazal in rešil marsikatero te£ko situacijo, tako da sta končno oba požela živahen aplavz. Re-vanžno tekmo s kočevskim klubom bo naš domači odigral v ned. 28. julija v Kočevju kamor se odpelje naše moštvo Istega dne ob Vz 13, a vrne ob V* 20. Na avtu g. Ba-dovinca iz Ostriža je še nekaj prostora in se izleta ter tekme morejo za nizko prevozno ceno 25 Din udeležiti tudi »navijači«, ki naj se javijo pri g. Vidieu. _ Nesreča ne počiva. V nedeljo popoldne so se na gospodarskem poslopju posestnika Weissa podrle stopnice in pokopale pod seboj gospodarjevo ženo, ki je na betonskem tleh obležala nezavestna. Domačini so jo našli šele čez nekaj Časa in prenesli v hišo, kjer so jI nudili prvo pomoč. Weissova, ki si je izpahnila roko v ramenu in do- ' bila tudi nekaj notranjih poŠkdBb, je začasno ostala v domači negi. — V ponedeljek je metliški banovinski zdravnik g. dr. Gustav Omahen padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo in so ga takoj prepeljali na zdravljenje v ltubljarrHco splošno bolnico. Dr. Omahen se je prav te dni pripravljal na nastop dopusta, ki ga je mislil preživeti v toplicah, a je tako nesrečno stopil, da mu je na spolzkem tlu spodrsnilo in ja bila nesreča neizogibna. — Nove občinske trošarine. Za L 1985/*») so poleg dosedanjih dovoljene še naslednje nove trošarine: od 100 kg uvoženih vseh vrst Čevljev Din 300. od 100 kg nvoiene konfekcije Din 400, od 100 kg uvoženega mesa Din 100 in za kramarje, ki svoje Blago pripeljali na sejme pavšalno po teži blaga od Din 20 do Din 100. Za prestopke proti tem določbam veljajo predpifli zakona O državni trošarini in pravilnika za izvrševanje istecra. — Kdaj bo otvoritev norega mostu T 0 novem metliškem mostu smo že večkrat poročali in je sedaj končno dograjen. Kola vda-eija, ki jo ima odrediti pristojno gradbeno ministrstvo, še ni določena, a bo gotovo izvršena v kratkem, nakar bo takoj svečana otvoritev in ho novi moet Izročen prometu. Stroške vzdrževanja bosta nosib dravska in savska banska uprava, ki ju novi most med seboj veže. Šarmantna železnica Angle&ke železnice so šarmantno podjv t je, kar bo potrdil vsakdo, ki ee je v \ po njih. To pot so bile pa angleške železna ce posebno kavatrrske napram dami. ki Je potovala proti svoji voljB z razkošnim brzo-vlakom »Kraljevski Steot« i% Londona v GLaegow. »DaiJy Tele^raph« poroča, da je kupila dotična dama na londonskem kodo dvoru Buston peronsJri ttstek ter se šla poslovit od »vojeea nečaka in nečakinje. Ker sta se pa na peronu poslavljala se od nekoga, je ekociJa v vagon, da bi Jfcma rezervirala mesto. V Ang©j& ne dajejo pred odno dom vlaka nobenih signalov, In tako dama nt opazila, da se vlak že premika. Predno je mogla izstopiti, je vlak Že odipeljal. Takoj se je prrjavfla sprevodniku, ki ji pa ni mogel pomagati, kajti ta brzo v lak se ustavi šele ©50 kan od Londona v G-laegowu Tam so jo posadili v prvi vlak, ki vozi nazaj in tako se je odpeljala nazaj v London. Uvideli so, da ni kriva, in nobene voznine niso zahtevali od nje. Tako se je peljala tja ta nazaj 1300 km s peroosktm listom tn v najTazkodnejšem m najnitrejšecoi brzo v bi fcu. NAJVAŽNEJŠI PAPIRJI — Ali imate že vse za svatbo potrebne papirje? — Vseh de ne, manjkajo nrl Se tkati, ki mi jih mora dati bodoči tast. Zahvala« Za mnoge tople izraze iskrenega sožalja ob priliki izgube naše preblage soproge, tete, stare tete in svakinje, gospe Marije Plrnat roj. Božič se vnem prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini in gg. zdravnikom sa> njih požrtvovalnost in lajšanje trpljenja blagopokojne. Iskrena hvala zastopniku tvrdke A. Zeschko g. Halbensteinerju in drugim nameščencem imenovane tvrdke, kakor tudi vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni poslednji poti. IVAN P IR N A T , soprog, in žalujoče sorodstvo. j Stran 4 Petek, 26. julija 1935. Stev. wr Ludvik VVohff: BOGINJA DOBROTE ROMAN — Zaenkrat lahko ostanete v službi, draga gospodična, — je dejal mladi Harland. — Ce boste pridni, lahko dosežete lep položaj. In-gelena se je ustavila, Še enkrat se je ozrla na mladega nesramneža, hotela mu je zalučati v obraz obdolžitev, pa se je obvladala. — Hvala, odpovedujem službo. — Kakor želite, draga gospodična. Ingelena je odšla na ulico. Vozovi so hiteli mimo, ljude so hodili mimo nje, hiše so stale, nebo je viselo nad mestom. Ingelena je imela občutek, kakor da mora tako glasno zakričati, da bi prihiteli vsi ljudje, kakor da mora poklicati ves svet na boj proti« zločinu, ki je bil prav-I Nr storjen nad Harlandom. Ingelena pa ni zakričala Spoznala je, da bi našel njen glas gluha ušesa ali pa posmeh. Kdo sočustvuje z nesrečo bližnjega? Mar nima vsak človek dovolj opraviti s svojo lastno usodo? Od ljudi ne smeš ničesar pričakovati. Njihova srca so trda, nedostopna. Sama hočem rešiti Hanlanda, — je pomislila Ingelena in dvignila roko k prisegi. govorica bogov Hamland je stal pri oknu in zrl na park za umobolnico. Drevje je bilo skoraj golo. Na tleh je ležalo odpadlo list-Je, prišlo je. Samo ta edini dan mora prestati, je čutil Harland in stopil od okna, da bi se zopet izprehajal po krasni prostorni sobi. V zadnjih urah ie bil prehodil mnogo kilometrov. Jutri pride sodni svetnik Kannenberg, modrejši od vseh zdravnikov na svetu. Deset minut bo govoril z njim, pa bo zadeva urejena. O tem ni nobenega dvoma. Morda bo lahko že jutri zapustil umobolnico. Prva pot ga bo vo-dfta k Ingeleni. Čer pol ure bosta že na poti proti Monterači, ne, še dalje, mnogo danje. Napotita se v pragozd in skriieta se v podzemni votlini. Upal je, da Kannenberg ni bolan ali na potovanju. Če bi jutri ne prišel, bi bilo orepozno. Od zdravnikov ni mogel presnova/ti rešitve. To so sicer prijazni dobri ljudje, toda z njimi se ne more sncr3zumeti. Kako prijazen in postrež-l?iv je ravnatelj zavoda! Kako gostoljubno je pozdravil novesra gosta. Protestiram proti internaciji, je izjavil Haitand, čim je prestopil prag umobolnice. — Saj imate tudi pravico do tega, gospod Harland. — Svoj protest hočem vložiti pismeno. ■ — Kar izvoJV-**. ww**JI - " *"■" natelj mu je prinesel pol o pa o! rja. da bi napisal protez. — Dobri, prijazni ljudje, toda njihov jezik je drugačen. V vsem mu dajejo prav, pa so ga vendar zaprli v to sobo. Ugodili so njegovi prošnji in niso ga preiskali, pač so pa pretipa.li njegovo obleko, če nima orožja. Vstopila je usmiljenka, dobrodušna, prijetna žena okroglega obraza, in prinesla čaj. Povejite mi, sestra, je dejajl Harland, kaj storite, da dokažete drugim svojo zdravo pamet? — Križ božji, kdo pa zahteva od mene ta dokaz? — Kaj pa, če bd ga kdo zahteval? —Nihče ga ne zahteva, gospod Harland. — A kaj, če bi ga? Sestra je bila že vajena takih vprašanj in zato se je obnila k vratom, ne da bi odgovorila. — Kje je moj kovčeg, sestra? Zakaj mi ga ne prinesete? — Saj ga dobite. Kar lepo pomirite se, Harland. Sedel je k mizi, pil čaj in jedel kruh z marmelado. Doktor Schlee je imel je doknsfti svo^o vo pamet. Človek je niti samemu sebi ne more dokazati kaj šele drugim ljudem. Njegova samozavest je bila s tem omajana, V dem je videl gotovost, da se ne moti v sodbi o svojem duševnem zdravju? Ali je bito res izključeno, da bi imeli zdravniki prav? Saj imajo iskušenje, saj so imeni opraviti že z neštetimi umoboLnimi. Zdravniki poznajo znake duševne bolezni, ki jih navaden človek ne opazi. To so zanesljivi in korektni ljudje, ki nimaio nobenega interesa, da bi zaprli zdravega Hoveka, čemu bi ravnal tako posten star mož, kakor je profesor Gotteswiauter, proti lastnemu prepričanju? Ni res, da bi zapirali zdrave ljudi v umobolnico. Vstopil je mlad mož svetim las in krasnih modrih očl Prišel je obiskat Harlanda. Predstavil se je kot dotcbo-Schollhorn. Zakaj sedite v temi? — je vprašal prijazno in prižgal kič. Glas mu je zvenel dobrodušno in prizanesli jrvo. Dovolite, da malo posedim % vami. — Ali me hočete opazovati? — je vprašal Harland, nezaupljivo. — Deloma že, — je odgovoril mladi zdravnik mirno. — Drugače bi vam pas rad nudil priliko, da se malo pozabavate, če se vam zdi potrebno. Če bi vam pa šlo na živce, mi kar odikrito povejte in ne bom vas več nadlegoval. Harland je takoj zaupal mlademu zdravniku. Sedite, prosim, gospod doktor. — Hvala! — Ali bi mi mogli postrečl z vžigalico? Menda smatrajo za nevarno zaupati mi škatlico vžigalic. Saj bi ne zažgal tega poslopja. — Oprostite, gospod Harrand. Podal mu je vžigalice. Pri nas gre vse malo po šabloni. To se ne da prefMTečitL Vžigalice lahko obdrž;te. — Hvala za dok", zaupanja, gospod doktor. — Ali se čutite zdravega? Ste zadovoljni tu? — Mučim se. — Kaj je krivo, da se mučite? — Prišel sem do strašnega prepričanja, da človek ne more dokazati svoje zdrave pameti. In to spoznanje me je spravilo iz ravnotežja. S tem spoznanjem drvi človek brez rešitve v blaznost. Zato se mučim. — Mučite se po nepotrebnem, gospod Harland. Nočem vam jemati prepričanja, da ne morete dokazati svojega duševnega zdravja. Če pa vzamete to za izhodišče, odpade vsak povod za raz-buranje. Ugotovitev svojega duševnega stanja prepustite mirno nam zdravnikom. — Dobro, toda kdo mi jamči za duševno zdravje zdravnikov, ki hočejo izreči končno sodbo o mojem razvmu? Doktor Schollhorn se je prijazno nasmehnil. — Vaš pomislek je umesten. Tudi mi zdravniki seveda ne moremo dokazati svojega duševnega zdravja. Saj smo v enakem položaju, kakor vi. K sreči od nas skoraj nikoli ne zahteva dokaz našega duševnega zdravja — Z vami tudi ne morem govoriti, gospod doktor,— je dejal Harland zamišljeno. — Govorite sicer z menoj prijaznejše, kakor drugi gospodje, vendar pa slišim iz vašega glasu, da ste tudi vi samo zdravnik. Kot tak pa ne morete videti v meni zdravega in sebi enakopravnega človeka — Krivico mi delate, gospod Harland. Gotovo sem obziren z vami, ker mi nalaga sodba profesorja Gotteswintra dolžnost smatrati vas za duševno bolnega. Upam, da me boste prav razumeli. Paziti moram na vsako besedo, da se še bolj ne razburite. Harland je zamahnil z roko. — To so prazne besede, gospod doktor. Kaj niste še opazili, da se z besedami ne da povedati to, kar človek čuti? Človek lahko z besedami prosi, da mu prineso kozarec vode ali kočijaža, da ustavi kočijo, drugega pa nič. Prvi vtisi z bruseljske razstave mo- rali ogledstL V tem Zunanja stran« dcfcoratlvnl Palače in pariti oatanefo ohranjeni Ljubljana, 25. julija. Popoldne petega dne smo končno prišli tja, kamor smo bili namenjeni, na svetovno BSSSta 10 v Brusijo. Če prideš iz tesnih razmer ven v širni svet in stojiš na pragu kakršnekoli svetovne prireditve ti je kar nekam tesno pri srcu. Skoraj e strahom maeliš na tretmtafc, ko se ta odpro vrata in ko zagledaš pred seboj košček če že ne vsega, pa vsaj znatnega dela sveta. Ni posebno velika ta naša nesrečna zemlja, a človek je tako priklenjen na pehanje za koščkom kruha, tako malo ima na razpolago čaea in denarja, da si se tega svojega začasnega bi-vaEsča ne more niti površno ogledati. Od tod menda tolika privlačnost velikih mednarodnih prireditev, od tod tako splošno sanaznanje za svetovne razstave. Od daleč gledc.no je pa navadno vse večje, lepše mogočnejše kakor v resnica, zlasti če ne stoji na domačih tleh. Tako je tudi e svetovno razstavo v Bruslju, kd je mnogo večja in lepda, če o nji p re hiraš poročila in poslu-flas pripovedovanje, kakor če jo vidiš sam. Dva meseca je žeotvorjena in njena vrata sezanro sele v začetku novembra. Ten-too3i3teH±ngB pravijo Belgijci v flamščLni temu svojemu ponosu in če pogledaš samo zunanji okvir tehnično ogrodje, jim ne leže na zemljo noč, čarobno razsvetljeni velika privlačnost razstave. Po razstavišču vozi miniaturen vlak, prava lokomotivica in odprti vagoočJd kakor na železnici, samo vse močno pomanjšano. Ta vlaJt-igrač-ka je vedno dobro zaseden. Sedež pa lahko tudi na velbloda in se das fotografirati, če miafie, da bos tako ovekovečen lahko stopil med svetovne znamenitosti. Ah pa se popcTjcs za nekaj frankov z nojem, ki so ga tudi vpregli v voziček, da služi svojemu eksotičnemu gospodarju vsakdanji kruh. To spada tudi v zunanji okvir svetovne razstave, ki je pa brez tega še mogočnejši. Zunanja stran, dekorativni značaj razstave je sploh močno naglašen. Monumentalne, arhitektonsko silno učinkovite razstavne palače in paviljona, med njimi zlasti glavna razstavna palača, palača mesta Bruslja, palača, kjer ti pokažejo življenje katoliškega sveta, nizozemska angleška in francoska palača, ti že na zunaj povedo, da si na svetovni razstavi, kjer se zahteva velik format. Sreda prostranega trga je velik basen m čarobnim vodometom, ki postane zvečer, ko dotšVa v vseh barvah preMvajoče se boš zameril. Prestolica vseh prestolic bi skoraj lahko nazvali zdaj Bruselj, saj je v 150 palačah m paviljonih razstave zastopanih 30 narodov. Eni dostojno, da lahko s ponosom pokažejo na svoje delo, drugi skromno aM celo berasko, da izginejo v tem velikem mozaičnem ogledalu dela in napredka med seboj tekmujočih narodov. Med slednjimi smo seveda tudi mi. Po številu udeleženih narodov je torej bruseljska svetovna razstava dođe j največja. Od svetovne razstave v Parizu leta 1900 je to največja evropska prireditev svoje vrste. Krasen, naravnost čaroben je zlasti ob večerni razsvetljavi njen okvir. Cel gozd obsegajoč 17 ha s senčnatimi kotički tvori ta okvir, a slika v njem so impozantne, arhitektonsko dovršene razstavne palače, ki jih je umetnikovo oko povezalo med seboj, da je pričaralo na vsem prostranem razstavišču lepo zaokroženo celoto. Glavna razstavna palača, zgrajena v obliki trikotnika zavzema sama 45.000 kvadratnih metrov površine. Slon stoji pred vhodom na razstavišče. Menda so hoteli s tem slonovim kipom opozoriti posetnike, da je odprto na razstavi tudi kence v življenje kolonijalnih narodov, v belgijski Kongo. Lahko pa vidimo v slonu pred vhodom tudi simbol, samo >cilivizirane< divjake mu je treba posaditi na hrbet. Med razstavnimi palačami velik trg s krasnimi vodometi, ki so, ko in neprestano iapreminjajoče obhke ogromne pahljače is drobnih vodnih kapljic, pravljično lep. Mehanizem razsvetljave pod prozornim dnom bazena je mojstrsko delo, zadnja beseda tehnike. Konstrukcija centralne razstavne palače je prav tako ponos moderne arhitekture ta svetovna znamenitost v žel e zobe tonski h stavbah, davna dvorana je visoka 31 m, v globino pa meri 150 m. Mogočni, v sredini točeni nosilci se bočijo v eni sami razpetim nad širino 87 m. Slavnostna dvorana v eni izmed prostranih palač ima 3.000 mest za občinstvo, športni stadion pa 75.000. V posebnih garažah je prostora za 10.000 privatnih avtomobilov. Samo ureditev razstavišča in prometnih žil je veljala 40 milijonov belgijskih frankov. Belgijska svetovna razstava se v marsičem razlikuje od drugih prireditev te vrste. Razlikuje se tudi vtem, da je bilo po prizadevanju državnega pokrovitelja razstave grofa Van der Burscha zbranega dovolj denarja, da so lahko zgradili vse arhitektonsko pomembnejše stavbe, tako da ostanejo trajne. Na drugih svetovnih razstavah je navadno zapečatena tudi usoda razstavnih palač, ko se zapro vrata za zadnjimi posetniki. Tako polagoma razpadejo umetniške vrednote, ki so zahtevale mnogo truda, pa tudi denarja. Njihova bivša lepota se ohrani samo v spominu pose trnkov in na razglednicah, povsem je pa je h*a pred leti tipičen r Antrverpnu. Prekrasna ob vhoda je tafta pravi dragulj raz-^starve, toda kmatu Je tafta v nevarnosti, da ibl se poruMa in nafto so jo morati podreti. Za materijal so dohm komaj 400.000 frankov, dočdzn so znašali stroški 3.500.000. Te izkušnje so bile dobrodošle organizatorjem bruseljske razstave, ki bodo njene palače in parki tvorili pozneje nov okraj mesta pod imenom Heysel. Sicer pa vidiš v Bruslju na vsakem koraku mnogo smisla za ohranitev umetnostnih spomenikov. Ohranjena, je se mogočna palača, zgrajena v proslavo 50-iietnioe belgijskega naroda, (Falato du Ctaquantadnair) kjer so zdaj bogate muzejske zbirke najrazličnejših strok, med njimi tudi vojni muzej Mi smo imeli svoj avtobus ta zato nam ni bilo treba srkbeti za dohod na razstavo fifcoer pa sredi junija, ko smo bili mi v Bruslju, ie ni tafto tako velikega navala od zunaj, da bi se moral čzovek prerivati skozi gnečo po uUcah vodećih proti razstavišču, ah da bi b#i tramvaji in druga prometna sredstva prenapolnjena. Obisk razstave je bil v tem času srednji, skoraj bi lahko rekel slab. Pravili so nam, da pričakujejo večji obisk v juliju in avgustu Najbrž bodo pa morali tudi organizatorji bruseljske svetovne raaatave občutiti po-sledice gospodarske stiske. Prenesoti te, da za tako veliko razstavo meo pripravili primernega reprezentativnega kataloga, da o preglednem izčrp-vodftcu po raostajvl niti ne govorimo. oActjesen katalog razstav«, se z njim p—r noč ne postavijo. Taka ta malomarnost bi ne brila od> .-jMsUjrva n*ti aa mnogo manjSo prireditev Trjda s Belgijci je peč tako da nikoh ne •pes, pri čem si. Tu te presenetijo po .grandijozniii zamislekih in veličini svoje umetnosti, tam zopet se ti pokažejo po-lmsni ta brezbrižni. Razstava je tako obsežna, da bi ratafl človek mesec dni, Če tz si to hotel temeljito ogledati. V dveh dneh lahko dobiš o nji sazno površno sliko. V splošnem pravijo. da znatno zaostaja aa veABco koloni jadno razstavo v Parizu. Ce ntsi videl obeh. ne moreš presoditi, kdo Ima prarv. Majhnih razmer vajenemu pa stopi tudi razstava v Bruslju pred oči kot grsnddjozna. ko pa začneš hoditi po razstavnih palačah in paviljonih, se prepričaš, da si pričakoval v marsikaterem pogleda -več. Dotraj obcutae vr-zefi kaže be^g^talca razstava, toda ne vedno po kil vdl erg^smsBatorjev. j. Z. Opice na izprel i U Nedavno imšmm—l> ni Hvaksa vrt v Ženevi je dobfl 30 rjutskm opic. Takoj so jkn odkazeAi mesto na umetnem otočku, odkoder bi ne mogle pobegniti. Oni dan so pa detarrari peprsjvtjafi opičji otok in sove a£rftake opise so zapodSi v ograjo, pred njo P* zsjvaflR veHk kamen. Delavcem je btto prepovedano dražiti opice. Dopoldne je So vse po sreči, po opoldanskem odmoru, ko so se delavci vrnili na delo, so pa nash opičjo ograjo prazno. Vseh 30 opic se je lavsbužafto. Takoj je bila na nogah vsa suiMiwks> mm —tal služba in nastal je drvjl tov aa opicami. Stanovalci hiš v Mižim M v saškega veta so debele gledali, ko so —jI Bftt zagledali, kako skačejo opice po rzftcah ta se gugajo po drevju. Opice pa niso zbežale predaleč. Vsak čas se je pojavil dobrodušen meščan s opico na hrbtu ta tako so prišli ljubki begunci počasi zopet naksaj v živalski vrt. Na bregu reke Rbone, precej daleč od ženeve, je našel kopalec eno izmed opic ta posrečilo se mu je ujeti jo Seveda se pa ni mogel z opico v rokah obleči m zato se je napotil kar v pmsvatesh hlačah proti živalskemu vrtu. V mestu so ga seveda debelo gledah. Nekdo dragi je našel opico v svoji spalnici. flUi iiisli i mu vrta so pa napravile opice s svojkn izprehodom dobro MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. ENTEL - AZUR — PUSE izvrši ekspres MA TEH & ULKES, Ljubljana t poleg notela Štrukelj) 547L Lahka ietna oblačila bourett, kaša sport hlače, lister, perilo itd. v lepi izbiri zelo poceni naprodaj pri Preskerju, LJubljana, Sv. Petra cesta 14. 4-L OPOZARJAM cenjene goste na pojedino o-fvrtih piščancev, porcija po Din 15.-. ki bo v soboto 27. in uedeljo 28. julija. Se priporoča gostilna Felič. Tezno pri Maribora 3246 MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na tnalo In veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1, LJUBLJANA. Tvrseva cesta 6 i nasproti Nebotičnika' W1 Vsakega človeka prisili metoda »Spoznaj sebe«, da doseže uspehe smotrenega dela. 900 strani 60__Din. Ljubljana I, 2*6 (g. Lenasd) 3212 VELIKA VRTNA VESELICA ;. ..>ane, brez vetop-- - • »tenp«a društva žel. del. (Schenherr), već pevskih društev. Ocvrto pisce s salato Din 15.—, vloženo prekajeno meso, razna mesna jedila, velika Izbira domačih slaščic, prvovrstna sortirana vina od Din 8.— naprej. Začetek v soboto 27. julaja 1935. ob 19. uri v gostilni Lešnik »Mesto Ptuj«, Tržaška cosa. Pod vodstvom M. Seifried. STAnOVAnJA Stanovanje oddam. Studenci pri Mariboru, Cankarjeva urica 5. 3256 Oddam sobo e posebnim vhodom eni aH dvema oseba« ma. Maribor. Korošeeva uMca 8-1. levo. 3263 Gospodična i išče za takoj po pouk v slovenski stenografiji (žensko moč) s perfektnim znanjem. Naslov v upravi »Večernika«. 3265 PRIPOROČA SE letovišče m kopališče šoril — j korenja vas — nad škof jo Loko. 2032 TDVENTMOVD M0 je Izdelano na podlagi olivnega ofja, zato da perihi hitro skrajno mox- Zofttetiflfte vedno U Biviorm t+rpentinovo TELEF 3122—26 POŠT. ČEKOVNI RAČUN ST. 10-534 i V LJUBLJANI BRZOJAVKI NARODNA TISKARNA LJUB LJAMA NARODNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLsJEVA UL. S IZVRŠUJE RAZLIĆNB flSKOVTNSi. KAKOR: KTJPu ĆSLJSKE TISKOVINE*. ČASOPISU, ITSKOVINS ZA URADE. BANKE HRANILNICE POSOJILNICE. VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE. DIPLOME, REVIJE PROSPEKTE KATALOGE. RAČUNSKE ZAKLJUČKE KNJIGE CENIKE ENOBARVNI IN VEČBARVNI TTSK, PISMA RAČUNI, KUVERTE, VABILA TN POROČNA NAZNANILA, VIZITKE ITD. Urejuje Josip Zupančič - £a »Narodne nasamo* jczersc*. - im opravo in Oton inratot. - vm t Ljunoam.