Tako je prav. Vsako pismo, ki roma iz naših rok, koleknjmo z obmejnim kolkom in tako pokažimo, da imamo v resnici smisel z narodno obrambno delo. * 60 letnlco bitke pri Novari je praznoval v torek, clne 23. t. m. 47. peSpolkJ. Ob tej priliki se je sluzila v cerkvi sv, Alojzija v Majriboru sv. maga, pred katero je g. vojaski kurat Rant primerna nagovonl vojake, Po maši so vojaki defilirali pred navzočim generalom. * Slovenska kmeSka z?eza. Odbor s. K. Z. je v svoji zadnji tseji skleaii, da se odbornik Jakob Zeraljič zaradi njegove politične nezaaesljivosti in cezvestobe, izkljnči. Ker jc bilo tudi mesto odbornika po vrlem in poštenem rajnera g Karolu liobarja izpraznjeno, vzela sta se izmed namestoikov v oibor gg. Fran Rudolf v Konjicah in Martin Cerjak v Rajhenburga. * Deželnozborske volitve. Danes dne 24. t. m. 8e vrši v Mariboru zaupni shod BSlov. kmečke zveze", na katerem bodo zanpniki za?zeli v imenu stranke svoje stališče nasproti kompromisu. V čelrttk se vrši zborovanje mladeničev. BStraža" ki izids v petek, bo naznanila, kaj se je sklenilo glede kompromisa. * Vplačevanje neposrednih davkov. Tekom II. četrtletja 1909 postanejo neposredni davki na Štajerskem potekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, bišno-razredni in hiišno-najenminski davek ter 5-odstotni davek od Dajemnice onih poslopij, ki so prosta hišnonajetnniaskega davka in sieer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1909, 5. mesečni obrok dne 31. aaja 1909, 6. mesečni obrok dne 30. janija 1909. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetb, podvrženih javnamu dajanju računov: II. četrtletni obrok dae 1. aprila 1909. III. Rantnina in csebna dohodaina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajnice potom odbitka po osebah oziroma blagajnicah, ki izplačnjejo davku podvržene prejemke in sicer I. polnletni obrok dae 1. junija 1909. Odlikovanje \jo Kinetij^ki družbi. Med mnogi- mi Nemci Je odlikovala Kmetijska družba tudi nekaj  Slovencev. Srebrno kolajno je priznala g. dr. Ivan  Geršaku, notarju v Ormožu in g. Clariciju, oskrbniku v Konjicali. Bronasto kolajno je dobil g. Franc  Praprotnik, nadučitelj v Mozirju in g. Debelak, posestnik in župan v Smohoru pri Slatini, Družba sv. Moliorja v Celovcvi bo prihodnje le to 1910. zopet izdala eden ali celo Sdva snopiča Zgodb  sv. pisma. Prvi snopic je prišel žŁ precl 15 leti na  svetlo; od tačas se je zgodilo precej sprememb med udi naše družbe. Mnogo jih je pomrlo ali izstopilo. Vsalko leto pa se vpiše po .ve6 tisoč novih udov. Koliko Mohorjanoiv je Še, ki imfejio vse doslej tiskane snopige Zgodb sv. pisma? In vendar naj bi se nahajala ta'knjiga vseh knjig v ivsajki slovenski hiši; in družba hoee pomagati svojim udom, da si nabavijo tiste snopiče, ki jih nimajo; zato ponuja iz svoje zaJoge snopi,če Zgodb sv. pisma za- polovi/co cene, namree za 50 vinarjev (in 40 vinarjev za odpravnino) za vsak snopič r- dokler jih je &e kaj. Kdor jih naroei, mu jili pošljemo lahko zdaj ali pa jih prejme v jeseni z letošnjimi knjigami vred. Zopetna izdaja dvekro,nskili jsrebrnili novc^y. Radi opustitve izdaje dvekronskih novcev (goldinarjev) je v prometu primajijkalo kron in novcev po pet kron, vsled česar je avstro-ogrsika banka izdala ukaz, da se zopet izdajajo in sprejemajo ,,goldinarji". iTudi je obvesrtlo finančno ministrstvo vse podrejetoe trrade, da se sprejinejo goldinarji zopet v javen proinet. Zeleznica Polzela—Kamnik. Dr. Korošec in dr. Razne novkt. Podpora po suši. Poslanci S, K. Z... so pač ob letošnji suši storili vise, da so dobili kolikor mogoče veliko podporo za svoje volilce,. Za Stajersko je dalo ministrstvo podpor vsega skupaj 840.000 K, koji denar je vsled prizadevanja Robiča, :d.r. KoroSca in Pujšenjaka v osrednjeni odboru v Gradcu prišel večinoma na SpodnjeStajersko. JJežela je dala podpore samo 50,000 kron; seveda, ker za Slovenc^ nikdar nima veliko denarja. Posamezua okrajna glavarstva so dobila podpore in sicer vagonov: Celje ,59 sena, 95 slaine; Konjice 21 sena, 32 sl,a^ie; Ljutomer 43 sena, 74 slame; Maribor J48 sena, 96 slam&; 'Mozirje 17 sena, 30 slame; Sloyenjgradec 28 sena, 57 slaine; Ptuj 70 sena, 172 slame; Brežice 29 sena, 19 slame. V teli številkali je vrabunjena tiidi najnovejša podpora, katero so. poslanci naše kmeSke stranke pridobili za Sp. Stajer, In sicer dobi vagonov: Celje 4 sena, 5 Blame; Konjice 1 sena, 5 slame; Iijutomer 2 sena, 8 slanie; Maribor 2 selna, 8 slame; Mozirje 2 sena, 8 slame; Radgona 5 sena, 8 slame; Slovenj- Krek sta: ^/vezi z ostalimi poslanci ,,Slov. kluba"  aznova vlozila predlog v drzavnem zboru, naj vlada predloži zakonski načrt za podal|šanje kamniške železnice do Polzele. Obrambnl odseki. Na letošnjih socialnih kurzib, katere je priredila naša delavna S. K. S, Z., se je priporoSalo nepolitienim orgajiizacijam, naj ustanavIjajo pod svojim okriljem tudi obrambne odseke, ki imajo nalogo, poufievati .društvenike o velikem pomenu narodno- obrambnega dela in zbirati doneske. .Uverjeni smo, da bo ta misel našla med našo idealno mladiho mnogo odme^a, niarodnio-obranibno delo gradec 6 sena, 13 slame. Ponekod se je izražala želja, da bi se dajala kmetom tudi podpora v semenih. Poizvedbe pa, kate!re so vodila ojcrajffa glavarstva., so pokazale, da Ijudje želijo bolj podpore v krmi, kakor v semenih, nadalje so bile prijave za semena tako maloštevilna, da je država op.ustila podpore v semenib! Z ozirom na resolucijo, ki sta jo stavila dr. Benkovič in dr. Korošec ter na nujni predlog jRošjkarja in Pišieka, priBelo je tudi notranje ministrstvo poizvedbe zaradi bede, koji bi se naj odpomoglo z pa se za dober korak pomaknilo naprej. * Zgoden tresk. ,,Gorioa" poroča: Na Vojš&ici na Primorskem je v nedeljo zjutraj (14. t. m.) treŠSi- 10. Bil je straSanski p(ok. St^r n*jžaik je rekel, da se kaj takega ne spominja. Posloji^a so se gibala. Treščilo je v zvonik. Odneslo je strelovod in razbilo strelovodna železa. Nato se je strela razbila na vse strani te;r švigala okoli cerkve in okoli zraven stoječega farovža,: Udrla je v cerkev z veliko odprtijo, razsula ve6 šip; ter paškjodovala žlebe. Od tam Šla je v farovž, odbila kos strehe, presekala žlebe ter po žlebih vdarila je k vodnjaku. Tu je na kosce raznejsla vreteno ter razbila in odvrgla stopnjice, moCne ka^nne. Zrjaven tegai rušila. je tu in tam stene in razsula šipe. V notranjost poslopja — hvala Bogu,! — ni vdrja. ?To je Jbfilo stragino jutroj, grozen strah. In to prve dni marca! CerKev. in farovž sta zavarovana. * Ceškoslovenska vzajemnost. ,.CeŠ"ko dež. pomažno društvo za jetične bolnike" namerava zgradili 11. fieški sanatorij za pomllovanja vredne jetične bolnike in ,v imenu Beškoslovenske vzajemnosti društvo apelira na vse zavedne Slovence, da s tem izkažejo svojo slovansko liubezen do bratskega Ceškega naroda, Tako bodo naroAali in lcupovali sre&ke po 1 K. — Glavni dobitek je 40.000 K, ostali dobitki so v vred, nosti 60.000 K. — Jzid srečkanja, ki se bo vršilo dno 2. grudna 1909., se v Časnikih pravofcasno naznani. ne bile kolekovane s kolkora ,,V korist obmejnim bratom". Narodne trafikante, trgovce in gostilničarje, ki bi prt jodpisom davka, razdeljevanjem živil, oziroma denarja itd, Poizvedbe vodijo okrajna glavarstva jako poSasi. Posebno se nam 6udno zdi, da se okrajno glavarstvo Brežice ne gane, Ceravno se je \* hribovitih krajili kozjanskega in sevniškega okraja najprej pojavila taka beda. Dosedaj so javila v, tej zadevi v svojih okrajih podporo celjsko, Ijutomersko in slovenjgra^ko glavarstvo. Javljamo to našim feitateljem, ida ne bodo niti najmanjše Krivde zvraBali na naše poslance, ki so v tem oziru pa$ popolnoma storili svojo idolžnost. * Notarski Izplt je napravil notarski kandidat g. Luka Požun v Celju. Imenovanje. Vinarski pristav Jos. Zabavnik v Gradcn je imenovan za vinarskega nadzornika na Primorskem. * Pozor! Glede varnosti hranilnih vlog opozarjamo vlagatelje slovenskih hranilnic, da so hranilne vloge popolnoma varne, če tudi pride do vojske. Nekateri ljudje namreC strašijo vlagatelje, da v slučaju vojske zgubijo svoj denar, ki ga imajo naloženega v liranilnicah. Po pravilih nima do hranilničnega. denarja nihče drugi pravico, kakor samo vlagatelji, torej le tisti,. ki se s hranilno knjižico izkažejo. * K^0 Se ne te ? da so vžigalice rV korist obmejnim -iovencem najboljše? V kra(Vpm časn so se ndomačile in vsak seže le po teh. Zahtevaj <: jih v vsaki trgovini.  * Splošno se opaža, da je zelo malo pisem, ki bi  ne bile kolekovane s kolkom ,,V korist obmejnim bratom". flobrem zaslužku hoteli prevzeti razpečajvartje naših Breck, uljudno prosimo, naj nam na/znanijo svoj naslov. — Jubilejna loterija, Praga I., Ferdinandova ul. št. 339. MtriborsM okraj. in Sv. Ilj v Sloy. goricah. Na Jožefovo se je pri nas u^tanovila mladeniška zve?a. Upamo, da bo postala tedna ver^ka in narodna stražr. šentitjska ip. je ne bo omamil noben nasprotni pig. Živela! m Sv. 11] v Slov. goricah. Nedeljo 21. marca je imela naša kmetijska podružnica občni zbor. 0 starostnem zavarovanjn je vrlo dobro in stvarno govoril glavni tajnik g. Juvan izGradca. Izvoiil se je stari odbor. Obžalovanja vredno je, da se naši slovenski kroetje tako malo brigajo za tako važno zadevo. m Sv. Ilj V Slov, goricah. Pri občinskih volitvah v občini DobreDJe, ki se razteza v našo in kungoSko žnpnijo, go Slovei.ci zmagali dne 18. marca v vseh treh rairedih. Živeli Lranitelji meje! m Sv. Ilj. Hčerkica nDekliške Zveze" pri nas v narodnem delovanju marljivo napredoje. Edini namen naš je da se zavzcmamo za najdražjc svetinje: sveto vero o&etov in mili jezik naših mater. Nikakega počitka, nikakega oddiha si ne smemo privoščiti; zakaj ljnti sovražnik vedno preži, kako bi nam zadal udarec. A ne bo nas poteptal, sovrag neizprosen. — Me bodemo stale hrabro in napredovanje naše bo nasilno! — In kar nas je še bolj navdnšilo, so duhovite besede in opomini nekdanjenega ustanovitelja ,,Zvezea preč. g. Rauterja, ki so še obenem tudi poslali 5 K, za kar jim vse hranimo hvaležna srca in kličemo prisrčni: Bog plati! Boj je na meji res nevaren, a zmagali bomo. Saj z nami je Bog, z nami je Marija! Slavka. m Sv. Marjeta ob Pesnici. y spomin blagi ženi. Po dolgi in ostri zimi zavele so slednjig milejše sapice; soln&ni žarki dan za dnevom jmoSneje prodirajo skozi sneženo in ledeno odejo, pod katero je ivsa narava počivala v dolglem zimskem spanju, hoteč jo prebuditi k novemu življenju. Drobne ptičke se vračajo iz svojili pozimskih bivališC ter z ljubkim žvrgolenjem pozdravljajo zlato jutranje solnce, po kateregal žarlkih je z lahnimi krili priplula zjaželjena iVesna! Toda v to ubrano harmonijo spomlad pozdravljajoče narave vraeSavajo se pretresljivi glasoyi zvonov, ki otožno pevajo smrtne žalostinke. Solnčni žarki prodirago skozi akno t'er obse\(a|jo posJeflnjič mrzlo in bledo obličje žene nai mrtvaškem odru, ob katerem žaluje bridko skjuišani mož ter jokja troje nedolžnih otročičev, ki z milimi glaski kliftejo ljubo mamico; toda jona jih več ne sliši, ugasnil je žar nje milih oči, ona spi — nevzdramno spanje. >— Ta žena bila je Jožefa Pavalec, posestnica v Močni, ki je po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, na idan evojega godu zatisnila svoje o2i fc veBnemu poftitku. !Ne bom na dolgo opisoval njenega Življenja; zadajstuje popolnoma, ako rečem, daj je bila res dobra 2ena. To je pričal tudi njen pogreb v nedeljo, dne 21. sušca. Le malokateri priprosti kmeSki ženl je §e foilo dano, da bi ji ljudje ob smrti v tako ogromnem številu skazali zadnjo dast, kakor rajni naši sosedi. Na domu in ob grobu zapeli so ji pevci nekaj ganljivih pesnric y slovo. C, g, župnik poSastili so rajno s 'tem, da so jo v svojem govoru — med katerim se ie zalesketala paC marsikatera solzica v oSeh poslušalcev — posta/vili za vzgled ženam vse lare kot vzor dobre, krgCanske matere, zakonske žene ter skrbne gospodin)e. Z Bogom torej, draga Jožefa, počivaj v miru; duši tvoji pa želimo veCne sreče. — k — m Sv. JLovrenc nad Mariborom. (Mrtvo dete je zopet oživelo!) Za Casa Vincencija Novaka nastali, a hitro pokopani nemški gulferajn je idne 21. sušca t. I. gospod Mihael Moge zopet oživil. Takb je sedaj ta mogočni gospod dosegel v|se gasti, ki jih deli vsenemštvo. Cast ima, biti prvomestnik ' nem&Eega u5iteljskega društva ,za okolicfo mafiboriskoi, načelnit vseh združenih nemškib požarnih bramb v okraju mariborskem, voditelj Siidrtarkine podružnice v St. Lovrencu nad Mariboroiu, stotnikj tr&kega gasilnega društ^a z .neinšikb koraando, častni občan in tajnik občine rotenberške, besedovodja in odbornik obSine trške, basfst in dolgoletni uid nem^fke Sangerrunde V: trgu, in sedaj oče vstajajo^ega nemšiega Šulferajna za Št. Lovrenc in okolico. V kratkem Še bode ustajiovil nem^ki kindergarten in postal njegov direktor, in nazadnje še menda častni obfcan iTŠke občine, — Slovenci pa ga bodo kronali še z najboljšto in najumestnejfio fiastjo, namreČ z zasluženim penzijonom. Zakaj taK. gospod, ki je nadugitelj na dvojeziBni goli, katero obiskiije ogromna večina slovenskih otrok, in tako očitno in strastno deluje za siidmarko in nemgki Šulferajn, ne sodi najako mesto. rAli je to mor'da viSji oblasti všeč? Gorje slotvemskemu ucitelju, ki bi iako delal zoper Nemce. m Sv. Lovtenc nad Mariborom. Odkar so v nnšem trgu priredili vcliko parno žago, se je tnkai naselilo toliko tnjc«v, da žc domačini nimajo več prostora in etanovanj, da se bodo morali umakniti in se preseliti v kraje, kjer imajo več hramov in stanovališč. Bilo bi dobro, ako bi se nafii občinski očetje zato ma'o pobrigali, in dali napravit več hiš, kar bi bilo zelo potrebno, da bi se domačinom ne bilo treba v tnje kraje izseljevat in se tako izognit tujemn ljndstvn. m Slov. Bistrica. Nekaj o naši okr. hranilnici. Znano je, kako so na zviti način dobili na§i Bistričani hranilnica popolno v svoje roke. Okraj jamči za vloge, a na npravo in vodstvo hranilnioe okraj nima nobenega upliva. Bistričani lahko ravnajo b hranilnico kakor hočejo, lahko dajo čisti dobiček, komar hočejo in 6e bi imela hranibiica kake zgube, bode plačeval oeli okraj, oe rezervni zaklad ne bo zadostoval. In to je Nemceni na ljubo vlada potrdila! NiČ ni pomagal naš ngovor, katerega je vlada regiia Š8 le več mesecc^ pozneje, ko so že pravila bila v veljavi. Tako dela vlada s Slovenci! Nova pravila so jako nengodna za vlagatelje. V § 13. se namreč pravi: Hranilnica ima pravico vloge odpovedati i odpoved vloge se lahko naznani vlagatelju, lahko pa se odpoved tudi samo v nradnici hranilnice nabije in sicer lako, da se imenuje samo vloga in stran glavne knjige. Ko rok odpovedi preteče, se vloga več ne obrestnje. To se pravi: Če imaš ti 10.000 K vloženih v okr. hranilnici, ti jih lahko odpove. Če te ima hranilnica rada, ti bo pisala, da moraš vloženih 10.000 K vzdignit; če pa tega noče, bo v uradnici nabila razglas: Vloga 10 000 K na strani 100 (glavne knjige) vpisana se odpove do 1. marca 1.1. Ti dokonca leta nimaš nič opraviti v hranilnici in ko bi tndi prišel v nradnico in bral razglas, bi ne razvidel lahko, da se tvoja nloga odpovednje. Koncem leta greš po obreati. In ko ti jih odšteje, se pritožig, da je premalo. Uradnik ti bo pa rekel: Vaša vloga se vam je odpovedala potom razglasa v uradnici, obresti dobite samo do 1. marca to je za 2 meseca; od 1. marca do konca leta pa nid. Z<akaj pa niste 1. t. m. prišli po denar in ga drugod naložili? Zdaj boš debelo zijal, pa tvoj mošnjiček bo žalosten, ker je zgnbil obreeti za 10 mescev. Tako skrajno nepriročna so nova pravila okr. hranilnice v Slov. Bistrici. Tako bo zavod oškodovan in zgubil zaupanje! Saj se vendar od vlagateljev ne more zahtevati, da bi hodili vsak drugi teden gledat v SIof. Bistrico, 6e se njim nsogoče ni vloga odpovedala. In to so po izjavi c. kr. vlade vzorna pravila!! Tako delajo 8 kmeti! m Slov. Bistrica. C. kr. notar in okr. načelnik Wiesthaler prijatelj ^lutrišljndi". Predrznost tega človega presega že Tse meje. Okrajni zastop ima svojo uradnico; najemnino za njo plažujejo katoliški davkoplačilci. In naš okr. načelnik Wiesthaler je sedaj že drngič dovolil, da se v uradnici okr. zastopa obhaja lutrovska maša, ki pa ni maša, temveč le prazna ceremonija. Uradnica okr. zastopa je vendar prostor za uradovanje — ne pa da bi v nji privandrani pastorji katoličane odvračali od prave vere! Ali ni to skrajni škandal? Ni zadosti, da Wiesthaler tira narodnostni boj zoper Slovence že do skrajnosti in aedaj ta c. kr. notar 8e pomaga, da se vname verski boj! m Slovenska Bistrica. — Pozol volilci 4n plačevalci dav,kjov,. t— ITriletna doba je že davno, davno minila, reklamacije so tudi davno rešene, pa o9ka Stiger še vedno ne razpiige yolitev v mestni zastop. Se li bojite, kalko boste dajali račun o vagiem gospodarstvu ? Labek res ne bo. Napravili ste mnogo nepotrebnih dolgov mestni obftini, a mi jih naj plačujemo. Opomnimo v&s zlasti na tistih 20.000 za nepotrebno nemško Čolo. Prej ste zagotavljali, da bo dal ves denar ^giulverein", potem pa zadolžite obfiino za celih 20.000. TaJco ne gre, ljuba trojica: Stiger-Wistaler-Versolatti! — Tudi nam ni prav, da daje mestna obfona na leto 200 kron nemškemu nadvrčitelju vrhu njegove stalne pla^e. UCiteljske plače res niso velike, ifoda Če morejo ivsi drugi učitelji izhajati s svojo redno plaSo, bo shajal pac tudi nemški učitelj. — Mestna naSa obfeina je preveč revna, preveč zadolžena, da bi mogla dajati taka darila. Ce pa že hoče biti radodarna, ima mestnih ubožcev dovolj. — Nadalje vas vprašamo, kako pride naŠa mestna obSina do tega, 3a plaKuje ufeitelju Sernku na slovenski Soli meee&no 32 Mron, torej na leto 384 kron, da hodi nekaj ur naf teden pouftevat na iiem^ko Šolo.i rAiko niso zai rabo uftitelji na nemški šoli, pa bi bili nastavili take, kl bi bili uporabni. Vi jim pa dajete §e nagrade za to! Taiko je nastalo sledeSe .razmerje: 1. DavkopJaSevalci moramo plafievati uSitelje na nemški in učitelje na slovenski Soli. 2. Davkoplafeevalci moramo plaSevati Se posebno darilo nemSkemu uSiteliu, merfda za to, Eer ne zna elovenski. 3. DavkoplaŠevalci moramo plaCevati posebno naprado uSitelju na elovensH šoli, da ho3i pomagat na nemSko Solo. — Ljudje božji, kam pa pridemo s talvim gospodarstvom ?! Poleg vsega tega pa je to še na SlcoiTo slovenski Soli. Uftitelj Sernko ne more bifi obenem na dveh §olah". Ko prfde aolo?ena ura, pa pusti kratkomalo svoje u^ence na slovensln goli in gre na nemŠEo Solo. — Tako so pravili niegOA-i uSenoi. 'da so (ga rdne 18. t. m. Calkfeli do YA1. ure. Tcer ie bil na nem^ld Soli. TedaJ so Sli Re le pove'dat narTnfiitelju Kolletniku, 'da nimaio uSitelJa. Ta se pa Uidi ne more razdeliti. Pnstil ie svojp n^finre same. 3a ifi Sel pou^evaf SernTčove. Tako sta bila oS^ndovana tfva razreda, 8ez 100 n^enoev, mi pa naj to tri?-rntva piaCnjemo! V. Ifr. okTaino .sla.vasrstvo v Mariboru rmjno poziramo, rfa vamie zalcnn in ukrene potrebrin, d.T, bodo rolitvp v meetni zastop ffm prej razpisane. m Slov. Bistrica. TltnTl ie 10. t. m. K»"»' Son, kljn6avni?Arski moifitPr in hiSni poa«Rtnik v Slov. Bi^nci. m Cigonca pri SIov. Bistrici. Umrl je 20. t. m. fctefan Flis. Bil ie krSSanski in naroden mož. Naj v mirn počiva. * "~T ~~ ptujskl okraj. m SIov. Blstrlea. V nedpljo dne 28. marca ob 3. nri popoldne se »rJi » snbi bralnppa dmStva. nri eonn. Petrn NovnVu obžni «bor mladeniSke z^eze in ob umi tndi '^obrs^vslDpjfa drnlHvB. Miadeniii, mržje. dekleta in žtne. pridite v obiinem številn. «—»¦—.*¦-"~>~ m Liporle. K. M. iznhrsžpvslno drnš(vo~prirpdi ^"nedeljo dne 28. suSca po »P(<erri«ih pouono ubnrovtnje. Prndnval bo gnsp. Vinko Stp'ner. pn?pRttiik v Gi*t'"-\ pri P«>tro»fl»b o živinnreii, z'sati n raviMnjn z mlado živino. Spreintnal ho tudi TMtmfA]* na bronpla^na nraotna ?»njila za poskns. Gospodsrji in gospodinjc, mlaiipniči in dekleta. ndeležite se t velikem Steviln tesa gospodarskega iborovsnja. p Plnj. Našim cenj. prijateljem in znancem naznanjamo, da je nSlov. Gosp." pri trgoveu g. J. N. Peteršič na razpolago, kjer s^ tedenske številke dobivajo vaak petek zjutraj.  p Ivanjkovci pri Svetinjab.: G. Leopold Pettovar,  poisestnik ,v Iyanjkovcih, je poyodom 60 letnega vladanja Njih Veli6anslva cesarja Franca Jožefa I., podaril obfiini Mihalovci, za naba,vo orodja proti požaru, hranilno knjižico v vrednosti po 130 kron, za kateri blagodušni dar izreka oibčinsko predstojništvo darilcu s tem najsrČnejo zahvalo, Bog nam ga obrani še mnogo let! — Ivan Pučko, župan. p Občina Hajšperg se je izrekla dne 14. t. m. v svoji seji za stare šolske počitnice ter isti dan tudi odposlala prošnjo na vis. dež. šolski svet v Gradcu. Gg. deželne poslance pa prosimo tem potom, da nas podpirajo. Druge občine storite enako! p St. Lenart pri Veliki Nedelji. Naša mladeniška zveza je priredila zadnjo nedeljo zopet po daljšem prestavkn podučen shod. Zastopnik Z. S. M. je govoril o zgodovini Sloveneev. Za njim sa je k besedi oglasilo tndi več domačih filanov. Shod je zopet pokazal, da ,.Zveza" svojo nalogo dobro nmeva in ji želimo mnogo delavcev. p Št. Janž na Dr. p. Sneg se nam je po večini stalil na naših poljih in travnikih. S strahom smo pričakovali, kaj bo z ozimino. Pa, hvala Bogn, dozdaj še ni nevarnosti. Delo se je naenkrat odprlo, da ne vemo skoraj, česa bi se poprej lotili. Stelje ni, drv ni, pa tudi krme že primanjknje mnogim. Da bi pač ostalo toplo vreme, bi vsaj kmala lahko pasli. če pa pogledamo po sadnem drevju, zapazimo vse polno goseničnih zaleg, ki jih bo treba brž ko brž odstraniti in sežgati, predno se škodljiva golazen razleze. To bo pač hvaležno delo za šolarje pa tndi šoli odrasle fante; to lahko obirajo ob vsakem prostem času. — Do tretjega gre rado. Vjeseni smo pokopali, kakor ste poročali, Kac-ovo hčerko Bertioo iz Loke. Kmalu potem ste sporošili nesrečno smrt očetovo. Dne 20. t. m. je pa bil pogreb komaj devet mesecev stare Zofke iz ravno iste hiše. — Na Jožefovo pa smo izročili materi zemlji telesne ostanke blagega moia, Matija Greif iz Trnič, ki je dolgo časa, pa z vso vdanostfo v božjo sv. voljo in tako inirco tndi v Gospodu zaepal. Bog mn daj rečni mir! p Otrpnenje tilnika. Bop nas varuj nalezljivih boleznij ! Dne 19. t. m., torej na Jožefovo je bil previden s av. zakramenti za nmirajoče 17 letni mladenič Miba Radolič iz PrepoJj (všt. Janž na Dr. p.), ki je zbolel na otrpnenju tilnika. Vsi želimo, da ohrani dobrim krnšnim starišem, obitelji Znnkovič, ljnbi Bog dragoceno življenje rejenSevo! p Dravsko polje. Te dni je c. ki1. davkarija v Ptojo poslala pota z opominskimi listi. Ta je impl tndi na razpolago poštne položnice, toda, čujte — samonemške! Okolifi, za kateri je davkarija, je po 95% slovenski, in mi naj sprejemamo samonemške tiskovine. Ali je denar od Slovencev manj vreden, kot od Nemcev?! Saj je cesarski! Pričaknjemo, da bo g. davkar odpravil ta nedostatek, ki kaže zanideranje slovenskega življa! p Št. Janž na Dr. p. Regnlacija Drare tukaj pod Staršami dobro naprednje. — Bil je lansko leto pri nas shod in prišli so — kaj mislite, kdo ? — sam gosp. drorni Bvetnik in poslanec Ploj! Kmetje smo mn pokazali, kakšna krivica se nam godi, ker se dela proti našim korietim. G. dvomi svetnik je zagotovil svojo pomoS. In kaj se je zgodilo? Dela se po načrtu, kakor poprej, brez ozira na kmeta inbrez ozira na — Ploja. — p St. Tomaž pri Ormoža. Že dolgo zaželjena slovenska mladeniška zveza se je vendar ostanovila dne 7. svečana. Za tekoče leto 1909 so bili v odbor enoglasno izvoljeni sledeči mladeniči: Manda Tomaž, predsednik, Meško Filip, podpredsedoik, Pačko Martin, tajnik, Majcen Ivan, namestnik, Škrlec Tomaž, blagajnik, Rajh Franc, namestnik, č. g. kaplan Močnik Franc, knjižničar, Majcen Feliks, namestnik. Zveza je v tem kratkem časa že lepo napredovala, prireja pončna predavanja in tudi v knjižnioi ima že preoej dobrih in pončnih knjig ter časnikov. To, da zveza tako lepo napreduje, pa nekaterim nikakor ni po godn. Že predno se je ustanovila, so ji prerokorali smrt, sedaj pa, ko vidijo kako dobro naprednje, se kar penijo od jeze. Toda naši vrli mladeniči se za to ne brigajo; čim večje bo nasprotstvo, tem bolj se hočemo bojevati zoper naše narodne in goepodarske sovražnike. LJufomtrsU okral. 1 Ljutomer. Vs&kdo se še spominja ljatih napadov na našega poslanca Roškarja, katere smo od časa do časa čitali v novoliberalnem rNar. LiBtu" in staro liberalnera BSlov. Htajercu". Splošno znano je bilo v našem okrajn, da izvirajo ti napadi od tam, kjer izvira radinska slatina in kjer ima nskok Zemljič svoj šotor. Podporna akcija zaradi suše je sedaj dovršena in ako pogledamo Stevilke, v katerih se izraža podpora za različne kraje, potem se moramo čuditi drznosti teh napadov. Naš okraj je razmeroma dobil največjo podporo in sicer vsega sknpaj 43 vagonov sena in 74 vagonov slame. Pisava proti Roškarjn je bila torej le celo neutemeljena hujskarija. 1 Rlnčetovai graba pri LjirtDmeru. Orali smo poroSilo iz Mekatnjaka. Smejali smo s© 1« vsega sr- ca. Ste res pametni, Viktor, da Suviate svojo kožo!, — Lep evangelij je učil vaš oproda! ? Kam pride po- sestnik, ako več pla5a, kakor sam ima? r- Znabiti bodete to v kratkem sami izktusili?! — No, pa gosp. Viktor so vfiasdh muhasti! Se pač v|idi, da se niso zastonj na visokih šolah mlinariie učili! Ce bodo de- lavfci imeli vefi plačila, v|saj ne bodo vreCe z moko pri miru stafle! Bo vsaj raalo veS ,,kšefta"! Gospod IViktor, aiko res vidite siromaštvo nied nami, posfcufiite deliti moko, pa, ne samo tistim, ki za vas agitirajo, ampak .vsem, ki so res potrebni! Pfesneto smo se vam smejali, ko je leta 1908. kioncem maja ta in oni prejel precejšen nadavek k svioieniu kupilu. Volili smo pa vendarle po svojem, po klerikalnem! — Ali uas imate res za tako bedasSte, da ne vemo, kaj bo klerikalci, kaj liberalci, kaj rdečkarji?! Škoda, da svojega evangelija ne trosite kje po Višnjegori, kjer so kozla po njegovi senci nabili, ker jim je ušel v zel,nik! — Med nami se pač dosti dobre in slabe inteligence ohrne, in ti nas učijo! ? — Da vi ne niarate klerikalcev, nam je lahko umljivo; da so yam zlasti naši gospodje trn y peti, paS vemo ysi zakaj! — Pa delate jim kriviico! Ko bi bili mj&lo bolj bojeviti, bi vas in yaše brate razkrinkali svetu, kako vzorno lepo ste se poženili! ? — Ali ste še Slovenci!? Pa vse bi še prenesli, ne bi se zinenili za vaše osebne zadeve, toda da se pohujšuje naša mladina, tega ne moremo več mirno prenašati! Mladini se zavijajo žemlje v tisti umaizani list ,,Najprej". In da naša mladež bere tiste umazane članke, ki žaiijo fiut in nravnost, to nam je pa preveč! Rdečica me je polila, ko mi neka deklica ponudi to berilo! Kam pridemo?! — Ptujski oče Ornik so prepovedali zavijati jestvine v tiskan papir, ker se lahko zastmpijo ljudje! Pri nas pa se jestvine zavSjaao v dvojni stri^p! — iGospod Vijktor, zdaj pa le za$nit'e deliti melo, in yerjeli vam bomo: vse naj je vseh! Ha-haha! Narobesvet! 1 Terbegovci. Bližajo se občinske volitve. Občina Terbegovska je ena onih redkih občin, v kateri so tri stranke. Stranka gotovih Ijudi, ki jim je ssmo osebnost, nikakor ne narodnost mar, bo uajbrže kriva, da pridejo na krmilo oni Ijndje, ki so zakrivili slovenskemu kraju mnogo gorja. Znani Vnčina, ki mu je najljnbše vpe drugo, samo narodnost in cerkev ne, agitira ie z vseini mogočimi sredstvi. Kot Bnmirovljen predstojnik", kakor se je nekoč saui podpisal, ne more preboleti, da je bil vržen raz županskega stolca. On sieer prav dobro ve, da mu občina ničesar več ne zaupa, ker je kot župan gospodaril zelo slabo. Ampak on in njegovi ljndje žele, da bi postal župau Mnhič, ki je znan po volitvah v gornjeradgonsfci okraj 1903, k'jjeravno njegov glas bil odločilen in ga je dal za Bračka. Če pri'dejo ti ljudje v odbor, bo krivda one stranke, ki se kaže med poštenimi niožmi narodne, vlipA Stajeroijsnci štajercijance itd., kakor nož, brušeii na obeh krajjh. In tadaj je naznanimo s polnimi imeni slovenski javnosti. Narodnim možem pa klideroo, naj ne drže križem rok, naj delajo, delajo, delajo . . . Mala zamuda, niala mak/rinartiost in kako velika škoda bi lahko nastala iz tega. Na dan volitve vsi na volišče, složno in združno! 1 Slaptluci pri Sv. Jurju ob Sčavnici. TukajŠnje' občinske volitve, ki so se vršile 27. septembra m. 1., so bile sedaj, ker se je tajdrat vlpžil priziv, potrjene. Zato se je dne 7. t. m. sešel skupaj novoizvoljeni odbor, ki se je sestavil tako-le: Za župana je izvoljen Jožef Kupljen, ppsestnik v Žihlavi. Za svetovalce pa Jožef Gomzi, Jožef Paldauf in Anton Križan. Qja so tukajžnje volitve za našo stranko v 3. razredu tako neugodno izpadle, si je najbolj prizadeval trgovec Lasbacher iz SeliŠC. Slow«nJ|raikl okra). s SlOT8DJgradec. Na prizad?vanje dr. Korošca in Pišeka dobi še naš okraj 6 vagonov sena iu 13 vagonov slame. Sporočamo to Jjndem, ker fe pcsianec Ježovnik ne ve za to podporo, sicer \>i že davno razglasil, da jo je on pridobil. Št. Jaiiž pri Sp. Dravogradu. Na tukajšnjcm shodu Narodiie stranke je Iv. Verdnik p. d. Poderžan baje navduševal za narodno delo. Prav je! Pa pokažite najprej sami narodnost: Uradujte izkljucno slovenski, pošiljajte otroke v slovensko šolo, skrbite za slovenski napis pri c. kr. pofetnem poslopju itd. Bahati pa se znate! Št. Janž pri Sp. Dravogradu. Urednik Vekoslav Spindler je tukaj na shodu Narodne stranKe govoril o nekih zaslugah g. posl. Ježovnika. Prav je imel Jug, ko je rekel, da tukaj ne poznamo nobenih Ježovnikovih dobrot. To je bil menda edini kmet na shodu, ki si je upal Vam poveiiati resnico. Gotovo bene Jug Časnik, lci je boljše poduSen o delovanju državnih poslancev, kakor to stori Narodni List. Edina zasluga Ježovnikova je, da mirno sedi v državnem zboru in kima ter za to pobira vsaki dati 20 kron. Saj vemo, da imamo nezraožnega poslanca, in tega nam je vsilila Narodna stranka. Konjiški okraj. k Prihova. Blizu 200 moškib je dne 19. t. m. pop. poslnšalo g. pot. uč telja Goričana. Predaval je o kmetijstvm, o sadjarstvu in o novih nasadih Nato 80 fili ndeleženci v žopnijski vinograd, kjer je g. Goričan •; škarjami v rokah nčil, kako se mora rezati in zakaj se mora tako rezati in ne drnprače Tndi rigolanje si je ogledal in je naročil, da mora prit- živa zemlja vsaj 30 cm globoko, ne pa na dno. Nazadnje so se dogovorili, da napravijo dne 19. aprila poučni izlet v Novo cerkev na njogovo poseetvo. Povabljeni so vsi ukažcljni, tudi Vi g. nredmk. k Prihova. Radi bi nstanovili n^ladeni^ko zvezo, a zal ni prcstora, «a bi se mogli gibati Upanje pa je, da T kratkem pozidamo društveni doml CtO*U okraj. > A_l~i.^»-! c Slivniea pn Celju. Ne vem, kako more biti človek tako smešen, kakor je naš dopisnik ,,Narod-  nega Lista". V zueetku dopisa dolži gospoda Dvor-  šaka samohv,ale v ,,SI. Gospodarju", v sredi se pa  sam pohvali: ,,Mi napredni fantje .... išcemo iz-  obrazbo tam, kjer vemo, da jo najdemo." No, nas ne  mika poizvedovati, kako se izobrazujete, kajti mdobro  delo se samo livali;, kakor nam pravite v ,,Narodneni Listu". (Cemu pa ga hvalite po časnikih?) O vaši iz-  obrazbi in omiki jc itak cela lara polna hvale; to spriguje ta-le BOgpvor, ki sem ga sluBajno slišal: ,,Pa  bi ga vendar enkrat prijeli in vrgli iz cerkve. Rog-  ljev mu Se manjka! ' Za sedaj ime zan^olcim, povem samo toliko, da listi nemirneži in rogovileži pod ko- rora in na koru niso naši fantje, kakor trdi ^Narod- ni List", ampajc tisti, ki so prinesli svojo omiko sem iz Ptuja. Le tako naprej, pa bo kmalu v,sa Slivnica za vami! Se vemo več slueajev, kjer ste pokazali svojo omifko in govorniški talent. — Se še vidimo!! c Sav. dolina. Zelo liudo zimo smio imeli letos. Sedaj pa je vendar prišel čas spomladi, katera je vz- budila nekoliko upanja našemu ubogemu kmetu, ka- teri se je nahajal žo skoro v obupnem položaju. — Lansko jesen je sneg zapadel zelo zgodai. tako, da marsikateri ni mogel dohiti dovolj drv in stelje. Vr- hutega pa je lansko poletje vlatdala huda suša, ka- tera je skoraj uničila polovico pridelkov. Hmelj pa je imel zelo nizko ceno. Sedaj je — Bujte in strmite — po 20 vin. do 30 vinarjev. To je velikanski raz- Io5ek med 30 v in 5 kronami. Kaj ne? Sedaj bi naj prišel kak liberalen agitator zopet agitirat, kakor pred 2 leti, bo so obetali 5 K za 1 kg hmelja. Goto- vo bi imel slabe čase! Eelo zanimivo je opazovati nasledke te sramotno hmeljeve cene. Zdaj pa zdaj se zamaja kakšna liberalna trdnjava ter se z veli- kanskim truščem zruši na tla. Hmeljevi baroni, ka- teri so se poprej vczarili okrog v koftiji za kratek čas, se sedaj vozijo samo §e s ,,štifletncugom", kateri jip baje bolj ugaja, kakor kočija. So pa6 naprednja- ki, ki so prej visoko letalj, a sedaj zelo nizko sedli. Žalostne nasledke pa občuti najbolj naš ubogi kmet. Denarja ni, živeža pa že nekaterim primanjkuje, bmelj pa se ne da uživati, čeravno ga §e imajo mno- gi kmetja. Zganite se vendar, g. Roblek, pomagajte ubogemu kmetu, kakor ste obljubovali. Ako btfdete sedaj kmete pustili na cedilu, vam ne bodo pomagali drugokrat priti na Dunaj. c Mozirje. Vsiedl korakov oi slrani pcslanoe? S. K. Z. dobi caš okraj Š3 dva vagona ssna in pet vagonov slame, kot podporo za snšo. Hvala vrlemu poslancn Pišekn in dr. Korošcu za njih trad. c Galicija. Ker vem, gospod ureduik, da Vas radovednost vedno sili izvedeti, kako ljudstvo kje napreduje, sem poaskal svoje zarjavelo poro, da Vam pišem, kako se kaj mi tukaj v naši Galiciji gibljemo. Zimo smo imeli res hudo. Pa to nas ni uiotilo, da bi ne bili zabajali v sobo izobraževalnega društva, katero letos jako viio napreduje. Ima lepo knjižnico, za katero so tudi vlč. g. župnik darovali vec knjig, Društvo ima naročenib ve6 samo krščanskili listov, po več iztisov ,,Slovenca", 2 izt. ,,Straže" in ,,S1. Gospodarja'' pa velč. g. kaplan dajejo v drirštvo. Večkrat pa tudi kaki kronci odpovedo stanovanje v svojem žepu in ji mora društveni blagajnik preskrbeti v blagajni društva stanoyanje, Bog povrni! Tako smo z berilom precej preskrbljeni. Ce pa Še vsi tisti, ki pravijo, da duliovnik ne stori nič za ljudsko izobrazbo, ilajo vsajf po eno krono. za društvo, bode pa naše društvo eno najbogatejših. Pa ne samo bere jo naši lantje, tudi predavanje imamo skoraj vsako  nedeljo. Imamo fante, ki znajo povedati. Le tako na prej! Voiska je zmiraj na svetu in kdor ne zna su kati uma svitli mee, je pa ,,pre6". Le izobražujmo se,  da ne bo mogel nikdo reči, da smo GaliCani ;,tumasti", kakor je rekla neka ženska, fcatero bi bil zai adi njene neznatnosti popolnoma prezrl, da se ni^em ob to debelo psovko spodtaknil. Pa pustimo to, kar kdo zna, pa zna; rni pa gremo naprej in se izobražujemo. Tako, gospod urednik, sem povedal že raarsikaj, ne smem pa še pozabiti, da nas je tožila rajna ..Domovina" za naročnino. Prvotne pobotnice so se založile. Za.to je plačal prejšnji naželnik društva naročnino na pozivno pismo dne 14^. dec. p. ]. iz svojega žepa. Kar naenkrat pa nas dajo odvetnikn v skrb. Pa še obresti so nam pripisali. No, hvala Bogu, pobotnice imamo, pa smo ,4cvit". Drugih nesreft se pa naSemu kraju ni zgodilo. Ce se bo pa §e kaj zanimivega zgodilo, se pa že smete zanesti, da Vam ne bo zamolftal Pofi^orski. c Hestinje. Na Jožefovo 19. t. m. smo bil. '«testinčani tako srečni, da po nas obiskali novi kme^ki pi: telji, soeialdemokrati, ki so priredili v gostilni g. Snieha shod. Veeh ndeležencev je bilo kakih 30. Gororila sta neki V;dgaj iz Slatine in železnički podnradnik Kifek iz Prajrerskega. Zadnji ie razlagal socialdemokratski proprram in ndrihai po  dnhovnikib. Privožčil pa 6i je tndi Narodno stranko, Ko je  bil phod končan. so rekli ndeleženci, da tako pustega s hoda  Se ne pomnijo in da ne vedo nič več nego prej. Zna^ilno je, da je za ta shod tudi sgitiral nčitelj Zidar. c Braslovče. Podoisani odgovarjamo ^Narodnemn Dnevnikn" št. 56. in ^Narodnemn Listn" gt. 1.0., katera naK pariže^jske mladeniče oesramDO napadata < jž da nmo na kvaterao nedeljo med posuo in popoldais.^o slnžbo božjo v krčmi g. B. v Braslovčah popivali in raieajali ter zvečer domov grede z nožem napadli nekcga mirno mimo- gredočega fanta. Resnici na ljubo izjavljamo, da izmel na& se nihče ni med službo božjo popival in da nihče izmed nas ni koga z nožem napadel. Nakani, katero Bapoveduje nam dobro znani liberaini dopisnik, da se bo zgodilo z državnim poslaneem g. dr. Korošcem, če še pride kdaj v Braslovče, tako, kakor z g. dr. Povalejem, katerega še tukaj ni bilo, se pa g. dr. Korošcu ni treba preveč bati, ker braslovški liberalci si btez žalske bande nič ne upajo, ta pa je baje razpuščena. Tem naprednjakom le tedaj kri zavre, kadar so v družbi kakih muzikantov. Toliko v pojasnilo. Udeleženci^socialnega tečaja v Brasiovčah iz okolice Pariželj. Mladeniči Franc Prislan, Anton Prislan, B!až Prislan, Ivan Bošnak, Pavl Baš, Franc Šporn, Ignacij Završnik. c Sladkagora. Umrl je pri 8v. Mihaelu mtž Gajšek Valentin v 80 letu starosti. Rajnki je bil navdušon Slovan. Bil je občinski sveswvalec ter cerkveni klaear pri Sv. Mihaeln. Zapustil je dva sinova ki se z žalostnim srcem spomiiijata svojega očeta ter se obtneui zahvaljujeta pred vsem č. g. župniku in g. kaplanu za slovesni pogreb. Zahvaljnjeta se tem potom vsem sorodnikom in drogiio, ki 80 ranjkema skazali zadnjo čast. c Draanlje. Po Roblekovem shodu. Zakaj zopet napadate dopisniki celjskih easnikov n.aŠo katoliško strankoi* Na Rablekovem sliodu sem jaz gotovo desetkrat ljudi opomnil, naj poslušajo poslanca ruirno. Za plačilo nie vi ocitno pred svetom črnite, da eo se klerikalei pod mojim vudstvoin obnašali tako nedosto]iiQin surovo, kakor kaki pijanci y krčini. — Veste kaj,? Nemira sta kriva Roblek in drugi govornik. Oba sta. govorila pretiho. Razun tega je Roblek govoril o rekrutnem kontingentir in enakih za navadne ljudi čisto nerazumljivih rečeb. Slabotni Trstenjak je pa postavo o starostnem zavarovanju tako brez uvoda razlagal, kakor bi ta postava bila že potrjena. Vse totroje od vaše strani je ljiidi razdražilo. Robleka sem jaz prosil več reei: 1. pomoči zoper protiverski ..Narodni List", 2. naj država sama pomaga v/inogradnikoni, aiko bi ]ini dežela nič ne da;la, in 3. Roblek naj ljudi pomiri, ker se za postavo^za starostno zavarovanje še le poisvetujemo. Pri prošnji za obram-^ bo vere sem piieakovial podpore ,v,seh zborovaleev, posebno od vas pri Narodni stranki, ki radi vsak cas povesite, da ste dobri ka|olifeani. Žaliblog ste se na laž postavili. Sproti ste mi divje nasprotovali in v celjskih tasnikih mi pravi vaš gotovo ne inteligenUni dopisnik, da so vse moje besede bile vmeSaniea prazne slame in ne;imnosti'-. Možje, možje. kam jadrate? Bodete zadovoljni, 6e bodo vaši podložni o vas. tako zaničljivo sodili ? — Eno vprašainje Še. Vi potrjujete, da je nas bilo 50—60. lAko mi nismo Rableku dali zaupnice, kako je bila zaupnica soglasna ?, Bo težko oidgovoriti, ne? — Franc, Ogrizek, župnikj o Na šmarskeni shodu je bilo veS zabavuih prizorov, ki so jih uprizorili nekateri štajercijanci. Predsednik društva je bi! izredno postrežljiv in tako so prišli do besede, da pokažejo svojo modrost. Vregak je hotel vedeti, odkod to pride, da so danes tako veliki davki. Res abecedar v politiki! Šraml pa je izjavil, da je j>roti zavaro,van.ju. Ko ga poslanee Pišeki. vpraša, naj pove, >akaj, je molčal kot grob. Prišel mu je na pomoč hrup. Razburjeno ie klieal: Zakaf, se dosedaj ni ni^ storilo za kraeta? Druzega ni vedel povedati. Romih pa je rekel: Ekse]<intor,ie pro5! Pišek mu pove, da jih tirjajo neredni pllafte\ alci davka. Kdor pa o pravem času ne more plačati davka, naj prosi, da se ga počaka, pa ne bo eksekutorja. Bilo je veliko [jraznega govorjenja, !:i pa je pričalo, kako nujno potrebna je še za mnq.<u izobrazba in kako obžalovanja vredni so naši ljudje, ki jih ptujska gnjusoba zapeljuje, Res, S. K. Z. še gaka ogromno dela. c iGoiMijigi-ad. Odjomki, ,76. glaviie skupSčine' okrajnega zastopa gornjegrajskega, ki se je vršila dne 30. jan. pod vodstvom načelnika Franc Šarba, . v nadaljevauje dopisa Št. 9. dne 5. marca ,,Slov. Gospodar" m pomanjkljivegu oficijelnega poročila v ,.Na~ rodnem Dnevniku" t,t. 39, dne 18. febr. 1909. — Vsled vedno večjega upliva ogrevajoSega spomladnega solnca razteneilo se je že zopet nekaj popkov cvetlic, katere so bile vsajene v vai-ijantno gospodarstvo vodstva okr. zastopa. To se godi \)o ^si praviei in zakonih narave, ker tudi tukaj ima noč svojo mo^, tudi tukaj v ta tajni, aosedaj skrivni, tiiii brlag, kovačnice okrajiiili dolgov, posvetili so nastopivži mladi. Menda, gospoda, so razumemo, ali ni )to migljaj v zasluženi pokoj. Ali še ni bilo dovolj, ko ste nezaupnice črez letne račiuie 1906 in 1907 dobivaJir V priliodi.je boino jasuo govorili in ,vsak pokret zasledovali. Zadnje jjoročilo v Slov. Gospodarju pa se oadaljuje slodeče: Bilanca izkazuje kron 279.793 in 63 dolga, ako je sploh pravilno sestavljena. Od te svote se dolguje Južnoštajerski hranilnici v Celju kron 100.000 pq |4X% obresti, Posojilnici v Mozirju kton 10.000 jx» 5% Lii Posojilnici y Gornjemgradu kro.n J09.793 po fi% obresti. Kaj ne, to so Stevilke, nnjbolj pa sega v srce način nabave dolga v posojilnici v Gonijemgradu kron 109.793 — po 6%. Ker pa takrat, pred več leti, jposojilnjica v Gornjemgradu ni ln-ola denarja, preskrbela si ga je iz posojilnice na Re5i<m po 5% in ga potem z dobigkom naprej oddala okraju Gorrjigrald po 6%. Zdaj naj hitri raKunar pove, da je msd 45^% do 6% obres«5 razlike iy4%, k'ar znaSa z ozirom na dolgu' . /U k kron 109.793 — naenkrat kron 1372 4] v;<!. i/gube vsako leto, na Skodo vseh davkoplačeval^ev. Izra^uni se tudi lahko kak, šna izguba zaldene okraj v vec Jetih. Duša gorujograjske posojilnice ?o stari Krajnc, ki je posojilnici pripomogel do tega ^ sakoletr.e^a stalnega dohodlca. ŁTa Kjrajnc pa je obenem blagajnicar okrajnega zastopa. V ta nered se mora poseči in v imenu vseh davkoplačevakev se zaiiteva, da se pri pnhodnji 79. glavni skupščini, ki se pa mora yrsiti meseca aprila, novi blagajničar izvoli, kateremu bo mogoče izdatke zasledovati in pri vsaki zastopovi seji porocevati. Ako se pa temu ne ugodi, pretresti se mora okrajnega zastopa vddstvo v yseb njegovih teSajili. Zakaj bi načelnik Šarb ne zastopal okrajne koristi, da bi denar naravnost uradno po 5% iz Mozirja ali A%% iz Celja uabavil.. — Vsled sklepa zadnje seje se mora posojilnica vr Gornjeingradu takoj izplačati in denar drugod ivzeti na posojilo; videlo se bo, kaj vse bo odbor do prikodnje skupš&ine storil. — Sklenilo in nasvetovalo se je kolavuauiju nove ceste Ljubno— Solčava takoj uprizoriti, ker imata dežela in država Se precejšnjo svoto okraju kot podporo za cesto nazaj dopla»ati. Sklenilo se je od države izposlovati za ostali dolg brezobrestno posojilo, kar so drugi vokraji že večkrat dobili* ker le na ta naein otme se naš 4krai.i Na piovj&anje okrajnih doklad še misliti ni, Jker so že tako narastle na 70%.. Okrajni zastop pač ae sme več zastopati koristi trga Gonijigrad samega, ainpak služiti edinole skupnosti celjega okiraja. To se je nameravalo ravno zdaj zopet zgoditi pri zasnovani cesti pri soli v Gornjemgradu. Tam se hoce cesta razširiti na 0 metrov, potem 1 meter jarek za «pofla in potem še naprayiti 1 meter širok pešpot. Brez vsakega sklepa so se naerti preskrbeli iu je celo delo prora2unjeno na skupno 10.000 kron. Omenjeno naj bo tukaj, da izkazuje letui proračun za tekoče ieto 1909 že celih 51.000 kron poinanjkanja. To je gospodarstvo! Brez vsakega pojasnila, brez tinevnega reda se je liotela ta cesta takoj od gotovih gospodov okrajnega zastopa sprejeti v delo. Za olepšavo trjgov o';rajni zastop ni poklican. Sploh. pa je nepra\i.n.!, zakaj se je šolsko sfavbo dalo delati nepcsrediio za posestnim stanjem akrajne ceste. S peentoin odvisnosti zaznamovana večina okr, zastopa pa v drugih slučajih ni tako razkošna. Vzemimo slučaj, ko se je šlo pri proračunu za leto 1909 za podporo zasebni ljudski šoli v Nazarjih kron 200, katera postavfca je že od nekdaj obstajala v letnib proračunih. -Ker je bila le polovica, 13 skupžčinarjev, zopei- to postavko, odlocil j8 gromeči glas mehkega naeelnika Slovenca Sarba, v škodo šole v Nazarjih. Krivda je bila na strani nekaterih savinjskili zastopnikov raU aeudeležbe. Vsak človek bi pa tudi ta sklep upošleval, ako bi goitovi gospodje od ,,Zaidrečke stranKO" namesto mržnje do duhovnikov iz golega liberalizria imeli pred ofimi le blagor celega okraja. Se poznaiiio z — daljnoglednim Solfiavanom. c Gornjesavinjčan nam piše: Nedavno imel sem opravka na celjskem kolodyoru. Na tovorneai skladišču so oddajali uslužbenci celjskih nemških špeceristov štokovno sol železnici brez vsakega oniota. Sol se je nakladala v umazane vagone, kjer eo Se bili živinski odpadki. In tako sol naj potem slovei*^ki kmet uživa. Diržavmi poslanci, poisv«tite državnim činiteljem v obraz, da se postava v varstvo živil spravi na površje. c Bočna pri Gornjem gradu. Bližajo se zopet viharci Tob'Ini boji. Prišel je zopet čas občinskih volitev, katere bodo, kakor vse kaže, zelo hude. Liberalci so že na delu. Zato kličem vsem prijateljem VK. Z.u: vstanite na delo ! Sramota bi bila za občino, ako bi prišli liberalci na krmilo. — Ženske volilke ! Pazite komn daste pooblastilo ! — Občan. c Sv. Plorijan pri Gornjemgrad^i. V našem kraju smo hvala Bogu vsi vrli pristaši Kmečke zveze. Samo nekaj nasprotnikov imamo, kateri kaj ponosno povzdigujejo svoje puhle glave- in se z vsemi silami zaganjajo v nas. A mi ostanemo kakor skala, Ce tudi nas liberalni valovi hoče.jo razbiti in uničiti. Sentflori.jaiičaiii se bočemo vedao neustrašeno boriti proti našemu sovražniku, kruterau liberalizmu. Neko liberalno revše nam ne da niiru. Naročen je na ,,N. L." in ga, d.aje v neki krčmi gostom čitati. Temu revšetu, ki je najbrž zapeljauo od višjih liberalnih glav, odloA.no svetujemo, naj nus pustjj pri miru. Sicer se bomo drugače pomenili. c Loka pri Zidanem niostu. V nv.ši obširni obžini, katera obsega štiri ljudske Šole, vladajo kaj čudne razmere. Prvifi je šola v Loki, kjer so všolane vasi: Ix)ka, Račica. Št. Jurij, Breg, 2erovnica, Radež, Celovuik. V teh vaseh razsaja že dalje časa škrliitica, posebno v Raftici: pa vendar morajo otroti, iz St. Jurija in Brega boditi skozi Rafieo \t šolo. iTu ni po mnenju gotovib mož nobene nevarnosti za razšir^ janje bolezni, dasiravno pridejo otroci z bolanimi vsak dan v dotiko. V Lokavcu, kjer ni nobene bolez^ nf vefj in tndi ni, bilo polovico toliko slučajev bolezni, Je kljub temu še vedno šola zaprta. Tn že skoraj eno leto ni rednega šolskega pouka. Tri mesece zaracfi bolezni, in prej ker ni bilo učitelja. Z;tkaj neki ta dvojna mera? Menda zato, ker smo bolj v bribih?! Ali ne plačujemo ravno tako za Sole, kakor drugi v ravnini? Je-li morebiti kaj manj doklad za nas, ker nima ponka? Se posebna nesreča za nas p-a je to, da z drugim poukom izostaja iudi verski. Ravno zaradi toga pa bi vsem možem in fantom, ženam in dekietom iz Tx)kavoa ]>rav toplo priporotali da vsi pristopite kot udje k naSemu izobraževalnemu društvu da se z našimi k.rasuimi kiuigami in z nagimi dobrimi kršeanskimi listi vsaj deloma nadomesti to, kar zanemarjajo naše šolske oblasti. c Ddje Pro8io«l)nega gasllnega drnštra v Latkovi vasi vabijo k rrdnemn občnemu zborovaDJn v nedeJjo dne 4. apnla ob 3. un Brttiiki okrai ae jopoldaa t prostorih g. F. Cilenfek. b Poslanec dr. Benkovič je v tekočem zasedauju državnega zbora stavil sledece predloge ozirousa interpelacije: 1. za zboljšanje plač pismonošem na deželi potom podržavljenja pismonoš; 2. za dobavo bakrenega vitrijola (galice) po znižani ceni; 3. za preosnovo občinskih javnili straž; 4. za oprostuev vžitnine od vina, katero gostilničarji za domačc potrebo rabijo; ai. da se onim posestnikom, ki lastno vi. no točijOi, tudi dovoli davka prosta kulia žganja; 6. da se spremeni zakon o davku na žganje vj smislu zahtev kmetovalcev; 7, da se istotako spremeni zakou o osebni dobodnini v smislu zabtev kraetovalcev; b. da se odpravi nadležni takozvani posebni d;>vek na toeeuje iu trgpvino žganib. pijač [točka 2. postave dfi 23. iunija 188(1., Stev. 62., d. H.) , 9, za ureditev službenega razmerja železničarjev ; 10, za 36 urni nedeljski počitek pri rudnikih; 11. za upeljanje delavskib odborov pri yseh rudnikib, i. s. posebnik odborov za paznike, in za upeljanje rudarskih nadzornikov, katere imajo na tri leta voliti delavski odbori; 12.. da se tudi najemnikom zemljišč delijo podpore za škodo po ujmah, da politicne oblasti pri pozvedbah o prošnjab. za podporo vedno povprašajo okrajne in krajevne odbore in da se sploh po. speši rešitev takili prošenj poseb.no v linanCnem 1111nistrstvu; 13. da se odpravi odgon inozemcev, ki so kaznovani radi prepovedane igre; 14. da se pospeši rešitev prošeaj vee občin (pogebno Zakot in St. Rupert nad Lašikim trgoia) za živinske sejme, in da se bolj ozir jemlje na dejansko potrebo olajšnti razpečavanje živine. b Osetma vest. G. g. Jari] Galun, razžapnik Podsreški, se s prihodnjiin uiesceni preseli iz Brežie v Celje. b Pilštanj. ttloveasko katoiišfeo izob. društvo je imelo tukaj dne 14. 1. m. svoj občni zbor za leto 1909. G. župmk Rauter kot predseduifc. je porodal 0 koristih in doižnostih udov, g. J. Bokalič fcot tajnik o uspehih in delovanja droštva v preieklem leta iu gospodična Kristina Berthold kot blagajmčarka, 0 deuarmh razmciaii naScga draštva in 0 nspehih nasih pridaiii lgraiK.. Zatem se je vohi novi odbor za 1. 1909 rn sicer 30 voljeai sledeši: Piedsednik g. Jakob Raater žapmK, podpredsedmk g. A. Zakošek, tajnik mladenič Anl. Toplišck, namtstnik g. J. Bokaiič, blagajničarka gospodična Knstina Barthold, namestnica dekle Franciska Bah, knjižmčar mlademe Martin Lapcrnik, namestnik mladenič KudoJf Gnus. Račanska pregledovalca, Ivan Regvat, trgovec, in Jnlij Šmidt, gostilnicar. Upamo, da bo naše društvo tudi za naprej lupešao delovalo. b Dobje pri Pianini. Dne 14, t. m, je sklical naš nadučitelj Pulko svoje pristaše na zaupni shod v gastilno pri Laporniku, Prišel je nek gospod iz Celja in pa nek Oset iz St. Jurija. Prvi je vezal liberalne otrobe, zato si niteem mnogo zapomnil, le to sem spoznal, da ima ta gospod posebno dr. Korošca in pa Kmečko zvezo na mulii. Rekel je, da dr. Korošeic ni ničesar storil za kmete in, da se naj držimo pri deželnozborskib in drugih volitvah dobrih kandidatov, katere uam bo priporočal ..Narod.. List". Drugi je pridigoval g. Pulko. Njegova pridiga, se mi tudi ni dopadla, on ima ,,Slov. <iospodarja-i prevec v želodcu. Rekel je, da kar ,,Slov, Gospodar'- piše, je ,,narobe prav". Mislil sem si: iAli ga drži narobe, k.adar ga bere, ali pa začne od zadaj brati. Jaz ga berem od zaeetka do konca in ne od konca do za_ fietka in se mi yeduo dopade. ,Ta zaupni shod Pulkotov je imel zopet za njega narobe vspeh. Žurmanov javen shod ga je preplaiiil, ker mu je napravil mnogo sitnosti in stroškov, zdaj še pa ta skrivni shod tako klavern. Se le Oset je eno patmetno zadel. V svoji pridigi je rekel, .da se jnoramo mi zavedni Slovenci držati gesla ,,Svoji k sypjim". Ce hodimo kirpovat k uasprotnikom, kupujemo s tem ncm-.kutarjem palice, s katerimi nas pretepajo. No, sem si mislil, ta je dal pa Pulkotu jn lijegovim m^cnega tobaka povohat. Pulko je lnenda tudi Usetov opouiin narobe zastopil. — Pri teb imenitnib pridigah sem še bolj spoznal, da je ravno narobe prav, kar ti ljudjo govorijo. Zato se bomo oklenili ,,Kmečke zveze" in bomo naroeali in prebirali ,,Slov. Gospodarja". Volili bomo Uidi brez liberalnih pridigarjev prav. Pred voiitvijo v obeiuski odbor sta nam pravila Pulko in Detoma, cla bomo goiovo zmagali, 6e držimo ž njima; zdaj pa vidimo, da so že v enem letu dvakrat nagravžno propadli tisli, ki so se držali Detoma in Pu]kota. Zdaj pa govorijo, da bodo tako dolgo rekurira- 11, dokler ne 6i^a.vijo svojih komaudaatov v odbor. Ce niislite, iia l.j bt lo stroški, katere delate občiniv preprieali, 114 sto dobrotniki ob(čine, se zelo motite. Marsikaterega, ki se je držal ,,St !ercevih" liberaleev je že sram, ker vsafeokrat gro- propadejo. — Na koncu tega slavnega .zaupnega shoda predlagali so še resolucijo, da bi naj bil mir med nami in Srbi. Ta misel se mi je posebno dopadla, ker mi ni nie za Srbe, kakor tudi ne za liberalce, zato sem vzdignil roko. Ravno sem slišal, da je včasih narobe prav, sem pa zač-el Steti od zadaj, ker sem stal bolj od zadaj. In vt:ste, koliko sem jih naštel Pulkotovih? Ne 61, narobe bo prav. Ko sta Se dva klaverno zaklicala ^živio!" sem pa Sel. — Ce sera pridige pri Laporniku narobe zastopil, mi p? mj pridigar sam v ,,Slov. Gospodarju" pnpravi, lct .,Narodnega Lista" in ,,Stajerca" ne berem. Držim te gesla ..Svoji k svojim"! b Podsreda. Mi se gibljemo . . . Naši vrli mladenči in vrle mladenke 80 kar naenkrat pokazali, kaj da znajo. V prostorih našega sl. kat. izobr. dr. sta se že deklamovali dve lepi pesni. Deklamirala sta namreč vrli mladenič Janez Presker in vrla mladenka Anica Babič eva. Vsa čast obema ! — V nedeljo dne 14. sušca t. 1. je nastopil prvokrat — govornik mladenič Josip Planinc ml., iz Železnega nad Podsredo in razlagal, kako se naj mladina vedno bolj organizira, kako delnjmo za svoj in narodov napredek itd. Zadnjo nedeljo, 21. snšca je govoril mladenid Josip Planinc drugokrat in spodbnjal mladino k hrepenenju po izobrazbi in napredka. Navdcševal je mladino za naše sl. kat. izobr. drnštvo. b Podsreda. nSl. kat. izobr. draštvu" je daroval Anton Toplišek, starejši 11 (ednajst) knjig različne vsebine, Živel! Podsredčani, posnemajte! b Iz Podsrede. nEna se meni je želja spolnila!" — tako je pač z menoj marsikateri Ijubih Podsredčanov vzkliknil, ko se je pretekle dni tnkaj nstanovilo kat. sl. izobr. društvo. Ustanovili smo si prepctrebno drnštvo. Namen mn je pripomoči, da se naše ljndstvo zave, kaj tirja od njega življenje, naj bo in ostane katoli?ko verno, slovensko- narodno, telesno-zdravo, gospodarsko-trdno, sploh pa srečno. Ljudstvo hoče odvaditi od zdravja in nravnosti nevarnih plesov in napeljevati jih k oliki, k pravemn napredku . . .  DrnStvo na pravi podlagi, kat. slov. izobr. br. društvo! Drnštvo na narodni podlagi, ki jo tvorijo granitni temelji kat. cerkvenega mišljenja in prcpričanja. Tsko drnštvo je  električna lnd, ki posveti tndi v temo nezavednosti, verske  in narodne. Društva vstajajo, rastejo, cvetejo: mladina do-  biva pogum, strast gine, kreposti se množijo, lepa prihod-  njost se nam bliža ! Mesto klet?e — petje, namasto pijan- čevanja — branje. namesto tepeža — telovadba, namesto pohajkovanja delo in učenje ! Stariši, vzdramite se, v dniš- t?u odložite veliko jarma — vzgojo odrasle mladine. Mla- dina hoče in mora biti vesela ; dajmo ji poštenega veselja, in izginilo bo krivopotno. Mladina čitaj, mladina poj, mia- dina uči se! Mladost je uorost, se pravi. Jaz pa pravim : to ni povsem res. Mladost je pripravljena za norost, 6e ni stvari, ki bi to nagnjenje pri miadini obrnila v dobro smer: krepiti nm, blažiti srce! Knjige, dobri listi, predavauja bogatijo um 5 petje, prijazno občevanje, lepi vzgledi pa blažijo sree . . . Vrlo torej, plemenita slov. kat. četa na- preduj, drnži se, beri, uči se, bojuj se in zmagnj, v kar pomozi Bog in vaša požrtovalnost. Dobremn začetkn naj sledi najboljši konec! — V odbor društva so izvoljeni sami vrli možje, od katerih je upati, da bodo delovali v korist istega. V vodstvu so namreč delavni in narodni kmetje, kakor: g. Josip Vimpoljšek, kmet in cerkveni ključar; g. Gašper Bezjak, kmet; g. Karl Brdnik, kmet itd. — Torej na delo! b Podsreda. Konec žganjepivca. 191etni Frane Hvala v St. Petru pod Sv. gorami se je žganja naylekel tako, da je domov grede ostal v snegu. Ni li Skoda mladega življenja? b Podsreda. Slovenskemu katoliškemu izobraževalnemu društvu je daroval Anton.' Toplišek star. ednajst knjig različne ysebine. Zivel! Podsredčani, posnemajte! b Brežice. Izobraževalno društvo priredi dne 25. t. m. t Narodnem domu gledališko predstavo nNajdena bči". Vstopnina : fotelji 1 K, navadni sedeži 60 v., stojišče 20 v. Začetek ob pol 4. nri popoldne. Slov. Bistrica. Paslan^^ dr. Korošec je stavil v državnem zboru interpelaciiO na justifinega ministra zaradi nerednosti pri p. kr. notariatu v Slov. Bistrici. Ker sedanji notar bi•"i izven svojega okrožja, zgodi se, da ga stranke ^celo v uradnih urah večkrat zastonj iščejo. Zadeva Bevc pa je pokazala, da tudi proti predpisom notajriatskega reda ne shranjuje notar sam svojega notarskega peSata, obenein je pokazala, kake goljufije se lahko vsled tega dogajajo. Zabteva preiskavo in da se naj z najstrožjimi sredstvi upelje red pri c, kr. notariatu v Slovenski Bistrici. Odgovor Avstrlje AngleSki. V London je vSeraj prispel odgovor Avstro-Ogrske na augleško vpraSanje, katere so najmaujše zahteve moiiarhiie, pod katerimi bi bila pripravljena, se mirnim potom s Srbijo poravnati. V tem odgovoru zahteva Avstrija popolno razoroženje Srbije. Anglija odgovori do Cetrtka/ Za volilni skltd S. K. Z. darujet« kot odgovor na hinavske in lažnjive napade v zadojem Narodnem Listu g. župnik Jožet Ozmec in g kaplan Anton Kociper pri Sv. Lovrencu na Drav. poljn vsak po 10 K. Kmet Jska podrninlea v Šmarji pri Jelaah priredi v nedeljo dne 28. marca ifiOO ob trtb popoldae v Habjan-ovi gostilni zborovanje, na katerem bode predaval c. kr. kleta:ski nadzornik gosp. Ivan Belle o ramaDiu z vinom in sadjevcem v kleti in kletarstvu sploh. NaCdstvo. Slov. kat. izobr. druitTJ na Tldma priredi 3dejansko igro: ^Najdena hči" du» 2i. t. m. r gasilnem (iom:i. Začet«k oU pol 4. on.