letnik XI, številka 2, oktober 2019 	 45 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Strokovno-raziskovalni prispevek
1 .	 Uv od
Sod obn i	 t ur ist	 je	 vse	 bo lj	 za h tev en,	 sv oje	 poči t n i ce	 želi 	
preži v et i	 na	 d est i na c ija h	 z	 ra zli č n imi	 pon u dba mi,	 k i 	
temeljijo na dodani vrednosti za turiste. V zadnjih 
desetletjih so bili turisti motivirani predvsem za bivanje 
v	 leto v išči h,	 uži v a nje	 na	 sonc u	 i n	 v	 m or ju,	 sod obn i	 t ur ist 	
pa za bivanje na destinaciji daje prednost tudi drugim 
motivom. Eden izmed njih je na primer ponudba 
kul t ur ne	d edišči ne ,	k i	pomen i	eno	i zmed	k on kuren č n i h 	
prednosti turizma in ki, kljub izjemnemu razvojnemu 
potencialu v turizmu, ni dovolj cenjena oziroma 
ne	 i zk or išča	 da ne	 pr il o žnost i.	 P on u dba	 kul t ur ne 	
d edišči ne	 je	 premal o	 i zk or iščena	 t ržna	 n iša	 za	 ra zv oj 	
t ur ist i č ne	 pon u dbe .	 T ur i zem	 i n	 kul t ur na	 d edišči na	 sta 	
medsebojno	 po v eza na,	 saj	 t ur i zem	 temelji	 na	 fi na n č n i h 	
sredst v i h	 i n	 kul t ur na	 d edišči na,	 za h v aljujoč	 ra zv oju 	
turizma, zagotavlja dodatna sredstva, potrebna za njeno 
o ži v lja nje	i n	oh ra nja nje	v	pr v ot n i	ob li k i. 	
K ul t ura	 v	 cel o v i tem	 pomen u	 i n	 v	 njenem	 o žjem 	
delu	k u lt u r na	ded išč i na	st a	pomembna	v i ra	t u r i st ič nega 	
ra zv oja.	 Iz	 tega	 ra zl oga	 je	 predmet	 preu čev a nja 	
pr i č ujočega	 pr ispev ka	 t ur i zem	 z	 v i di ka	 u poštev a nja 	
kul t ur ne	 d edišči ne .	 N a men	 pr ispev ka	 je	 najprej 	
orga n i za c ijsk i:	 odl oči t v e	 k lju č n i h	 a kter jev	 na	 področ ju 	
t ur i zma	 bod o	 z	 v k lju či t v ijo	 kul t ur ne	 d edišči ne	 v 	
t ur ist i č no	 pon u dbo	 po v ečale	 m o žnost	 k on kuren č ne 	
prednosti slovenskega turizma. Drugi namen prispevka 
je pregled vidika ekonomskih koristi: turizem bo z 
v k lju či t v ijo	 kul t ur ne	 d edišči ne	 v	 t ur ist i č no	 pon u dbo 	
najv er jet neje	 bo lj	 uspešen.	 T ret ji	 na men	 je	 u porabn išk i: 	
u porabn i k i,	 k i	 jim	 je	 preu čev a nje ,	 po vzeto	 v	 pr ispev ku, 	
namenjeno, so uporabniki, ki oblikujejo vizijo in cilje ter 
politiko, tudi strategije celote kulturnega turizma in v 
o kv ir u	tega	t ur i zma	kul t ur ne	d edišči ne .
K ulturna	dediščina	k ot 	možn a	k onk urenčna	
prednos t	slo v ensk ega	turizm a
D a n i j e l	D r p i ć
1
,	V a s j a	R o b l e k
2
,	S a n j a	P e k o v i ć
3
,	T a t j a n a	S t a no v č i ć
4
,	J o v a n a	V u k č e v i ć
5
,  
M a j a	M e š k o
6
e-pošta
1
: ddrpic@veleri.hr 
e-pošta
2
: vasja.roblek@gmx.com 
e-pošta
3
: psanja@ac.me 
e-pošta
4
: stanja@ac.me 
e-pošta
5
: jo.vukcevic@gmail.com 
e-pošta
6
: maja.mesko@gmail.com
  Povzetek  
S od o b n i	 t u r i s t	 j e	 v s e	 b o l j	 z a h t e v e n	 i n	 ž e l i	 b i t i	 v	 č i m	 v e č j i	 m e r i	 v k l j u č e n	 v	 ž i v l j e n j e ,	 k i	 g a	 po n u j a	 i z b r a n a	
d e s t i n a c i j a .	 M e d	 po č i t n i c a m i	 s i	 ž e l i	 p r i d o b i t i	 n o v e	 ž i v l j e n js k e	 i z k uš n j e	 i n	 n a d g r a d i t i	 s v o j e	 z n a n j e .	 K u l t u r n a	
d e d i š č i n a	 j e	 s e s t a v n i	 d e l	 d r u ž b e ,	 k i	 u s t v a r j a	 e d i n s t v e n o	 i d e n t i t et o	 d e s t i n a c i j e .	 Z d r u ž u j e	 d e d i š č i n o	 n a	 pod r o č j u	
u m et n o s t i	 ( g l a s b a ,	 s l i k a r s t v o ,	 k i p a r s t v o ,	 p l e s	 i t d . ) ,	 n a č i n a	 ž i v l j e n j a	 ( s p r e m i n j a n j e	 s k o z i	 z g od o v i n s k a	 o b d o b j a	 ‒	
kostumi, gastronomija, enologija), gospodarske dejavnosti (od kmetijstva do sodobne informacijske tehnologije) 
i t d .	 A v t o r j i	 v	 p r i s p e v k u	 p r e u č u j e j o	 k u l t u r n o	 d e d i š č i n o	 k o t	 m o ž n o	 k o n k u r e n č n o	 p r e d n o s t	 v	 s l o v e n s k e m	
t u r i z m u .	 N a m e n	 p r i s p e v k a	 j e	 po k a z a t i ,	 d a	 s e	 z	 v k l j u č i t v i j o	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 v	 t u r i s t i č n o	 po n u d b o	 r a z v i j e j o	
e d i n s t v e n e	 i n	 i n o v a t i v n e	 po n u d b e ,	 k i	 b od o	 po v e ča l e	 z a n i m a n j e	 t u r i s t o v	 z a	 d e s t i n a c i j o	 i n	 t u d i	 n j i h o v o	 d e j a n s k o	
bivanje na destinaciji.
Ključne besede: m a n a g e m e n t	v	t u r i z m u ,	k u l t u r a ,	k u l t u r n a	d e d i š č i n a ,	t r a jn o s t n i	r a z v o j .
     

 letnik XI, številka 2, oktober 2019 	 46 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Strokovno-raziskovalni prispevek
2.	 	 K ulturni	turizem	i n	k ulturna	
dediščina
Z a r a d i	 v s e	 v eč je	 m o b i l n os t i	 i n	 d os t o pn os t i	 po t o v a n j 	
s e	 po v eč u je	 r a d o v ed n os t	 l ju d i	 o	 d r u g i h	 k r a j i h, 	
za r a d i	 česa r	 v e l i k a	 v eč i na	 m es t ,	 v a si	 i n	 pos e l jen i h 	
po k r a j i n	 d o ži v l j a	 r a zl i č ne	 o b l i k e	 t u r i z ma	 (B roo k s , 	
2 0 1 1 ) .	 M o t i v i	 za	 t u r i zem	 so	 r a zl i č n i ,	 od	 š po r t n i h, 	
v e r s kih , 	 r e kr e a ti vnih , 	 u ž i tk a r s kih , 	 iz o b r a ž e v a lnih , 	
k u l t u r n i h	 …	 (T i m o t h y ,	 2 0 1 1 ) .	 Z a	 sa m	 r a z v oj	 t u r i z ma , 	
predvsem trajnostnega turizma, pa je izrednega 
pomena spodbujanje k nenehnemu ustvarjanju 
novih in inovativnih produktov, ki bodo prinesli 
n o v e	 m o t i v e	 t u r i s t i č n i h	 p r i h od o v	 z	 na m en o m 	
oh ra nja nja 	 i n 	 i zb oljš eva nja 	 ko n k u r e nč nega 	 p oložaja 	
na	 t u r i s t i č nem	 t r g u .	 P o	 pod a t k i h	 S v et o v ne	 t u r i s t i č ne 	
o r g a n i za c i je	 k u l t u r na	 d ed iš č i na ,	 ne	 p a	 t u d i	 sa ma 	
kultura, kot glavni motiv prihoda na destinacijo ni 
b i s t v en o	 za s t o p a na .	 V en d a r	 p a	 je	 m o g oče	 s k l ep a t i , 	
da se število turistov, predvsem tistih, ki potujejo z 
na m en o m	 po z na v a n j a	 k u l t u r ne	 d ed iš č i ne ,	 neneh n o 	
po v eč u je ,	 k a r	 za h te v a	 neneh n o	 p r i la g a j a n je	 d es t i na c i j 	
sod o bnem u	 ča su	 t u r i s t i č ne g a	 po v p r aše v a n j a .	 N a red i l i 	
smo pregled nekaterih raziskav, ki ugotavljajo, koliko 
k u l t u r a ,	 o k o l je	 i n	 k u l t u r na	 d ed iš č i na	 p r i spe v a jo	 k 	
od l oč i t v i	 za	 p r i h od	 na	 d es t i na c i jo .	 K u l t u r a	 je	 res	 š i rš i 	
pojem	 od	 k u l t u r ne	 d ed iš č i ne ,	 v en d a r	 na m	 r a zl o g i	 za 	
p r i h od	 na	 d es t i na c i jo	 l e	 za r a d i	 k u l t u r ne	 d ed iš č i ne 	
n i so	 b i l i	 d os t o pn i .	 Ra zi s k a v a	 S v et o v ne	 t u r i s t i č ne 	
o r g a n i za c i je	 k a že ,	 d a	 je	 za n i ma n je	 za	 o k o l je ,	 k u l t u ro 	
i n	 k u l t u r n o	 d ed iš č i n o	 gla v na	 m o t i v a c i j a	 za	 v eč	 k o t 	
50	 %	 po t o v a n j	 (B roo k s ,	 2 0 1 2 ) .	 P r a v	 t a k o	 po	 r a zi s k a v i 	
R u d a na	 ( 2 0 1 1 )	 k u l t u r a	 k o t	 p r i ma r n i	 i n	 s ek u n d a r n i 	
m o t i v	 po t o v a n j a	 po m en i	 6 0	 %	 v s eh	 t u r i s t i č n i h 	
motivov. Po navedbah Nemškega ekonomskega 
i n š t i t u t a	 za	t u r i zem	 (R u d a n,	 2 0 1 1 )	 t u r i s t i ,	k i	 za	p r i h od 	
na destinacijo navajajo motiv kultura, na destinaciji 
po r a b i jo	 za	 40	 %	 v eč	 s reds te v	 k o t	 t u r i s t i ,	 k i	 j i h 	
motivirajo drugi motivi.
Iz tega je razvidno, da sta za kar precejšnji 
d e l e ž	 po t o v a n j	 d e j a n s k o	 m o t i v	 k u l t u r a	 i n	 o b i s k	
zgodovinskih znamenitosti. Na podlagi navedenega 
j e	 t r e b a	 u s t v a r i t i	 n o v e	 i n	 i n o v a t i v n e	 t u r i s t i č n e	
ponudbe, ki vsebujejo ogled zgodovinskih, kulturnih 
in verskih objektov.
V	 p r i s p e v k u	 n a j p r e j	 p r e d s t a v i m o	 d e fi n i c i j i	
kulturnega turizma in turizma zaradi kulturne 
d e d i š č i n e ,	 s a j	 s t a	 t a	 d v a	 po j m a	 m e d	 s e b o j	 po v e z a n a ,	
pogosto pa se tudi zamenjujeta oziroma se štejeta 
kot sopomenki. 
Kulturni turizem ni ozko opredeljen, je široko 
r a z u m l jen	 i n	 v k l ju č u je	 š tev i l ne	 v i di k e	 ži v l jenja	 i n 	
čl o v ek o v e	 d eja v n ost i	 ( J el i n č i ć ,	 2 0 08 ) .	 Obsta ja jo	 r a zl i č ne 	
d efi n i c i je	 ku l t ur neg a	 t ur i zma .	 N eka tere	 i zm ed	 nji h 	
se	 v	 v el i k i	 m er i	 a l i	 po po l n o ma	 p rek r i v a jo	 z	 d efi n i c i jo 	
t ur i zma	 za r a di	 ku l t ur ne	 d edišč i ne ,	 spet	 dr u g e 	
d efi n i c i je	 r a zl i ku jejo	 m ed	 obema	 pojm o ma .	 K ot	 p r v i 	
p r i m er	 d efi n i c i je	 na v a ja m o	 d efi n i c i jo	 B roo k sa	 ( 2 0 0 0 ) , 	
ki pravi, da je kulturni turizem turizem, ki se ukvarja 
z zanimivimi kraji, z naravnimi, zgodovinskimi in 
ku l t ur n i m i	 z na m en i tost m i,	 z	 u čenjem	 o	 p retek l ost i 	
in razlago, kako so lokalna in regionalna umetnost, 
na r a v n o	 o k o l je	 i n	 ku l t ur a	 po v eza n i	 s	 seda njost jo .	 T a 	
ob l i ka	 t ur i zma	 p r i pel je	 obis k o v a l ce	 d o	 a vten t i č n i h 	
krajev, do prepoznavanja zgodovine, lokalne kulture 
i n	 ži v l jenjs k eg a	 s l og a	 l o ka l ne	 s ku pn ost i	 da nes	 i n 	
v preteklosti (Brooks, 2000). V okviru kulturnega 
turizma tako promoviramo opredmetene elemente 
(kulturne znamenitosti, kot so muzeji, galerije, gradovi, 
vojaške utrdbe ipd., naravni viri, kot so obala, morje 
in gore) in neopredmetene elemente (gastronomija, 
ku l t ur n i	 d og od k i,	 fest i v a l i	 i n	 p roda ja	 » vzd ušja « ) . 	
K ot	 p r i m er	 dr u g e	 d efi n i c i je	 p a	 na v a ja m o	 d efi n i c i jo 	
T i m ot h y ja	 ( 2 0 1 1 ) ,	 k i	 p r a v i,	 da	 je	 ku l t ur n i	 t ur i zem 	
turizem, ki pomaga ljudem zadovoljiti t. i. potrebo po 
kulturi oziroma kulturnem udejstvovanju s tem, da 
o b i s k u j e j o 	r a z l i č n e 	k u l tu r n e 	p r i r e d i tv e , 	r a z l i č n e 	k r a j e 	z 	
namenom spoznavanja drugih kultur. 
K u l t u r n a	 d e d i š č i n a	 j e	 d e d i š č i n a	 p r et e k l o s t i .	
O b s t a j a j o	 š t e v i l n e	 d e fi n i c i j e	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e ,	
s k o r a j	 v s e	 v k l j u č u j e j o	 m a t e r i a l n o	 d e d i š č i n o ,	 k o t	 s o	
z g r a d b e ,	 s po m e n i k i ,	 a r t e f a k t i ,	 a r h e o l o š k a	 n a j d i š ča	
i t d . ,	 t e r	 n e m a t e r i a l n o	 d e d i š č i n o	 ‒	 t r a d i c i j e ,	 o b i ča j e ,	
i d e j e ,	 j e z i k e ,	 p r e p r i ča n j a .	 K u l t u r n a	 d e d i š č i n a	 s e	
nanaša na kraj, naravno krajino, naselje, arhitekturni 
k o m p l e k s ,	 a r h e o l o š k o	 n a j d i š č e	 a l i	 s a m o s t o jn e	
z g r a d b e ,	 k i	 s o	 p r e po z n a n e	 i n	 po g o s t o	 z a š č i t e n e	
kot kraj zgodovinskega in kulturnega pomena 
( I C I P ,	 2 0 1 6 ) .	 M a t e r i a l n a	 k u l t u r n a	 d e d i š č i n a	 j e	 p r i ča	
č l o v e k o v e g a	 p r e ž i v et j a	 n a	 d o l o č e n e m	 o b m o č j u .	 G r e	
z a	 fi z i č n i	 d o k a z	 č l o v e k o v e g a	 o b s t o j a	 n a	 o b m o č j u .	
V s e b u j e	 m u z e js k o	 d e d i š č i n o ,	 a r h i v s k o	 g r a d i v o ,	
k n j i ž n i č n o	 g r a d i v o ,	 s po m e n i k e ,	 z g od o v i n s k e	
z g r a d b e ,	 a r h e o l o š k a	 n a j d i š ča .	 V	 s k l a d u	 z	 d e fi n i c i j o	
U N E S C O	 ( U N W T O ,	 2 0 1 2 )	 n e m a t e r i a l n a	 d e d i š č i n a	
v s e b u j e	 p r a k s o ,	 i z j a v e ,	 z n a n j a ,	 v e š č i n e ,	 p a	 t u d i	
orodja, predmete, artefakte in kulturni prostor, 
ki ga lokalna skupnost, skupina in posameznik 
p r e po z n a j o	k o t	d e l	n j i h o v e	d e d i š č i n e .	
K u l t u r na	 d ed iš č i na	 je	 t u d i	 tem e l j	 i d en t i tete 	
lokalne skupnosti. Iz tega razloga pretok informacij 
m ed	l o k a l n o	s k u pn os t jo	i n	t u r i s t o m	la h k o	po v zroč i 	
t a k o	 po zi t i v ne	 k o t	 ne g a t i v ne	 u č i n k e .	 P o zi t i v n i	 so 	
pri širjenju obzorij lokalnega prebivalstva v obliki 
novih znanj in spretnosti, pri ustvarjanju novih 
g ospod a rs k i h	k o r i s t i	za	v s e	d e l e ž n i k e	na	d es t i na c i j i 	

 letnik XI, številka 2, oktober 2019 	 47 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Strokovno-raziskovalni prispevek
i n	 p r i	 u s t v a r j a n ju	 d od a t n i h	 fi na n č n i h	 v i ro v ,	 k i 	
o m o g oča jo	 i z g r a d n jo	 pod po r ne	 i n f r a s t r u k t u re	 i n 	
ustvarjanje novih vsebin ter ohranjanje kulturne 
d ed iš č i ne	 k o t	 tem e l j a	 za	 o b l i k o v a n je	 t u r i s t i č ne 	
pon u d be	 d ed iš č i ne .	 T od a	 r a z v oj	 t u r i z ma	 i ma	 la h k o 	
t u d i	 na	 k u l t u r n o	 d ed iš č i n o	 š te v i l ne	 ne g a t i v ne 	
v p l i v e .	 N ek a te re	 od	 teh	 po v zroča	 sa ma	 na r a v a 	
t u r i z ma	 k o t	 poj a v .	 N a v i d ez na	 že l j a	 po	 la h k em 	
d o h od k u	 i n	 sp l ošna	 k o m e r c ia l i za c i j a	 t u r i s t i č ne g a 	
produkta lahko privedeta do izgube identitete 
lokalne skupnosti in ustvarjanja nestrpnosti 
m ed	 č la n i	 l o k a l ne	 s k u pn os t i ,	 k o t	 so	 t i s t i ,	 k i	 že l i jo 	
o h r a n i t i	 t r a d i c i ona l ne	 v red n o te ,	 i n	 t i s t i ,	 k i	 že l i jo 	
za	 v sa k o	 cen o	 d os eč i	 la s t n o	 g ospod a rs k o	 r a s t	 i n 	
z v iša t i	 k a k o v os t	 ži v l jen j a .	 T u r i zem	 la h k o	 ne g a t i v n o 	
v p l i v a	 na	 e l em en te	 k u l t u r ne	 d ed iš č i ne	 i n	 i d en t i tete 	
t u d i	 z	 u n i če v a n jem	 d ed iš č i ne .	 N u r y a na t i	 i n	 J e l i n č i ć 	
( v	 J e l i n č i ć ,	 2 0 08 )	 po u d a r j a t a ,	 d a	 t u r i zem ,	 po v eza n 	
s	 k u l t u ro	 i n	 k u l t u r n o	 d ed iš č i n o ,	 o m o g oča	 o p i s 	
p retek l os t i	 v	 s ed a n jos t i .	 K u l t u r na	 d ed iš č i na	 v 	
t u r i z m u	 s e	 k a že	 v	 o b l i k i	 o b i s k o v	 k r a je v	 s	 k u l t u r n o 	
d e di š čin o , 	 kul turnih 	 u s tan o v 	 in 	 z a g o ta v l j an j a 	
dodatnih dobrin in storitev, tj. ustvarjanje dodane 
v red n os t i	 t u r i s t i č ne g a	 p rod u k t a	 sa m e	 d es t i na c i je . 	
K u l t u r na	 d ed iš č i na	 je	 po m em bna	 osn o v a	 za 	
u s t v a r j a n je	 i n o v a t i v ne	 t u r i s t i č ne	 pon u d be 	
za	 d o ma če	 i n	 t u je	 t u r i s te	 v	 o b l i k i	 t u r i s t i č n i h 	
dogodkov, ki zaradi same narave kulturne 
d ed iš č i ne	 p reds t a v l j a jo	 pos e bne	 p rod u k te	 na 	
t u r i s t i č nem	 t r g u .	T u r i s t i č ne	d e j a v n os t i	bod o	 k r a jem 	
s	 k u l t u r n o	 d ed iš č i n o	 v nes l e	 n o v o	 g ospod a rs k o	 m oč 	
i n	 p r i spe v a l e	 k	 t r a jn os t nem u	 r a z v oju	 d ed iš č i ne	 na 	
na č i n,	 d a	 jo	 v	 p r v o t n i	 o b l i k i	 o h r a n j a	 za	 p r i h od n je 	
g ene r a c i je	 (F rem pon g	 &	 Dei c h ma n n,	 2 0 1 5 ;	 R y be r g -
Webster & Kinahan, 2014).
V naslednjem poglavju je poudarek dan 
P S P N - a n a l i z i	 » k u l t u r n e g a	 t u r i z m a «	 v	 S l o v e n i j i ,	
saj je prispevek prvenstveno namenjen tistim, 
ki oblikujejo vizijo in cilje, politiko ter strategije 
kulturnega turizma. 
3.	 	 Analiza	s t anja	k ulturnega	 
turizma	in	k ulturne	dediščine	
R epublik e	Slo v enije
P o	 pod a t k i h	 S v et o v ne	 t u r i s t i č ne	 o r g a n i za c i je	 o k o l i 	
3 7	 %	 v s eh	 m ed na rod n i h	 po t o v a n j	 v k l ju č u je	 e l em en te 	
k u l t u re	 i n	 p r i ča k u jem o ,	 d a	 s e	 bo	 d o	 l et a	 2 0 2 0 	
po v p r aše v a n je	 l et n o	 še	 po v eča l o	 za	 1 5	 % .	 V	 l et u	 2 0 1 1 	
je	 b i l o ,	 po	 pod a t k i h	 E u ros t a t a ,	 v	 d r ž a v a h	 č la n i c a h 	
E v ro ps k e	 u n i je	 1 4	 %	 v s eh	 t u r i s t i č n i h	 po t o v a n j ,	 k i 	
so trajala dlje kot štiri dni, motiviranih s kulturo ali 
vero. Najvišjo motivacijo za obisk destinacije zaradi 
k u l t u re	 i n / a l i	 v e re	 je	 i m e la	 A v s t r i j a ,	 k je r	 je	 2 6	 % 	
vseh prebivalcev motivirano z obiskom kulturnih 
i n	 v e rs k i h	 z na m en i t os t i .	 Č e	 po gl ed a m o	 s t r u k t u ro 	
o bi skova lc ev 	 t u r i s t ič n i h 	 z n a me n ito s t i 	 k u lt u r n e 	
d ed iš č i ne	 i n	 v e re ,	 je	 r a z b r a t i ,	 d a	 1 3	 %	 m oš k i h	 i n	 1 5 	
%	 žen s k	 o b iš če	 d es t i na c i jo	 za r a d i	 ene g a	 a l i	 o beh 	
m o t i v o v .	 G l ed e	 na	 s t a ros t n o	 s t r u k t u ro	 je	 na jv eč 	
teh	 t u r i s t o v	 s t a r i h	 na d	 5 5	 l et	 ( v i r :	 E u ros t a t ,	 h tt p : / /
ec. e u ro p a . e u / pub l i c _o pi n i on / fla sh / fl _ 33 4 _ e n. pd f ,	 25 . 	
junij 2013). Iz tega lahko sklepamo, da ima turizem 
k u l t u re	 i n	 d ed iš č i ne	 p rece jšen	 r a z v ojn i	 po ten c ia l , 	
k i	 še	 n i	 b i l	 d o v o l j	 i zk o r iš čen,	 sa j	 pon u j a	 š te v i l ne 	
r a z v ojne	 m o ž n os t i	 za	 ma na g em en t	 d es t i na c i j ,	 k i 	
bod o	 u spešn o	 u po r a b i l e	 sod o bn o	 z na n je	 i n	 v eš č i ne 	
za	 u s t v a r j a n je	 k on k u ren č ne g a	 i n	 i n o v a t i v ne g a 	
t u r i s t i č ne g a	 p rod u k t a .	 K u l t u r a	 i n	 k u l t u r na	 d ed iš č i na 	
morata postati sestavni del vseh razvojnih strategij na 
t u ri s ti čnih 	 d e s tin a ci j ah .
N a	 i z b o l j š a n j e	 k o n k u r e n č n e g a	 po l o ž a j a	 po n u d b e	
k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 v	 t u r i s t i č n e m	 p r od u k t u	
R e p u b l i k e	 S l o v e n i j e	 b o s t a	 v p l i v a l i	 u po š t e v a n j e	
v s e h	 p r e d n o s t i	 i n	 s l a bo s t i	 t u r i s t i č n e	 po n u d b e	
k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 t e r	 p r e po z n a v a n j e	 p r i l o ž n o s t i	 i n	
n e v a r n o s t i ,	 k i	 j i h	 i m a	 t a k š n a	 t u r i s t i č n a	 po n u d b a	 z a	
k u l t u r no 	 d e d i šč i no .
O m e n j e n o	 d o s e ž e m o	 s	 P S P N - a n a l i z o	 t u r i s t i č n e	
po n u d b e	 k u l t u r n e g a	 t u r i z m a	 i n	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	
n a	p r i m e r u	R e p u b l i k e	S l o v e n i j e .
R e z u l t a t i	 P S P N - a n a l i z e	 k u l t u r n e g a	 t u r i z m a	 i n	
k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 R e p u b l i k e	 S l o v e n i j e	 n a v a j a j o	
š t e v i l n e	 r a z v o jn e	 p r i l o ž n o s t i ,	 k i	 j i h	 R S	 i m a	 k o t	
o s n o v n i	po g o j	z a	r a z v o j	t u r i z m a	k u l t u r n e	d e d i š č i n e .	
T r e b a	 j e	 s p r e j et i	 od l o č b e	 o	 o h r a n j a n j u	 k u l t u r n e	
d e d i š č i n e	 z	 d o l o č i t v i j o	 s t a n d a r d o v	 z a	 v r e d n o t e n j e	
k u l t u r n e	 d e d i š č i n e .	 O b l i k o v a t i	 j e	 t r e b a	 po n u d b o ,	
ki bo temeljila na izkušnjah turista v zvezi s 
k u l t u r n o	 d e d i š č i n o ,	 s	 po u d a r k o m	 n a	 n j e n i h	
po s e b n o s t i h .	 C i l j	 r a z v o j a	 t u r i z m a	 R S	 m o r a	 t e m e l j i t i	
na zagotavljanju trajnostnega razvoja, ohranjanja 
k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 i n	 n j e n i h	 po s e b n o s t i	 t e r	
zagotoviti trajno inovativnost in prepoznavnost 
po n u d b e	 v	 p r i m e r j a v i	 s	 k o n k u r e n č n i m i	 t u r i s t i č n i m i	
d e s t i n a c i j a m i ,	 k i	 s o	 d e d i š č i n o	 ž e	 v k l j u č i l e	 v	 t u r i s t i č n i	
p r od u k t .	 V k l j u č i t e v	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 v	 t u r i s t i č n i	
produkt mora temeljiti na njegovem ohranjanju, tako 
materialnega kot tudi nematerialnega. 
Na podlagi predhodne analize je treba oblikovati 
n o v	 t u r i s t i č n i	 p r od u k t ,	 k i	 b o	 o m o g o č i l	 od s t r a n i t e v	
š i b k i h	 t o č k	 t u r i s t i č n e	 po n u d b e	 R e p u b l i k e	 S l o v e n i j e	
in ki bo poudaril njegove prednosti.

 letnik XI, številka 2, oktober 2019 	 48 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Strokovno-raziskovalni prispevek
Tablela 1: PSPN-matrika kulturnega turizma in kulturne dediščine v Republiki Sloveniji (povzeto po OPERATIVNI 
NAČRT TRŽENJA KULTURNEGA TURIZMA SLOVENIJE 2018–2020 ter lastno delo avtorjev)
PREDNOSTI SLABOSTI
čistost okolja,
avtentičnost, 
geografski položaj,
edinstvenost in raznolikost (na majhnem geografskem 
prostoru), 
prometna dostopnost in povezave z bližnjimi trgi (Trst, 
Gradec, Zagreb),
kakovostna ponudba in količina kulturne ponudbe,
pripravljenost kulture in turizma na sodelovanje in 
oblikovanje privlačne ponudbe, tradicija ter ohranjanje in 
obujanje dediščine,
Slovenija je bogata s kulturno dediščino, ki je tudi na 
seznamu UNESCO,
Slovenija kot stičišče različnih kulturnih vplivov skozi 
zgodovino,
obstoj razvojnih strategij za
upravljanje kulturne dediščine
pomanjkanje jasnih in javno dostopnih statističnih 
pokazateljev in pomanjkanje internih modelov za merjenje 
kapacitet dediščine,
nepovezanost ponudbe,
nepovezanost turističnega gospodarstva in kulture, slaba 
prepoznavnost Slovenije kot destinacije kulturnega turizma  
(ni večjih mednarodnih dogodkov, razstav),
premajhna uporaba IT za predstavitev kulturne dediščine,
pomanjkanje izobraževalnih programov za osebje, ki dela na 
področju turizma kulturne dediščine,
vprašanje lastništva objektov kulturne
dediščine,
pomanjkanje jasnih standardov za ohranitev kulturne 
dediščine
PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI
veliko zanimanje (določenih segmentov) turistov za ogled 
kulturne dediščine,
spodbujanje naložb v kulturno dediščino,
ozaveščanje državljanov o potrebi
ohranjanja kulturne dediščine
(delavnice, seminarji, okrogle mize),
ustvarjanje skupin zainteresiranih strani za ohranjanje 
kulturne dediščine 
izguba identitete,
globalizacija,
onesnaženje, naravne nesreče,
izginjanje nematerialne dediščine (npr. narečja),
brez razvoja kulturno-turističnih produktov, ki ni predmet 
pričujočega dokumenta, ne bo zares uspešnega trženja 
kulturnega turizma,
pomanjkanje finančnih sredstev za razvoj in ohranjanje 
kakovosti festivalov in dogodkov (nacionalna in lokalna raven),
neustrezen način predstavitve/interpretacije kulture za 
vključevanje v turistične storitve in nizek delež sredstev za 
promocijo,
bolj obiskane znamenitosti in destinacije lahko več sredstev 
namenjajo promociji v primerjavi z manj razvitimi, povečuje 
se razkorak med bolj in manj obiskanimi, ni še razvitih 
modelov upravljanja
4.	 	 T uris tični	produk t	na	podlagi	
k ulturne	dediščine
Ob l i k o v a nje	 p r i v la č neg a	 t ur ist i č neg a	 p rod u kta	 je 	
izredno kompleksen proces. Njegova zasnova mora 
v k l ju čev a t i	 v so	 za i n teresi r a n o	 ja v n ost ,	 sa j	 bo	 l e	 ta k o 	
uspešna	 i n	 p repo z na v na	 t ur ist i č na	 pon u d b a	 p r i nes la 	
dodano vrednost celotni skupnosti. Oblikovanje 
t ur ist i č n i h	 p rod u kto v	 na	 na č i n,	 k i	 v k l ju č u je	 ku l t ur n o 	
d edišč i n o ,	 je	 še	 posebej	 obč u t l ji v o ,	 sa j	 je	 ku l t ur na 	
d edišč i na	 ( ma ter ia l na	 i n	 nema ter ia l na )	 zel o	 obč u t l ji v 	
el em en t	 ku l t ure ,	k i	se	la h k o	h i t ro	u n i č i	a l i	po zabi .	 T u di 	
p r i	 na čr to v a nju	 t ur ist i č neg a	 p rod u kta	 je	 t reb a	 posebn o 	
po zo r n ost	 na m en i t i	 n osi l n ost i	 nek e	 ku l t ur ne	 d edišč i ne , 	
ne da bi pri tem zmanjšali njeno vrednost za skupnost.
D a	 bi	 bi l i	 uspešn i	 p r i	 na čr to v a nju,	 i zv a ja nju	 i n 	
sp rem l ja nju	 p r a v očasn i h	 k o rekt i v n i h	 u k repo v ,	 je 	
treba zagotoviti tesno sinergijo med turizmom in 
ma na g em en to m	 ku l t ure .	 T o	 je	 m og oče	 z	 usta n o v i t v i jo 	
prog ra ma / slu žb e	 za	 obl i kova nje	 t u r i st ič n i h	 prog ra mov 	
k u l t u r ne	d ed išč i ne .
Sodelovanje med managementom kulture in 
destinacijskim managementom (v tem primeru 
t ur ist i č na	 d est i na c i js ka	 s ku pn ost	 t ur i zma	 ku l t ur ne 	
d edišč i ne )	 je	 t r a jn o .	 N a l og a	 ma na g em en ta	 t ur i zma 	
in kulture na destinaciji je uporaba sodobnih 
z na nj,	 v ešč i n	 i n	 teh n o l og i j	 za	 ust v a r ja nje	 n o v eg a, 	
p r i v la č neg a	 i n	 p repo z na v neg a	 t ur ist i č neg a	 p rod u kta 	
z	 r a zv ojem	 s ku pne	 r a zv ojne	 i n	 t r žne	 st r a teg i je 	
ku l t ur ne	 d edišč i ne	 k ot	 sesta v neg a	 d ela	 t ur ist i č neg a 	

 letnik XI, številka 2, oktober 2019 49 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Strokovno-raziskovalni prispevek
produkta. Posebno pozornost je treba nameniti izbiri 
ust rez neg a	 m od ela	 fi na n c i r a nja	 rev i ta l i za c i je	 ku l t ur ne 	
d edišč i ne	 i n	 t ur ist i č ne	 pon u d be .	 Pr i m er i	 m od el o v 	
javno-zasebnih partnerstev (kot je uporaba modelov 
za	 po v eča nje	 u po r abn ost i	 ja v neg a	 i n	 zasebneg a 	
p a r t ner ja	 b rez	 og ro ža nja	 ja v neg a	 i n teresa	 za	 ku l t ur n o 	
d edišč i n o )	 so	 k ohezi js k i	 s k la di	 E U ,	 fi na n č n i	 p rog r a m i 	
Ministrstva za kulturo, sponzorstva in donacije ter 
dr u g i .	 Oh r a nja nje	 i n	 v a ro v a nje	 ku l t ur ne	 d edišč i ne 	
( ma ter ia l ne	 i n	 nema ter ia l ne )	 p r i	 ob l i k o v a nju	 t ur ist i č ne 	
ponudbe je izjemnega pomena in v tem delu je vloga 
s ku pneg a	 ust v a r ja l neg a	 od d el ka	 k l ju č neg a	 po m ena . 	
Posebno pozornost je treba nameniti trajnostnemu 
ma na g em en t u	 ku l t ur ne	 d edišč i ne .	 T a kšen	 r a zv oj, 	
za čenši	 s	 tem el jn o	 d efi n i c i jo	 t r a jn ost neg a	 r a zv oja, 	
o m og oča	 uresn i čev a nje	 č i m	 v eč je	 i zk o r iščen ost i 	
u po r abe	 ku l t ur ne	 d edišč i ne	 ( ma ter ia l ne	 i n 	
nematerialne) za lokalno skupnost ob hkratnem 
zmanjševanju negativnih vplivov turizma na 
oh r a nja nje	 ku l t ur ne	 d edišč i ne	 ( S v eto v na	 k o m isi ja	 O ZN 	
za	o k o l je	i n	r a zv oj	‒	N aša	s ku pna	p r i h od n ost ,	1 9 8 7) .
P o u d a r i t i	 j e	 t r e b a ,	 d a	 m o r a m o	 p r i	 n a č r t o v a n j u	
t u r i s t i č n i h	 p r i r e d i t e v	 i n	 p r o g r a m o v	 k u l t u r n e	
d e d i š č i n e	 u po š t e v a t i	 n a j v e č j e	 b r e m e	 t u r i z m a ,	
z l a s t i	 m a t e r i a l n e	 d e d i š č i n e .	 T o	 j e	 m o g o č e	 d o s e č i	
z	 u po r a b o	 o b s t o j e č i h	 m et od	 d o l o ča n j a	 s p r e j e m n e	
zmogljivosti, kot so metoda meja sprejemljive 
spremembe, metoda izkušenj obiskovalcev in 
z a š č i t e	 v i r o v ,	 m et od a	 d o l o ča n j a	 s p e k t r a	 r e k r e a t i v n i h	
pr i l ož no st i. 	 P r i l ož no st n i 	 s p e kt e r , 	 u pra v lja nj e 	
vplivov obiskovalcev, proces upravljanja dejavnosti 
obiskovalcev, metoda upravljanja vplivov na 
o b i s k o v a l c e	 z a v a r o v a n e g a	 o b m o č j a	 i n	 m et od a	
u p r a v l j a n j a	 M od e l	 u p r a v l j a n j a	 t u r i z m a	 ( A n t o l o v i ć ,	
1 9 9 8 ) .	 Z a t o	 m o r a	 b i t i	 c i l j	 z a g o t o v i t i	 v k l j u č i t e v	
r e v i t a l i z i r a n e	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 v	 t u r i s t i č n i	
p r od u k t	 n a	 n a č i n ,	 k i	 z a g o t a v l j a	 d od a t n e	 e k o n o m s k e	
u č i n k e	 t a k o	 z a	 d e s t i n a c i j o	 k o t	 t u d i	 z a	 k u l t u r n o	
d e d i š č i n o	 n a	 d e s t i n a c i j i .	 D od a t n a	 t u r i s t i č n a	
poraba (nakup vstopnic, sodelovanje v programih 
n a	 o b m o č j i h	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e ,	 v od e n j e	 o g l e d a	
d r u g i h )	 b o	 o m o g o č i l a	 u s t v a r j a n j e	 n o v i h	 p r o s t i h	
v i r o v ,	 k i	 b od o	 v n o v i č	 v l o ž e n i	 v	 o h r a n j a n j e	 i n	 o b n o v o	
k u l t u r ne 	 d e d i š č i ne .
5.	 Zaključek
K u l t u r n a	 d e d i š č i n a	 j e	 p r e m a l o	 i z k o r i š č e n a	 t r ž n a	
n i š a	 v	 t u r i s t i č n i	 po n u d b i	 R e p u b l i k e	 S l o v e n i j e .	
V	 d e l u	 o m e n j e n e	 a n a l i z e	 z n a č i l n o s t i	 t u r i s t i č n e	
po n u d b e	 n a	 pod l a g i	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 k a ž e j o	
n a	 v s e	 r a z v o jn e	 m o ž n o s t i ,	 k i	 j i h	 i m a	 t a	 t u r i s t i č n i	
p r od u k t .	 P r i	 n a č r t o v a n j u	 t u r i s t i č n e g a	 p r od u k t a	
n a	 o b m o č j i h	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e	 j e	 t r e b a	 po s e b n o	
po z o r n o s t	 n a m e n i t i	 s po s o b n o s t i	 s a m e g a	 o b m o č j a	
ter zagotavljanju trajnostnega razvoja turizma in 
k u l t u r ne 	 d e d i š č i ne .
P r i	 o b l i k o v a n j u	 t u r i s t i č n e g a	 p r od u k t a	 d e s t i n a c i j ,	
k i	 t e m e l j i j o	 n a	 k u l t u r n i	 d e d i š č i n i ,	 j e	 t r e b a	 po s e b n o	
pozornost nameniti pravilni interpretaciji elementov 
d e d i š č i n e	 i n	 k o n c e p t u	 p r i po v e d o v a n j a	 z g od b	
( T i m o t h y	 i n	 B o y d ,	 2 0 0 3 ) .	 K o n c e p t	 p r i po v e d o v a n j a	
zgodb je zelo star fenomen. Sprva so ga razvijali 
t r g o v c i ,	 fi l o z o fi	 v	 a n t i č n i	 G r č i j i ,	 l o v c i ,	 r i b i č i	 i n	 d r u g i .	
K o t	 p r e d h od n i k a	 p r v i h	 t u r i s t i č n i h	 z g od b	 l a h k o	
i z po s t a v i m o	 t a k o	 i m e n o v a n e	 G r a n d	 T o u r ,	 k i	 s o	
s l u ž i l i	 k o t	 i z o b r a ž e v a l n i	 i z l et i	 b o g a t i m	 e v r o p s k i m	
p l e m i č e m	 ( J e l i n č i ć ,	 2 0 1 0 ) .	 P o t o v a n j e	 s	 k o n c e p t o m	
pripovedovanja zgodb ni nujno v celoti povezano 
z dejanskimi zgodovinskimi dogodki na lokaciji, 
lahko pa se prilagodi povpraševanju, in sicer 
ž e l j a m	 s od o b n e g a	 t u r i s t a ,	 k i	 b o	 p r e b u d i l	 z a n i m a n j e	
za potrošnjo izdelkov (obisk krajev, nakupovanje 
s po m i n k o v ,	 u ž i v a n j e	 h r a n e	 i n	 p i j a č e	 i t d . ) ,	 k a r	 b o	
i m e l o	 z a	 po s l e d i c o	 po v e ča n j e	 t u r i s t i č n e	 po r a b e ,	
destinacija pa bo zagotovila dodatno vrednost 
po n u d b e ,	 k i	 b o	 o m o g o č i l a	 u s t v a r j a n j e	 b l a g o v n e	
z n a m k e	 n a	 pod l a g i	 k u l t u r n e	 d e d i š č i n e .	 K o t	 n a v a j a	
Košuta (2011), se blagovne znamke destinacij opirajo 
na njihovo bazo virov (krajina, ljudje, zgodovina 
i n	 k u l t u r a )	 i n	 v	 b i s t v u	 t e žk o	 » i z u m i j o «	 n o v o	
t o po g r a fi j o	 a l i	 k u l t u r o .	 S t r o k o v n j a k i	 z a	 t r ž e n j e	
in visoko usposobljeni managerji morajo odkriti 
d r a g o c e n o	 v r e d n o s t	 v	 k u l t u r i	 i n	 k u l t u r n i	 d e d i š č i n i ,	
ki se razlikuje od konkurence na trgu (Messina, 
G e g a	 i n	 P u l i d o - F e r n á n d e z ,	 2 0 1 9 ) .	 T a	 d o s l e d n o	
n a č r t o v a n a	 b l a g o v n a	 z n a m k a	 po m e m b n o	 p r i s p e v a	
k	 o b l i k o v a n j u	 po po l n e	 » z g od b e «	 o	 d e s t i n a c i j i .	 P o l e g	
t e g a	 j e	 v k l j u č e v a n j e	 t u r i z m a	 i n	 k u l t u r e	 v	 d e s t i n a c i j o	
p r i l o ž n o s t	 z a	 po v i š a n j e	 s p l o š n e g a	 ž i v l j e n js k e g a	
s t a n d a r d a	 l o k a l n e	 s k u p n o s t i ,	 n a	 p r i m e r	 z	 v e č j o	
zaposlenostjo. Pri ustvarjanju novega turizma, 
k i	 t e m e l j i	 n a	 k u l t u r n i	 d e d i š č i n i ,	 j e	 t r e b a	 po s e b n o	
pozornost nameniti ohranjanju visoke ravni izvora 
kraja. Sodobni marketinški pristop mora temeljiti na 
uporabi sodobnih informacijskih tehnologij, spletnih 
orodij in aplikativnih rešitev, ki bodo pomagale 
u s t v a r i t i	 z a ž e l e n o	 pod o b o	 d e s t i n a c i j e ,	 k j e r	 s e	
s po m e n i š k o	 o b m o č j e	 n a h a j a	 n a	 t u r i s t i č n e m	 t r g u ,	 p r i	
č e m e r	 j e	 t r e b a	 p r e po z n a t i	 po t r e b e	 i n	 ž e l j e	 s od o b n i h	
turistov ter ustvariti pozitivno zavest.
Promocija in oblikovanje ciljne podobe kulturne 
destinacije veljata za neprekinjen, kompleksen in 
d i n a m i č e n	 p r o c e s .	 Z a	 k u l t u r n e	 t u r i s t i č n e	 d e s t i n a c i j e	
je pomembno, da v svoje prihodnje strategije 

 letnik XI, številka 2, oktober 2019 	 50 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Strokovno-raziskovalni prispevek
z a j a m e j o	 r a z l i č n e	 k o n s t r u k t e ,	 n a	 pod l a g i	 k a t e r i h	
bodo lahko oblikovali strategijo upravljanja in 
p r i v l a č n o	 b l a g o v n o	 z n a m k o ,	 n a m e n j e n o	 c i l jn i m	
t r go m. 	Z at o 	b o 	t r e ba 	pr iprav it i 	s i s t e m , 	k i 	b o 	n e n e h no 	
omo go č a l 	 a n a l i z i ra n j e 	 mo t iv ov 	 o bi skova lc e v , 	
n j i h o v e	 v e d e n js k e	 n a v a d e	 n a	 po t o v a n j i h ,	 ž e l j e	 po	
d o l o č e nih 	 k ul tu rnih 	 d o g o dkih 	 in 	 zn am e ni t o s tih 	 t e r 	
vire informacij, iz katerih posamezen obiskovalec 
č r p a	 i n f o r m a c i j e	 o	 s a m i	 d e s t i n a c i j i	 i n	 k u l t u r n i h	
znamenitostih ter dogodkih.
Literatura	in	viri
A n t o l o v i ć ,	 J . ,	 B a r a c ,	 V . ,	 M a y e r ,	 N . ,	 &	 B u k a t k o ,	 I .	
(19 9 8). 	 Ekonomsko vrednovanje graditeljske baštine. 
Z ag r e b : 	 M i k r orad.
Brooks, G. (2000). Kulturno-povijesna baština 
hrvatskih mjesta u funkciji turizma: izazovi, 
m o g u ć n o s t i	i	po t e n c i j a l i .	Turizam, 48 ( 4 ) ,	4 0 8 .
Brooks, G. (2011). Communicating heritage: a handbook for the 
tourism sector .	W or ld	T ourism	Orga n iza t ion	(WTO ) .
Brooks, G. (2012). Heritage as a driver for 
development: Its contribution to sustainable 
t o u r i s m	i n	c o n t e m po r a r y	s o c i et y .
F rem pong,	 F . ,	 &	 Deich ma n n,	 J .	 I.	 ( 20 1 7) .	 Gha naia n 	
hospitalit y	professionals’	percept ion s	of	i nter nat ional 	
tourism impacts. GeoJournal, 82 ( 2 ) ,	273 ‒ 2 9 1 .
I C I P	 ( 2 0 1 6 ) .	 T h e	 I C O M OS	 C h a r t e r	 f o r	 t h e	
I n t e r p r et a t i o n	 a n d	 P r e s e n t a t i o n	 o f	 C u l t u r a l	
H e r i t a g e	 S i t e s ,	 R et r i e v e d	 f r o m :	 h tt p : / / i c i p . i c o m o s .
o r g / d o w n l o a d s / I C O M OS	 I n t e r p r et a t i o n	 C h a r t e r	
E N G	 0 4	 1 0	 0 8 . p d f	 I n t e r p r et a t i o n	 A u s t r a l i a	
( 2 0 1 6 ) .	 I n t e r p r et a t i o n .	 R et r i e v e d	 f r o m :	 h tt p s : / /
i n t er p r e t a t i on a u st r a l i a .a s n.a u /
J e l i n č i ć ,	 D .	 A .	 ( 2 0 0 8 ) .	 Abeceda kulturnog turizma. 
Z ag r e b : 	 Me a nd a r me d i a.
J e l i n č i ć ,	 D .	 A .	 ( 2 0 1 0 )	 K u l t u r a	 u	 i z l o g u .	 Z a g r e b :	
Meandarmedia.
Messi na,	 S.	 G.	 M. ,	 Gega,	 B .	 K. ,	 &	 Puli d o-F er ná ndez,	 J .	 I. 	
( 20 1 9 ) .	 P olicies	 a nd	 Skills	 for	 Crea t iv e	 T ourism	 i n 	
E m e r gin g 	D es tina ti o ns 	o f 	th e 	A dri a ti c : 	Is tri a , 	A p uli a , 	
a nd	 Alba n ia.	 In	Sustainable Tourism: Breakthroughs in 
Research and Practice	( pp .	4 1 0 ‒ 436 ) .	I GI	Global.
O P E R A T I V NI	 N A ČR T	 T R Ž E NJ A	 KU L T U R N E G A 	
T U R I Z M A 	 SLO V EN I J E 	 20 1 8 –2020 	 ( ON K U L T ) . 	
Do stopno 	 n a: 	 htt ps: / /w w w . slove n ia.i n fo /up load s/
dok u me nt i /t u r i st ic n i-pr o du kt i / on k u lt _ 20 1 8 - 2020 _
web.pdf
R u d a n,	 E.	 ( 2 0 1 1 ) .	Menadžment u funkciji razvoja kulturnog 
turizma destinacije, doktorska disertacija. Opatija: 
F a k u l tet	za	t u r i s t i č k i	i	h o te l s k i	m ena d žm en t .
R yberg - W ebster ,	 S. ,	 &	 Kinahan,	 K.	 L.	 ( 20 1 4 ) .	 Historic 	
preservation	 and	 urban	 revitalization	 in	 the	 t went y -
first	cent ury .	Journal of Planning Literature , 29( 2 ) ,	1 1 9‒ 1 39 .
T i m o t h y ,	 D .	 J . ,	 &	 B o y d ,	 S .	 W .	 ( 2 0 0 3 ) .	Heritage tourism. 
E s s e x :	P e a r s o n	E d u c a t i o n .
T i m o t h y ,	 D .	 J .	 ( 2 0 1 1 ) .	Cultural heritage and tourism: An 
introduction 	( V o l .	4 ) .	C h a n n e l	V i e w	P u b l i c a t i o n s .
U N W T O	 ( 2 0 1 1 ) .	 T o u r i s m	 H i g h l i g h t s	 2 0 1 1	 E d i t i o n .	
Re t r ie ve d 	 f r o m 	 htt p:/ /m k t .u nw t o.or g / s it e s/ a l l /
fi l e s / d o c p d f / u n w t o h i g h l i g h t s	|	|	e n h r . p d f .

 letnik XI, številka 2, oktober 2019 	 51 Izzivi managementu:  www.sam-d.si
   Strokovno-raziskovalni prispevek
    
Dr. Danijel Drpić je doktoriral na Fakulteti za management v turizmu in gostinstvu v Opatiji. Dela kot analitik 
n a	 P r i v r e d n i	 b a n k i	 Z a g r e b ,	 d .	 d . ,	 t e r	 k o t	 a s i s t e n t	 n a	 P o l i t e h n i k i	 v	 R e k i .	 N j e g o v i	 r a z i s k o v a l n i	 i n t e r e s i	 s e g a j o	 n a	
pod r o č j e	t u r i z m a .	
    
Mag. Vasja Roblek je doktorski študent na Fakulteti za organizacijske študije. Diplomiral je na Ekonomski 
f a k u l t et i	 U n i v e r z e	 v	 L j u b l j a n i	 l et a	 2 0 0 0	 i n	 s i	 p r i d o b i l	 n a z i v	 d i p l o m i r a n i	 e k o n o m i s t .	 L et a	 2 0 0 5	 j e	 n a	 F a k u l t et i	 z a	
m a n a g e m e n t	 U n i v e r z e	 n a	 P r i m o r s k e m	 k o n ča l	 š t u d i j	 s p e c i a l i z a c i j e	 t e r	 l et a	 2 0 1 1	 p r i d o b i l	 n a z i v	 m a g i s t r a	 z n a n o s t i	
( pod r o č j e	 M a n a g e m e n t ) .	 Z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n o	 a k t i v e n	 j e	 n a	 pod r o č j u	 po s l o v n e g a	 po v e z o v a n j a ,	 I n d u s t r i j e	
4.0, strateškega managementa in socialnih medijev.
    
Izr. prof. dr. Sanja Peković i m a	 d o k t o r a t	 s	 pod r o č j a	 e k o n o m i j e	 z	 U n i v e r z e	 P a r i s - E S T .	 J e	 i z r e d n a	 p r o f e s o r i c a	
n a	 č r n o g o r s k i	 u n i v e r z i	 i n	 i z r e d n a	 r a z i s k o v a l k a	 n a	 U n i v e r z i	 P a r i z - D a u p h i n e .	 M e d	 l et o m a	 2 0 06	 i n	 2 0 1 1	 j e	 b i l a	
r a z i s k o v a l k a	 n a	 C e n t r u	 z a	 d e l o v n e	 š t u d i j e	 ( C e n t e r	 d ’ E u d e s	 d e	 l ’ E m p l o i )	 i n	 p r e d a v a t e l j i c a	 n a	 u n i v e r z i	 P a r i s -
E S T .	 N j e n i	 r a z i s k o v a l n i	 i n t e r e s i	 s o	 s	 pod r o č j a	 k a k o v o s t i	 i n	 o k o l js k e	 e k o n o m i j e ,	 e k o n o m i j e	 i n o v a c i j ,	 u po r a b n e	
e k o n o m et r i j e ,	n a	t o	t e m o	p a	o b j a v l j a	t u d i	č l a n k e	i n	p r i s p e v k e	n a	d o m a č i h	i n	m e d n a r od n i h	k o n f e r e n c a h .
    
Red. prof. dr. Tatjana Stanovčić j e	 d o t o r i r a l a	 n a	 U n i v e r z i	 v	 B e o g r a d u	 s	 pod r o č j a	 e k o n o m i j e .	 J e	 r e d n a	 p r o f e s o r i c a	
n a	 č r n o g o r s k i	 u n i v e r z i ,	 F a k u l t et i	 z a	 t u r i z e m	 i n	 h o t e l s k i	 m a n a g e m e n t ,	 k j e r	 o p r a v l j a	 t u d i	 d e l a	 d e k a n j e .	 O b j a v i l a	
j e	v e č	k o t	4 0	p u b l i k a c i j	v	z n a n s t v e n i h	ča s o p i s i h	i n	z b o r n i k i h	k o n f e r e n c .	
    
Asist. Jovana Vukčević j e	 d o k t o r s k a	 š t u d e n t k a	 n a	 s k u p n e m	 d o k t o r a t u	 u r b a n H I S T	 n a	 t e m o	 » I n s t i t u c i o n a l i z i r a n i	
s po m i n	 i n	 m e s t o « .	 Z a po s l e n a	 j e	 n a	 č r n o g o r s k i	 u n i v e r z i ,	 F a k u l t et i	 z a	 t u r i z e m	 i n	 h o t e l s k i	 m a n a g e m e n t ,	 k j e r	
opravlja dela asistentke.
    
Red. prof. dr. Maja Meško j e	 d o k t o r i r a l a	 i z	 š t u d i js k e g a	 p r o g r a m a	 k i n e z i o l o g i j e	 n a	 F a k u l t et i	 z a	 š po r t	 U n i v e r z e	 v	
L j u b l j a n i .	 D i p l o m i r a l a	 p a	 j e	 i z	 p s i h o l o g i j e	 n a	 F i l o z o fs k i	 f a k u l t et i	 U n i v e r z e	 v	 L j u b l j a n i .	 Z a po s l e n a	 j e	 n a	 F a k u l t et i	
z a	 m a n a g e m e n t	 U n i v e r z e	 n a	 P r i m o r s k e m ,	 k j e r	 j e	 k o t	 r e d n a	 p r o f e s o r i c a	 z a	 pod r o č j e	 m a n a g e m e n t a	 v k l j u č e n a	
v	 p e d a g o š k o	 i n	 r a z i s k o v a l n o	 d e l o .	 N j e n i	 r a z i s k o v a l n i	 i n t e r e s i	 z a v z e m a j o	 pod r o č j a :	 m a n a g e m e n t ,	 z d r a v s t v e n i	
m a n a g e m e n t ,	p s i h o l o g i j a	v	m a n a g e m e n t u .	O b j a v l j a	z n a n s t v e n e	i n	s t r o k o v n e	č l a n k e	v	r a z l i č n i h	r e v i j a h .