P. b. b Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 KI agenturi Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt LETO XIV. / ŠTEVILKA 6 CELOVEC, DNE 10. FEBRUARJA 1966 CENA 2.— ŠILINGA Proglas Narodnega sveta ob državnozborskih volitvah Slovenci! Slovenke! 6. marca 1966 bodo v Avstriji državnozborske volitve. Gre pri teh volitvah za to, ali naj bo država tudi v naslednjih letih vodena po kanclerju dr. Klausu kot predstavniku Avstrijske ljudske stranke, ali pa naj bo predsednik nove avstrijske vlade dr. Pittermann, šef socialistične stranke Avstrije. Dr. Klaus je za pravično ureditev manjšinskega vprašanja v Avstriji. Pred koro- škimi Slovenci je v Celovcu izjavil: »Bodite prepričani, da bom storil vse, kar je v mojih močeh, da vam bodo vaše pravice zagotovljene. S sodelovanjem manjšine hočemo rešiti tudi v bodoče vsa vprašanja, ker vemo, da je to za Slovence, za Koroško in za Avstrijo najboljše.« V to kanclerjevo izpoved koroški Slovenci verujemo. To tembolj, ker je bila izgovorjena v naši slovenski materini besedi. Klausova evropska politika stremi po prijateljskem sodelovanju z vsemi evropskimi državami. Dobesedno je dr. Klaus v Celovcu izjavil: »Velika Evropa mora obsegati vse narode, ki žive na njenem področju.« V Beogradu pa je dr. Klaus v zvezi z manjšinskim vprašanjem dejal, »da sta narodni manjšini za Avstrijo dragocena obogatitev. Zato bo Avstrija rešila vsa odprta vprašanja z manjšino sporazumno.« Ob odločitvi Klaus ali Pittermann smo koroški Slovenci tudi iz svetovnonazornih ozirov z odločitvijo na strani dr. Klausa, ki je prepričan in odločen katoličan ter dosleden zagovornik načel krščanske demokracije. Naš glas, oddan 6. marca Avstrijski ljudski stranki, je jasen ja k državni politiki kanclerja dr. Klausa, ki uživa naše popolno zaupanje. Narodni svet koroških Slovencev VELIK KORAK NAPREJ V RAZISKOVANJU VESOLJA: Poskus z Luno 9 - uspel Končno mehak pristanek sovjetskega laboratorija na Mesecu Deveti poskus s ipristajamjem sovjetskih avtomatičnih postaj na površju Meseca je uspel. V ponedeljek, 21. januarja, so v Sovjetski zvezd izstrelili vesoljsko postajo Luno 9. Tri dni je svet z napetostjo pričakoval, kaj bo s poskusom. V četrtek, ob 21. uri in 30 sekund, pa je mehko pristala na Mesecu, in sicer v območju »Oceana neviht«, zahodno od kraterjev »Rainer« in »Maria«. V Moskvi so sporočili, da je bil radijski stik s satelitom dober. Na valovni dolžini 183,538 mHz je bilo moč poslušati signale prve s človeško roko delane naprave z Mesečevega površja. Center za zveze na Zemlji je imel stalne stike s postajo na Mesecu. Prvo avtomatsko postajo proti Mesecu so izstrelili v Sovjetski zvezi 2. januarja 1959. Druga postaja, izstreljena 12. aprila istega deta, je ponesla na Mesec zastavo in grb Sovjetske zveze; Luna 3 (oktobra 1959) je posnela z Zemlje nevidno stran Mesečevega površja; Luna 4 (marca 1963) je letela mimo Meseca v razdalji 95.000 kilometrov. Resnejši poskusi, da bi pristali na Mesecu, so se začeli 9. maja lani z izstrelitvijo Lune 5. Postaja se je spustila na Mesečevo površje in se razbila. Junija lani je Luna 6 dobila prevelik pospešek in je letela daleč mimo Meseca. Prav tako nista mehko pristali Luna 7 in Luna 8 (oktobra in decembra 1965). Polet Lune 9 je potekal doslej najbolj skrivnostno. Razen prvega sporočila o izstrelitvi niso povedali ničesar drugega. Prvi komentarji iz Moskve poudarjajb, da je Sovjetska zveza prva v zgodovini dejansko vzpostavila stik z drugimi planeti. Premagali so nujno in zelo težko stopnjo pri pripravi človekove poti na Mesec. Radijska zveza z Luno 9 bo pomagala odkriti del Mesečevih skrivnosti, predvsem o sestavi in trdnosti Mesečevega površja, o procesih v njegovih globinah in o do- Velik narod Starejšim izmed nas je še v spominu september leta 1938, ko je Hitler započel drugo svetovno vojno z napadom na Poljsko. Po njegovem nalogu so člani SS-organiza-cije ob poljski meji fingirali napade Poljakov na nemške ljudi, nakar se je Fiihrer »odločil« za vojno in je ukazal že pripravljeni nemški vojski, naj udari na Poljsko in naj; jo kaznuje za njeno »drznost«. Bombniki so hiteli z napadi na poljska mesta, oklopniki so drveli preko poljske zemlje, sledila je nemška vojska po do zadnjic potankosti izdelanem napadalnem načrtu. Vse neverjetno junaštvo poljske vojske in ljudstva je bilo spričo strašnega vojaškega aparata Hitlerjeve Nemčije zaman 'in z oholo besedo je Hitler javil svojo zmago »In 18 Tagen hat sie der Herr geschla-gen«. Sledilo je šestletno suženjstvo poljskega ljudstva. Mladina je odromala s sramotilnim znakom »P« v nemške tovarne in na nemška posestva, starina je začela 'životariti v nedopovedljivi bedi, SS-ovci so zagospodovali in si jemali pravice nad ubogim narodom na brezprimerno krut način. Nad 6 milijonov poljskih državljanov je bilo postreljenih, obešenih ali sežganih. Že proti koncu vojne, ob varšavski vstaji, so krvoločno strli zadnji odpor hrabrega naroda. In ko se je zmaga začela nagibati na drugo stran, ni bila najzadnje temna vest, ki je gnala tudi premnogega prebivalca Pomor jamske in Vzhodne Prusije na beg proti zapadu. Danes je Poljska država s komunistično vlado. A poljsko ljudstvo vzbuja občudovanje vsega sveta. Zadnjih devet let se pripravlja na jubilej tisočletnega pokristjanjenja in ga bo slovesno proslavilo. Na letošnjo velikonočno soboto bo tisoč let, kar je poljski vojvoda Mječeslav I. sprejel krst. Na ta jubilej se ljudstvo pripravlja na nenavaden način skozi vseh deset let. Do jubileja naj bi se vzbudilo celotno ljudstvo v novo krščansko življenje ob geslih 1. Zvestoba do Boga, 'križa in evangelija, do Cerkve in njenih pastirjev. 2. Življenje v posvečujoči milosti. 3. Varujmo nerojena življenja. 4. Zakonska zvestoba. 5. Posvečevanje domačega ognjišča, posvetitev družin. 6. Vzgoja mladine k zvestobi do Cerkve in Boga. 7. Socialna pravičnost in ljubezen. 8. Boj proti narodmim napakam. 9. častimo in ljubimo Mater božjo. Skozi devet let roma kopija čenstohovske Matere božje od Škofije do škofije, od župnije do župnije. Skoro vsi verniki so sprejeli zakramente, uredilo se je na tisoče zakonov v vsaki škofiji, sprti sosedje si medsebojno odpuščajo, začela se je velika borba proti pijančevanju in drugim narodnim napakam. V maju bodo glavne slovesnosti in 3. maja se bo vsa Poljska posvetila Materi božji, 8. maja pa se bodo poljski škofje s kardinalom Višinskim zbrali na grobu sv. mučenca in škofa Stanislava v Krakovu. In Poljaki Se vedno upajo, da bodo h glavnim slavjem zamegli sprejeti v svoji deželi tudi sv. očeta Pavla VI. Najplemenitejša gesta Poljske ob jubileju pa je bila nemara ona poljskih škofov ob zaključku 2. vatikanskega koncila. Dne 29. novembra so poljski škofje predali nemškim škofom-sobratom pismo, v katerem jih niso samo povabili na tisočletni jubilej svoje domovine — takšna vabila so sprejeli vsi škofje sveta — marveč so ponudili 'tudi preko Odre in Nise, sedanje nemško-ipoljske državne meje, svojo roko v spravo in odpuščanje: »Poskusimo pozabiti, nobene polemike, nobene nadaljnje mrzle vojne ... če je pristna dobra volja na obeh straneh — in o tem ne dvomimo — potem mora biti možen resen razgovor in ta mora s časom roditi dobre sadove — kljub vročemu železju.« — Nemški škofje so vzra- doščeni in »v enakem duhu sprave« odgovorili na ta »zelo pogumni korak«, kot je pismo ocenil nemški kardinal Dopfner. Značilen, da, pretresljiv je spričo velikodušne ponudbe poljskih škofov molk nemškega ljudstva. Ta molk je sad nesrečne povojne nemške politike, ki si je stavila za svoji 'prvi zunanjepolitični cilj, združitev obeh Nemčij in zopetno priključitev Vzhodne Prusije in Pomorjianske. Zato je izjava (protestantskega »Evangelischer Kirchen-dienst« enako junaška: »Odsvetujemo pretiravanje, kot da bi bila domovina ,najvišja življenjska vrednota. Nikar ne pripisujmo domovini laži-verskega značaja. Kristjan ima svobodo in nalogo, da najde tudi do domovine kakor do brezdomovinstva zad- nji in najgloblji odnos. Vera v Boga utemeljuje tak odnos do domovine, da je krist-jan enako pripravljen, se njenih dobrin posluževati, kakor je pripravljen, se domovini tudi odpovedati.« Medtem so poljski škofje za svojo velikodušnost sprejeli ukor svoje vlade. Ta bi ibil 'najbrže izostal, če bi njihovi velikodušnosti sledila enaka velikodušnost nemškega ljudstva in nemške vlade. In res je videz, kot bi poljski škofje bili premalo računali z realnostjo nemškega nacionalizma. Vendar kaj pomeni ta realnost spričo pokoncilskega vzdušja, ki vodi Poljsko ob tisočletnem jubileju do še realnejšega prepričanja, da zmaguje vsekdar duh nad kruto silo. dro mnevah, ali so na Mesecu možne primitivne oblike življenja. Predstavnik opazovalnice v Jodrell Banka je spremljali v petek, 4. februarja, televizijske posnetke Mesečeve površine, ,ki jih je pošiljala sovjetska avtomatična 'postaja Luna 9. Ta je izjavil, da so slike senzacionalne in da je na njih videti celo posamične skale na Mesečevem površju. Na teh slikah je tudi senca avtomatične postaje. Direktor opazovalnice Bernard Lovell pa je izjavil, da so posnetki z Meseca najbolj senzacionalne slike, kar so jih prejeli v jordell Banku. Tudi on je potrdil, da je na eni od fotografij temen madež, ki pomeni senco postaje Luna 9, sicer pa posnetki zelo podrobno prikazujejo posamezne dele površine. Angleški znanstvenik Bernard Lovell je čestital sovjetskim znanstvenikom: »To je zgodovinski trenutek, ki daje Rusom prednost pred Amerikanci, kar se tiče pošiljanja človeka na Luno. Ameriški predsednik Johnson je čestital Sovjetski zvezi ob uspešnem pristanku avtomatične postaje na Mesecu. Johnson je pri tem poudaril, da je to uspeh, ki bi utegnil koristiti vsemu človeštvu. Tudi podpredsednik Humphrey je poslal čestitke Sovj etom. Avtomatska postaja Lunik 9 je zaključila svoj program v soboto, 5. februarja, ob 17. uri po srednjeevropskem času. Med stikom po radiu ob 18.30 in 19.55 po moskovskem času dne 4. februarja je avtomatska postaja oddajala na Zemljo popolno panoramsko sliko Mesečeve pokrajine. Poleg tega je bila napravljena na podlagi radijskih znakov, ki jih je poslal zemeljski center za vesoljske povezave, po izbiri znanstvenikov podrobna slika ločenih predelov Mesečeve površine. • Veliko potniško letalo s 126 potniki in sedmimi člani posadke se je zrušilo v petek minulega tedna v zalivu pred Tokiom. Sporočili so, da ni nihče preživel nesreče. Letalo tipa »Boeing 727« je letelo na redni progi od Citoza na severu Japonske do Tokia. Vsi potniki in posadka so bili Japonci. Vietnamski vrh na Havajih V Honolulu, v glavnem mestu Havajskih otokov, se je začela v ponedeljek ame-rikansko-juinovietnamska konlerenca. Na konferenci naj bi oba zaveznika določila politično taktiko za nadaljnji potek vietnamske vojne. V središču pogovorov, pri katerih so navzoči poleg ameriškega predsednika Johnsona tudi voditelji Južnega Vietnama s številnimi zastopstvi, strokov-nj.aki in sodelavci, ne bodo toliko vojaške odločitve kakor vskladitev politične taktike ter gospodarska in socialna obnova Južnega Vietnama. Konferenca se je začela na dan, ko so pred enim letom ameriška letala prvič bombardirala Severni Vietnam. Konferenco je otvorii ameriški predsednik Johnson. V svojem govoru je najprej pozdravil južnovietnamskega predsednika Nguyen Van Thieua in ministrskega predsednika Cao Kyja, nato pa je med drugim tudi dejal, da bi umik ameriških vojaških sil iz Južnega Vietnama komuniste samo opogumil zanetiti v drugih delih sveta nove vojne. Ameriški minister za poljedelstvo Free-man in minister za vzgojo Gardner bosta kot udeleženca konference podala predloge za gospodarski razvoj in socialno obnovo, izboljšanje vzgoje in zdravniške nege Južnega Vietnama. Gospodarsko-sociaini napredek te dežele je srčna zadeva Johnsonovega vietnamskega načrta. Samo višja življenjska raven prebivalstva je lahko porok, da to ne bi bežalo v naročje Vietkong. Politični teden Po svetu ’ m «•- > .djjai o M&lvi. Poudaril^jg, da Sovjetska zveza 'podpira 'StMSSce severnovietnamsike vlade, da jie 'treba zadevo rešiti v okviru že-1 iitn-skih sporazumov. ' Francoski predstavnik Seydoux pa je de-jal, da se mu Organizacija združenih tiaro- . -i- - , . Vt - -dov ne zdi.ipirimerfein jsedež za razpravo o ferenci 'sovjetski zastopnik Carapkm ni po kazal .na torkovi Seji minulega ledna no- jm % CARAPKIN JE POZABIL NA VIETNAM "" Na splošno presenečanje vseh navzočih , zastopnikov; na že^&^o^ptveh%on. V dor ne zdi primeren .sedež za razpravo Vietnamu. To tudi zaradi tega, ker prizadete, strani z izjemo ene, niso zastopane v tej organizaciji. .Tako ni zastopana rdeča .Kitajska hi prav tako nc Severni in Južni Vietnam. .Varnostni svet je naslednji dan, to je v sredo minulega tedna sklenil razpravljati o vietnamskem problemu. Za sprejem na dnevni red je glasovalo devet zastopni-kov, dva sta glasovala proti (Sovjetska zveza in Bolgarija), štirje pa so se vzdržali gla- benega odpora' proti ponovnemu Ameriškemu bombardiranju Severnega Vietnama. Pričakovali so, da bo Carapkii.i z enim hajostrejših - govorov' napadel' zaradi1 tega Združene države Amerike in s tem pokopal, yse.dobre nade in previdni optimizem, ki vlada trenutno v Ženevi. Ta pa j,e izostal. •• .Sovjetski zastopnik Carapkin .šeni javil k ibesedi. Na vprašanje rioviharjev po seji, je ta zgolj dejal: »Seveda so letalski napadi nekaj strašnega, im gotovo ne bodo našega dela na ženevski. razorožitveni konferenci olajšali. Toda izjavil sem že, da obe stvari ‘ (vietnamska vojna, in razorožitveiia konferenca): nimajo s tem nič opraviti :in tudi jih ne smemo spravljati v zvezo. Edini odziv od petih komunističnih vlad, ki so zastopane v Ženevi, je prišel s strani češkoslovaškega zastopnika.'Dejal je, da barbarsko bombardiranje Severnega Vietnama poostruje mednarodno napetost in bi lahko negativno, vplivalo na delo raz-orožitvene konference v Ženevi. Bombe nad Vietnamom. Po skoraj 40 dnevnem odmoru so pričele ZDA ponovno bombardirati Sev. Vietnam. Letalski napadi so usmerjeni predvsem proti strategično važnim ciljem, tovarnam in vojaškim skladiščem orožja in municije. sov; da). anja (Francija, Muli, Nigerija' iti Ugani- f^onosni^reaHiv1 z J \ ') ' ~‘ ;r 1 r • nib bombnikov, ki Po sprejemu zadeve na dnevni red je napadajo ozemlje o-,. 1 -J -• i koli Dorig Hoia in Vinha. predsednik predlagal, naj se ritzprava za nekaj časa odloži, da se bodo zastopstva lahko 'posvetovala, to so odložili na nedoločen čas. ; bil PAPEŽ ZA ENERGIČNE KORAKE GLEDE VIETNAMA ' Kakor izglcda, sc je sv. oče Pavel VI. odločil za energične korake, da bi končali .nesrečno vojno v Vietnamu. To so objavili pretekli leden (v sredo) iz dobro poučenih vatikanskih krogov potem, ko se je izvedelo, da varnostni, svet Organizacije LUKSEMBURŠKI SPORAZUM -VRNITEV FRANCIJE V EGS Konec luksemburške konference. — ta je trajala dva dni: 28. in 29. januarjasveta ministrov Evropske gospodarske,skupnosti, -.ria kateri Je Pariz pristal,-da ibo .po sedem- AVSTRIJO mesečni . prekinitvi ponovno zavzel svoje ■eu76. •združenih-narodov ne bo v stanju rešiti vietnamskega spora. V Vatikanu ne izključujejo .možnosti, da bi šel papež celo v Ženevo in tam osebno naslovil poziv na politike, ki so zbrani na razorožitveni konferenci, naj bi sklicala novo vietnamsko konferenco, kajti zdi se, da bi bila ta edini izhod iz -slepe ulice. ■ ... in pri nas v Avstriji mesto v Bruslju, jso v Bonnu vzeli z nezadovoljstvom na znanje. Zahodnonemški zunanji-miinister Schrader, ki j,e sodeloval na .konferenci v Luksemburgu, je izjavil, da ni niti premaganih niti zmagovalcev. Toda po mnenjn nekaterih zahodnonem-ških časopisov jie ostalih pet članic Evropske gospodarske skupnosti moralo drago plačati francosko vrnitev v Bruselj. Zvodenelo sporočilo o razgovorih, 'ki so ga sprejeli kot kompromis, ker nobena izmed nasprotnih strani ni hotela tvegati odkritega razcepa, nudi le delno jamstvo za lažje reševanje spornih problemov. Časopisi so pisali, da so se najhujšemu 'izognili, hkrati pa ipoudarj.ajo, da niti v prihodnje ne bo lahko graditi na jasno formuliranih pravicah in dolžnostih 'skupnosti. Udeleženci prihodnjih sestankov v Brusljn morajo hiti pripravljeni na dolgotrajna pogajanja in prav nič ne bodo smeli biti presenečeni, če bodo pri obravnavanju slehernega pomembnejšega problema ugotovili, da je Evropška gospodarska skupnost (EWG) še premalo utrjena in medsebojno povezana. Pač pa se je Avstriji le posrečilo doseči nekaj, uspehov v zvezi z EGS, o čemer poročamo na drugem mestu. VIETNAM PRED ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV Združene ameriške države so v torek preteklega -tedna postavile vietnamsko vprašanje pred .varnostni svet Organizacije združenih narodov in sicer hkrati z obnovitvijo bombardiranja Severnega Vietnama. Istočasno so predložile načrt resolucije, ki predvideva vlogo Organizacije združenih narodov. Severni Vietnam pa je še pred sejo varnostnega -sveta izjavil, da bo proglasil vse sklepe Organizacije združenih narodov za neveljavne. : , ; Ameriški zastopnik Orthur Goldberg je takole obrazložil stališče svoje vlade: Združene države Amerike so pripravljene udeležiti se pogajanj brez pogojev na podlagi ženevskih sporazumov. Prva točka dnevnega reda pri 'razgovorih naj bi bila ‘ vzajemno 'zmanjševanje sovražnosti in ustavitev ognja. Nadalje je Golberg dejal, da so Združene države Amerike pripravljene umakniti svoje vojake iz-Vietnamaj"takoj ko bodo mogli Južni Vietnamci odločati o svoji prihodnosti brez zunanjega vmešavanja in s svobodnimi volitvami, glede katerih bo mogla Organizacij a združenih narodov opraviti koristno delo. Združene države Amerike ne želijo v Vietnamu vojakov’ ali vojaških oporišč. Pripomnil je; da bodo o združitvi Vietnamci-morali odločati Vietnamci sami. Sovjetski zastopnik Fedorenko je izjavil, da nasprotuje, da bi varnostni svet razprav- IN EGS (EWG) Tokrat ne bomo začeli s poročanjem o voli Ino-pol i tični 'borbi, temveč o gospodarski politiki v zvezi z važnim preokretom jpogajanj med Avstrijo in EGS. Kot znano, jie Evropska gospodarska skupnost (EGS) že dobrega pol leta v hudi krizi, ki jo je povzročila »razpoka«, nastala zaradi začasnega izstopa Francije iz EGS oziroma njenega bojkota te ustanove. Že večkrat smo tudi v našem listu poročali o naporu Avstrije, da bi dosegla nekako gospodarsko pridružitev (asociacijo) tej važni zapadmoevropski ustanovi, vendar so bila vsa njena tozadevna dosedanja prizadevanja deležna le manjših uspehov. V zadnjih dneh pa so ti izgledi postali nekoliko »svetlejši«. V sredi januarja in proti koncu meseca oz. prve dni februarja so bila v Luksemburgu im Bruslju ponovna (posvetovanja komisije in ministrskega sveta držav EGS. Medtem ko so prve seje v Luksemburgu potekale »pod nesrečno zvezdo« — brez kakih vidnih uspehov, je pred dobrim tednom prišla od tam razveseljiva vest, da je Francija zopet pripravljena sodelovati v EGS, s čimer je odstranjena glavna ovira, ki je to ustanovo potisnila v dolgotrajno krizo. Te -novice so bili posebno veseli avstrijski gospodarski krogi, kajti s tem je bil podan važen predpogoj za uspešno nadaljevanje pogajanj med Avstrijo in EGS, ki so se pričela predzadnji torek v Bruslju v zadevi gori omenjene gospodarske asociacije. Zadnje seje tega zasedanja EGS-kormisije, ki je bila pretekli četrtek, se je udeležilo tudi avstrijsko zastopstvo pod vodstvom trgovinskega ministra dr. Bocka im se je vrnilo na Dunaj S PRECEJ UGODNIMI ZAGOTOVILI, katerih pozitivni 'rezultati se bodo delčma (pokazali že v bližnji bodočnosti. Minister dr. Bock je v svoji izjavi povedal, da se je v tcjui. prve, etgpe teh pogajanj, končane sedaj v Bruslju, 'posrečilo doseči osnovni sporazum glede vseh onih vprašanj, ki tvorijo podlago oziroma predpogoj, za ostva-ritev svobodne blagovne izmenjave - med Avstrijo in državami EGS. Med ta vprašanja spadajo n. pr.: popolna odprava medsebojnih carin v časovnem roku, ki ga bo treba šele točno določiti; odstranitev tudi vseh ostalih ukrepov, ki kakorkoli ovirajo medsebojno 1 'trgovino; 'končno tudi vskla-derije carinskega prava. Glede izjemnega ipolažaja Avstrije v zveži z njeno vzhodnoevropsko trgovino je bil dosežen vsaj te-meljni ;spčražum. Nekaj vprašanj, ki jih bo tudi še treba razčistiti'im'rešitij pa je ostalo še odprtih, med njimi h. pr. članstvo Avstrije v gospodarski skupnosti EFTA-držav kot tudi vprašanje njene neodvisnosti. Nadaljnja odločitev glede vseh teh vprašanj bo odvisna od ministrskega -sveta EGS, ki bo dolžan v prihodnjih mesecih točno proučiti stanje do sedaj doseženih ukrepov in dati zadevna navodila pristojni EGS-komiisiji. Sedaj zaključeno zasedanje je torej še bolj potrdilo upanje, da bodo ta' pogajanja napredovala v pozitivni smeri; optimistični politični opazovalci so mnenja, da bo tozadevna pogodba verjetno podpisana še pred koncem tega leta. ZNIŽANJE DAVKOV Obe vladni koalicijski stranki sta poleg drugih volilnih gesel stopili pred volivce tudi s tem, da jie treba znižati davke, posebno uslužbenskega. Tako je n. pr. finančni minister dn Schmitz te dni izjavil, da je pripravljen znižati uskužbemski davek -in omiliti trdote davčnega stopnjevanja (progresije). Svojo 'izjavo je obrazložil z •dejstvom, da so delojemalci zaradi zvišanja prejemkov nehote tudi davčno više obremenjeni in mnogi od onih, ki so bili dosedaj iz utemeljenih razlogov davka oproščeni, ga morajo sedaj' plačevati. Na ta način so prizadeti tako eni kot drugi, kajti to zvišanje ni bilo povzročeno zaradi ugod-nejše gospodarske konjunkture oz. večjega zaslužka podjetij, temveč v prvi vrsti zaradi naraščajoče draginje oziroma znižane vrednosti denarja. Ta reforma uslužbenskega davka je po izjavi finančnega ministra nujno potrebna, da bi na ta način bila dosežena okrepitev oz. zvišanj e dejanskih prejemkov delojemalcev. Te ukrepe bo moral novi parlament čimprej proučiti in odobriti. Nadalje je povedal, da je med prebivalstvom zelo veliko zanimanja za davčni »katekizem«, ki ga jie finančno 'ministrstvo pred tedni izdalo, saj so jih že nad milijon: razdelili med delo jemalce. Podobno pb Jasmino knjižico pripravlja ministrstvo tudi za remtniike, 'upokojence in -za samostojne poklice. Te brošure dajejo pojasnila o vseh prednostih, ki jih lahko ima ta ali oni davkoplačevalec. Socialisti pa so seveda drugačnega mnenja. Oni vedo povedati, da j e finančni minister rekel, -da. se bo zavzel za znižanje davkov le, »če bodo za to dani predpogo-ija«, kar pa da je po njihovem mnenju le prazna fraza brez vsakršne obveznosti. Temu nasproti pa so se oni (t. j. SPOe) v svojem nedavno objavljenem »Programu za Avstrijo« obvezali, za slučaj, če bodo izšli pri volitvah 6, marca ojačeni, da name'-tavajo izvesti, poenostavitev davčnega ' zakona in izterjevanja; davkov, dalje izvedbo davčne enakosti z odpravo neupravičenih davčnih olajšav ter znižanje davčne stopnje, pri majhnih in srednjih dohodkih in plačah itd. Kajine, lepe besede! Kako zna vsak politik pred volitvami obljubljati volivcem SLOVENCI donui in po SLoetn 83-letnica Maksima Gasparija Te dni je praznoval svoj 83. rojstni dan iil in zdrav najstarejši še živeči slovenski akademski slikar in ilustrator Maksim Gaspari. Še zmerom je veder in prijeten sogovornik, z obvezno pb pico med zobmi. Šivalni stroj je že davno utihnil Čeprav se življenjska meja vztrajno pomika navzgor, predstavlja 90 let še zmerom lepo starost, vredno vsega občudovanja. Med tistimi, ki so jo učakali, je tudi Mariborčanka Marija Močnik Fasstvald. Deveti križ si je nadela pred štirinajstimi dnevi. Sama je imela štiri otroke, od katerih sta ji dva sina že umrla, hčerka živi na Studencih, tretji sin pa živi že nad petdeset let v Linzu in se že bliža sedemdesetim letom. Marija Fasswald je bila 50 let šivilja, najprej v Murecku, po prvi svetovni vojni pa je prišla v Maribor. Oči so ji odpovedale že pred 20 leti, zato ji je tudi šivalni stroj že davno utihnil. Slovenec — župnik ob Galilejskem jezeru Iz zdravstvenih razlogov in ker je večina Slovencev iz Egipta odšla drugam, se je naselil v Tiberia-di ob Galilejskem jezeru v Izraelski državi p. Joza-fat Ambrožič, frančiškan iz Gorij pri Bledu. 28 let je deloval med rojaki v Egiptu. Sedaj pa je prevzel v upravo malo župnijo v Galileji. Trije biseromašniki Slavja biseromašništva bodo letos deležni trije duhovniki ljubljanske nadškofije: Franc Govekar v Zapogah, Matija Noč na Brezjah in Matija Selan v Nevljah. »zlate gradove«. Na žalost navadni državljan vse preveč rad verjame in se da slepiti s takimi volilnima gesli! Vse to bi lahko odgovorni gospodje že davno izvedli v resnici, ne pa samo obljub ovali pred volitvami! POTROŠNIŠKE CENE SPET VIŠJE! Cene potrošniškemu blagu so se do lani dvigale nekako enakomerno iz leta v leto, medtem ko so v letu 1965 prekomerno poskočile;- posebno se je to pokazalo v poletnih mesecih. A tudi v zadnjih -dveh mesecih,: t., j-. novembra, in decembra, ni ta porast cen kaj .prida nazadoval. Stanje letnega povprečja indeksa I potrošniških cen 1965 je doseglo 124,7 točk in je torej bil za 5 odstotkov višji od letnega povprečja 1964 oziroma za 24,7 odst. od onega v letu T958. Indeks cen decembra 1965 je bil s sVojimi 126,8 točkami za 0,7 odst. višji od onega v novembru 1965 oziroma za 6 odst. višji bd onega v decembru 1964. Glavni v/rok teh višjih cen je bila podražitev živil, deloma' -tudi stanovanj a in čistilnih -šredsfev. Tb bi bilo za naše politike hvaležno polje udejstvovanja, kaj ti kaj pomaga zviševati plače in prejemke, če pa cene nimajo hikakega »bbstanka-« in se kar naprej dvir gajb! Vsaj tam, kjer bi lahko svojo 'dobro 'voljo1 izvedli v dejan jie, naj bi to storili, (kajti le na ta način bi si pridobili med široko plastjo volivcev nekoliko več zaupam nja! »JUantim” nad Celovcem Dunajska drsalna revija gostuje z novim programom od 3. do 20. februarja - Festival miline in artizma na ledu Od četrtka, 3. februarja, že gostuje pri nas v Celovcu slovita Dunajska drsalna revija s čisto novim siporedom pod naslovom »Mavrica«. V zadnjih tednih je nastopal ansambel Willa Pettra dnevno pred razprodano hišo v dunajski Mestni hali. In kakor vse 'predhodne stvaritve tega ansam-ibla, je imela tudi »Mavrica« prodoren uspeh. Sedaj gostuje Dunajska drsalna revija v sejemski Mestni hali že deset dni in razveseljuje in navdušuje celovško in inozemsko občinstvo s svojo milino in artizmom na ledu. V režiji W i 11 a Pettra in koreografiji njegove žene, pa z glasbo profesorja Roberta S t o 1 z a , se pa gledalcem odvija pisana paleta letošnjega programa. v tem, da takega sporeda, kot je na primer Dunajski porcelan, v Ameriki kljub vsej tehniki ne zmorejo postaviti. Takoj v začetku predstave »Mavrice« ti postreže drsalni ansambel z ognjevitim kokteljem, pisanim prerezom znanih musi-calov in operet, pri katerem pokaže ansambel gledalcu, da nekaj zna. Pri tem se posebno odlikujeta lise Pelikan in Troy Anderson v veseli plesni (char-leston) parodiji, ki predstavlja kabaret na ledu. Prav tako pohvalo zaslužita umetnika na svojem »Sestanku« v drugem delu sporeda »Mavrice«. Ljubka in mikavna je Holandka J o a n H a a n a p p e 1, ki je bila leta 1960 izvoljena za olimpijsko lepotico. Poleg drsalnega vrhunskega znanja se Joan Haanaip- Ta je sicer nov in nosi tokrat ime »Mavrica«, se ti vendar ponuja misel, da v nečem ponavlja že stare atrakcije te sicer vselej privlačne vizije lahkotno lepega, mešanice belih čevljev in pisanih peres, baleta in drsalnih bravur, sredi med opereto in musicalom, sredi med športom, varietejem in ščepom umetnosti. Bolj balet kot šport je naša drsalna revija, je odvrnila prva solistka revije Milena K 1 a d r u b s k a , ko je bilo govora o delu tega ansambla, medtem ko je režiser WiH Petter dejal, da je Dunajska drsalna revija »bolj evropska« in da se ta razlikuje od druge podobne znamenite svetovne skupine, ameriške HoHiday on ice LIKOVNA UMETNOST: Italijanski slikarji v »Galeriji 61“ V »Galeriji 61« razstavlja pet italijamskih slikarjev iz Bologne. Razstava teh umetnikov jasno priča, da italijansko slikarstvo ne zaostaja po smelosti za onimi drugih narodov in da barvni šar umetnostnih struj Italije obsega vse, kar je le možno. Puristi in konstruktivisti imajo tam prav tako svoje privržence, kakor anarhisti sodobnega slikarstva, za katere sta posebno značilna dva umetnika: Burri in Vedo va. Poleg tega ima Italija tudi svojo lastno surrealistično tradicijo, tukaj mislimo predvsem na de Chirico. Vobče pa je Italija s svojim futurizmom doprinesla mnogo k umetnosti XX. stoletja. In prav iz 'teh dejstev bomo lažje razumeli sedanjo razstavo petih italijanskih slikarjev iz Bologne v »Galeriji 61«. Nikakor niso oni goli 'posnemalci, vendar lahko iz del le .spoznamo, da tudi iz njih gleda narodno ozadje. Pri natančnem opazovanju stvaritev teh petih slikarjev iz Bologne pridemo 'do zaključka, da imajo kljub razlikam lie nekaj skupnega, in sicer čut za dinamičnost, ki je sploh značilna ;za italijanskega človeka. To se najbolj vidi v delih Venina Naldija, ki kaže v svoji »kozmični arhitekturi« uto-pistiono-tehnokratični svet. Na svojih kolažih pomeša fotografije iz tehničnih revij (rakete, motorje, propelerje, poslopja) običajno v močno perspektivični okrajšavi, z nekaterimi močnimi barvami (naj več modro, rdeče ali črno) v neki kaotični vihar; slikarstvo je postalo 'tu v pravem po- ki j uči spektakel v peklu, kjer je brhka in prikupna češkoslovaška prvakinja Milena K 1 a d r u b s k a s svojo zapeljivostjo deležna nedeljenega priznanja. Drugi del programa drsalne revije je »Dunajska slikanica«, slavospev ljubezni do mesta valčka. Prvovrstno šaljivo izvedbo nudita tukaj' -zopet brata H a r v a r d. Sijajno se je vpeljal kot začetnik v revijo mladi Peter Jonas, skače najviše, teče najhitreje in ima ono eleganco, ki je nujna za člana take revije. Pri tem mu stoji spretno na strani privlačna Francozinja Ni col e Ar d ant. Kakor prejšnja leta nastopa tudi tokrat N o r b e r t Fel-s i n g e r , ki je s svojim drsalnim znanjem in ljubeznivim čarom nepogrešljiva opora revije. V »Dunajski slikanici« se vtisne človeku še posebno v spomin očarljiva oprema. Ljubke so figure »Dunajskega porcelana«, kjer baletke pokažejo svojo privlačnost, ljubkost in milino. Višek pa doseže revija na zaključku, ko nastopi celoten ansambel s tradicionalnim »donavskim valčkom«. Ko gledaš te mavrične barve, ki se zlivajo v čarobni sliki in se zrcalijo na bleščeči ledeni ploskvi, se šele zaveš, da je Dunajska drsalna revija zares čisto nekaj posebnega, prav nekaj svojevrstnega, nekaj, kar premore zares le Dunaj. Dve novosti v gledališču Celovško Mestno gledališče -ima zopet dve noviteti na opernih deskah: »Die Klu-ge« (Modra) in »Joan von Zarissa«. Prvo delo je opera Carla Orffa, drugo pa balet Wernerjia Egka. Opera »Modra« Komponist Carl Orff je na opernem po-prišču prav delaven in gre tu čisto nova ■pota. Orff negira vso glasbo, ki sega od baroka sem. Zato ga ne zanimajo niti kro-matika niti politonalnost, niti orkestrski pedali; za njegovo komponiranje mu zadostuje monodijia, enostavna diatonična lestvica, predvsem pa ritem, ki je rojen iz telesnega gibanja in ki je pravzaprav začetek vsake glasbe. In prav zaradi takega pojmovanja glasbe so si glasbami strokovnjaki in kritiki v laseh. Eno pa je gotovo, da je komponist Carl Orff s svojim ustvarjanjem na glasbenem področju odprl vrata nadaljnjemu razvoju opere, 'kajti prav tu se zdi, da ima njegovo delo uspeh. Njegova glasba, ki je za marsikoga svojevrstna, je šele v družbi z vsebino na odru, scenerijo in kostumi vredna priznanja. Režiser Roland Braun in dirigent opere Hans-Jarg Scherr sta v vzajemnem sodelovanju pripravila glasbeno in scenično odlično predstavo, v kateri prihajata dovtip itn čustvo lepo do izraza. V glavnih vlogah igrajo in pojo z uspehom: Robert Granzer kralja, Rotraut Volke! lepo im modro kmečko dekle, ter Franz Pacher štorastega kmeta. Balet »joan von Zarissa« Drugi del večera pa izpolnjuje balet Wer-nerja Egka. Komponist se je lotil v tem delu zgodbe o dom Juanu; v petih prizorih slika življenje in smrt tega elegantnega pohotneža. Govorjeni prolog, ki je nujen, in zborovski vložki dopolnjujejo balet, tako da je dejanje zmerom razumljivo. Egk sam pravi, da naj bi bila baletna glasba vidljiva, im njegova glasba je zares taka, katero dopolnjuje močan čut za obliko z bujnimi barvami. Baletni mojster Alexander Meissner ni pel zna lepo vživeti v vlogo dunajskega dekleta kakor tudi porcelanske punčke. Pred očarljivim holandskim prizorom »Holandski tulipani«, v katerem preseneča balet z novimi koreografskimi finesami, kažeta škotska brata-komika H a r v a r d prizorčke, od katerih je posebno omembe vreden slalom s steklenicami, ki ga izvajata v stoji na rokah, in ki vzbujajo pri gledalcih salve smeha. Novost sta v ansamblu Dunajske drsalne revije nemško-belgijska dvojica Manfred W o 11 s c h 1 a g e r in Y v e 11 e B u s i e a u ; občinstvo z navdušenjem občuduje njih težke akrobatske spretnosti. Prvi del programa revije »Mavrica« za- V celovškem Mestnem gledališču imajo tačas na sporedu novo opero „Modra” Carla Orffa. Na sliki Rotraut Volke! in Robert Granzer (Deželno gledališče v Salzburgu, kot gost). menu besede Science fiction (izmišljena znanost). Boljši slikar v pravem pomenu besede kot Naldi je Giancarlo Franchi, ki simbolično kaže s svojo modro, sivo in belo barvo strašni konec pretirane hitrosti: prometne nesreče z avtomobili, prikazane s preoblikovanimi cilindri, nakopičenju pločevine in zmaličenimi kolesi. Franchi daje nakazani realnosti ustrezajoči umetniški izraz, pri čemer igrajo vlogo tudi vplivi podzavesti. Maria Nicastra Garagnanija ne zanima toliko tehnični svet kot naša prazgodo- vina. Njega navdihujejo fosilije, ki pa na opazovalca njegovih del napravijo vtis strojev, kot pri Franchi ju; gotova nalika pra-živali in aparatov je pač pričujoča. Torej lahko vidimo, da je slikar Garagnani bolj surrealist; da je to res priča njegov skrbni način slikanja. Antonio Salliola in Paolo Pasotto slikata bolj, nekaj, 'zagonetnega, kažeta pa dobro tehniko in kljub neoibičajinim temam dokazujeta umetniški okus. Saliola razdeljuje svoje ploskve s težko opredeljenimi oblikami v smislu »figuralnega slikarstva, medtem ko Pasotto enakomerno preslikuje platino is hieroglifi podobnimi, plastično naslikanimi tvorbami. Na 'splošno lahko rečemo, da nam daje razstava v »Galeriji 61« lep vpogled srednje italijanske slikarske generacije. Razstava je odprta še do 15. februarja, obiščete jo lahko od ponedeljka do petka, in sicer od 16. do 19. ure. B. L. Otvoritve razstave italijanskih slikarjev v „Galeriji 61” se je udeležilo precej odličnih gostov, med njimi tudi vodja kulturnega oddelka deželne vlade dr. Polley. Galerija 61: Giancarlo Franchi jemlje nesrečo za motiv svojih olj. V njegovih treh delih vidimo razbit stroj, avto, ki je hkrati prispodoba za situacije, v katere pride človek hote ah nehote. mrnSk napisal za to uprizoritev le koreografije, ampak je tudi delo režiral, pri čemer mu je uspelo mračno pisanost dejanja privesti do polnega razcveta. V tej baletni uprizoritvi nastopajo: Ale-xander Meissner (Lefou - dvorni norec), Karin Bahr - Wust (vojvodinja Isabeau), Rene Siezak (elegantni zapeljivec) in drugi soloplesailci ter plesna skupina baletne šole Hasiinger - Hoffmanu, pomnožena s člani gledališča. Glasbeno vodstvo je v spretnih rokah dirigenta Giintlierja Lehmanna. 1050-Ietnica smrfi Klimenta Ohridskega Kulturni krogi Makedonije so proučili program proslave 1050-letnice smrti velikega makedonskega in slovanskega pro-svetljenca Klimenta Ohridskega. Dalje so tudi pretresali o dosedanjih pripravah in poudarili, da bodo pri tej vsejugoslovanski proslavi sodelovali akademski svet federacije, skupnost jugoslovanskih univerz, komisija za kulturne zveze s tujino, univerze in katedre za slavistiko na 'nekaterih tujih univerzah. Pripravljajo izdajo Klimentovih del, bibliografije in druge publikacije. V programu so tudi postavitev monumentalnega spomenika Klimentu v Ohridu, preureditev njegovega groba in konserviranje ruševin Klimemtavega samostana i. dr. Pripravljajo seminar za srednjeveško umetnost, pri čemer so angažirani znanstveniki Srbske akademije znanosti in umetnosti ter strokovnjaki iz zagrebške in beograjske univerze. Komisija za verska vprašanja IS Ma-kedonijie pripravlja v sodelovanju s cerkvenimi dostojanstveniki program, po katerem se bo vključila v proslavo tudi Cerkev. ..^Naše prireditve ŽVABEK Farna mladina iz Vogrč ‘priredi v nedeljo, 13. februarja, ob pol treh popoldne V farni dvorani i’gro »GRČE«. Drama v petih dejanjih. Prisrčno vabljeni! Nova maša v Pliberku GLOBASNICA Farna mladina iz Vogrč priredi v nedeljo, dne 13. februarja, ob pol osmih zvečer pri »Soištarjuv v Globasnici igro »GRČE«. Drama v petih dejanjih. Spisala Savin-šek-Novak. Prisrčno vabljeni! \ Vabilo Slovensko prosvetno društvo na Radišah vabi na veselo pustno prireditev, ki bo v nedeljo, dne 13. februarja 1966, ob pol treh popoldne v dvorani pri cerkvi. Na sporedu igra »Trije tički«, šaljiv prizor »Čeber« in recitacije. Pridite vsi, da se boste pošteno nasmejali. Vabi odbor. Vabilo Učenike gospodinjske šole v št. Rupertu pri Velikovcu prisrčno vabijo vse, ki se radi nasmejejo na PUSTNO PRIREDITEV, ki 'bo na pustno nedeljo, dne 20. februarja 1966, ob 14. uri. • PODGORA (Zadnja pot Bavčejeve matere) Dne 7. januarja 1966 smo spremili ob obilni udeležbi našo drago Bavčejevo mamo na njeni zadnji poti, dobro pripravljeno k večnemu počitku. Rajna Bavčejeva mama je bila rojena 20. maja 1907-v Podgori pod Peco. Že kot otroku ji je bila zelo težka življenjska pot; kajti komaj v starosti 9 let je morala izgubiti svojo ljubljeno mamo, in komaj dve leti pozneje tudi svojega očeta. Torej je dobro razvidno, da je morala že kot otrok zelo resno vzeti svoje življenje, in gotovo večkrat ni bila deležna tiste tolažilne besede, katero zmore samo mati dati svojemu otroku. V edino tolažbo ji je bila teta, katero jie še takrat imela. Ona ji je nadomestovala mater, kolikor je to najbolj zmogla. Bavčejeva mama je že kot mlada morala prijeti za vsako delo, bodisi to ali ono, tudi moška dela, in tako se je navadila trdega življenja. Leta 1932 je prevzela posestvo in štiri leta pozneje, leta 1936, stopila v zakonsko življenje. Bilo je pet otrok, katere sta z možem skrbno vzgojila. Zaradi svoje dobre volje je bila rajna Bavčejieva mama daleč naokrog poznana. Veliko navdušenja je kazala tudi za planine. Dokler so ji še telesne moči pripuščale, je še vedno rada hodila na Peco, in tudi veliko znala pripovedovati o svojih doživljajih. Bila je zadnja leta že vedno bolj bolehna, toda zadnjih osem tednov je bila trajno v postelji. Prenašala je svojo težko bolezen zelo voljno, previdena večkrat s svetimi zakramenti im talko dobro pripravljena za svojo zadnjo poit. Ni čuda, da je tako mirno zaspala v Gospodu. Mnogoštevilna udeležba od blizu in daleč na njeni zadnji poti je bila dokaz, kako je bila daleč naokoli spoštovana. Za domače pomeni njena smrt zelo težak udarec, posebno za moža, s katerim sta 30 let zakonskega življenja pridno skrbela eden za drugega im tako dala svojim otrokom dober vzgled krščanskega družinskega življčmja. Pokojna je bila dolgoletna naročnica in marljiva bralka Mohorjevih knjig in našega verskega lista »Nedelje«. Iz zadnjega je črpala vedno zopet pobudo za vdano prenašanje, dostikrat trdih življenjskih preizkušenj Ob strani svojega najimlajšega sinka, ki se je ponesrečil pred 6 leti, je našla na ipokopališču v Večni vesi svoj prostor, kjer čaka končnega vstajenja. Naji ji bo lahka domača gruda! Preostalim pa naše iskreno sožalje! Pliberška fara je v nedeljo, 16. januarja, doživela izredno lepo slovesnost. V farni cerkvi j-e bila nova maša gospoda »Petra di Tanzania« (po imenu njegovih dobrotnikov!) siina vzhodne Afrike Tanganjike. Kakor je bralcem gotovo že znano, je dovršil bogoslovne študije v Rimu in ga je v movomašmika posvetil sam sveti oče Pavel VI. Že 14 dni pred primicijo je bila fara razgibana v veseli skrbi za ta izredni dan. Mladina se je pripravljala za nastope na odra, ^gospodinje so radevolje darovale jestvine za bratski obed, darovalci denarnih prispevkov so bili radodarni. V soboto, 15. januarja, je g. novomaš-nika pripeljal avto. Slovesen sprejem pred župniščem so domači gospodje zaradi mraza opustili. Afrika in Rim imata pač drugo podnebje kot je pri nas pod Peco. To je seveda najbolj občutil črno-polti novomaš-uik. K sreči se je mraz ravno ob njegovem prihodu znatno omilil. V nedeljo, 16. januarja, so ljudje trumoma prihajali v Pliberk in farno cerkev. Ob 10. uri so zvonovi naznanili sprevod z novomašnikom iz župnišča v cerkev. Ob vsaki strani pota je bil dostojen špalir vernih in radovednih, malih in velikih ljudi. Oči vseh so bile uprte v »zamorskega no-vomašnika«. Ganotje, bratovsko občutje nas je prevzelo — to se je dobro čutilo ob svečani tišini — ko je šel med vrstami belo-kožcev po beli, snežni poti 'temnopolti gospod »Peter di Tanzamia«, v belem koraku s črnimi, liturgičnimi našivi — pred novo-mašni oltar. S kora je zadonela slovesna pesem. G. prof. Mihelič je odprl vse registre orgel. Petjci so navdušeno peli slavnostne, mašne in božične pesmi. Slišali smo jih kar v treh jezikih. Nato so se novomašniku pred oltarjem poklonili z pozdravnimi nagovori gospodje: domači župnik, dekan Srienz, nato predstavniki občine. Sledile so deklamacije otrok v treh jezikih: v nemškem, angleškem in slovenskem. Novi sveti maši smo verniki sledili z občutkom vere in bratske ljubezni. Pridige v treh jezikih č. g. Omellka so izzvenele: nemško — v prošnji za duhovno in gmotno podporo misijonom, za razumevanje širjenja vere, za razumevanje ob klicu »brat v stiski«. Slovenskim staršem je pridigar dejal, da je v njihovem srcu, volji in vzgoji početek duhovniških poklicev — vsem vernikom pa je zaklical, naj molimo za duhovniški naraščaj. Govor v angleščini je veljal gospodu novomašniku. Povzdigovanje — višek sv. maše — je bil pretresljiv. Marsikatera solza se je utrnila iiz oči, ko so zrle Boga v beli hostiji v temnih, posvečenih rolkah Afnikanca. Vemo, da je tisti čudežni trenutek povezal vso faro in ljudstvo ožjega in širšega okolja v sveti gorečnosti v misijonsko zavest in vzbudil je, po milosti prve daritve spoznanje, da smo vsi bratje v Kristusu, v službi Vladarja vseh narodov, ki naj bi tvorili v medsebojni ljubezni in mira — božje kraljestvo. K angelskemu obedu so stopale dolge vrste malih in velikih. Nato smo bili deležni še novomašniškega blagoslova. Po božji službi so se slavnostni gostje z novomašnikom podali v farno dvorano k skupnemu obedu, ki so ga pripravile pridne kuharice v farovški kuhinji in so domača dekleta — farne mladine — stregle. Med obedom je tekel živahen, duhovit pogovor v petih jezikih. Popoldanska slovesnost se je nekoliko •zakasnila. Za prvo odrsko točko je nastopil številen zbor glavne šole iz Pliberka. Lepo so zapeli nekako pet pesmi in dekiamatorji so padali v nemščini in angleščini 6—8 deklamacij. Sledil je program podeželskih, slovenskih otrok. Ker je bil program določen za termin o Božiču, so igrali božične prizore, novoletno pesnitev, božične deklamacije, potovanje zamorčka v misijonski zamisli. V enodejanki so pokazali revščino nekaterih — pa dobroto in milosrčnost drugih — v 'božični noči ter spevoigro »Žive jaslice«. Kljub nekaterim zadregam, ki jih prinese iz dvorane nagajivi škrat in jih podtakne nekaterim bolj občutljivim za besedni red — jie bilo vse lepo, ljubko podano in slišali smo od gledalcev, ki imajo čut za lepoto otroških nastopov: Vsa čast in hvala našim malim, da so nas vodili kot otroke pred žive jaslice. Novomašnik Peter pa je menda dejal, da tega, kar mu je pripravila ipiiberška mladina in fara sploh, ne bo nikoli pozabil. Saj res, bil je za nas vse pravi binkoštno božični praznik. Ta praznik pa so nam omogočili vrli naši domači gospodje kaplani, poleg njih še dragi dobrotniki, ki sb gospoda »Petra di Tanzania« v študiju podpirali. Bog jim ipovrni. Bog povrni vsem, ki so kakorkoli prispevali za to slovesnost. Kaj, ko bi naša fara prevzela skrb za novega bogoslovca iz misijonskih dežel, da bi mu omogočila študij v Rimu. Vemo, da ima marsikdo dobro srce in odprto roko za misijonsko delo. In, če bi z molitvijo podprli naše domače študente — ali ni to naša sveta dolžnost! — bi nam duhovniških poklicev ne manjkalo! Kako smo se veselili nove maše gospoda Petra, naj vam, dragi bralci, povesta sledeči pesmi: Velik je dan —: Velik je dan, ki Bog ga nam je dah Presrečni smo, da Pliberk je izbral, da smemo brata južnega med se sprejeti, da smemo novo mašo tu pri nas imeti. Stotisočkrat vam hvala, v Kristu brat, da ste prišli k nam novo mašo brat! Tako spoznalo ljudstvo j;e in vsa mladina, da Bog, njegov oltar za nas je vez edina. Zdaj skupaj bomo v domu Cerkve rasli! Vi boste daleč, v misijonih ovčke pasli. Nekoč pa pridemo vsi skupaj v dom Očeta, vsi, večno združeno — Kraljeva četa. In zadnjo kitico: Ob oltarju —: Le sprejmi na pateno vse molitve naše, zadeve sprejmi k prošnji prve maše. Ko k blagoslovu dvignil boš roke, Ti naša srca, misli v božje zlij Srce! Nekdo iz fare. SELE (Sprememba tel. številk. Smuški tečaji) Od 19. januarja dalje veljajo za lastnike telefona v območju poštne nabiralmice Sele nove številke, tiste, ki so v telefonskem imeniku v oklepaju. Tako ima odslej župnijski urad številko 56-6-05 in ne več 802. Gostilna Ralkušek pd. Trkel novo 56-6-01, ne več 86 iitd. Lepo vreme in dobre snežne razmere so zelo ugodne za smuške tečaje. Na Kališu se vrši že drugi tečaj za tretješolce slovenske gimnazije, mladi cariniki so ga pa že končali v okolici carinskih hiš. H B m ■ B m u B a m VESELI MESTNI SODNIKI SO DALI NA SVETLO: Jlcuzgias Meščani in meščanke Celovca! Blagorodni narod norcev! Veseli mestni sodniki Celovca , pozivaj o na ssGUmpiada KOctei/" na pustni torek 1966. GB B Pri tej »Olimpiadi norcev« bodo navzo-§j či samo udeleženci in nobenih gledalcev, § kajiti v nasprotju z drugimi naselbinami sodelujejo v Celovcu vsi navzoči. Ij Veseli mestni sodniki! m BBBBBBBBBBBBflBHBaaaBBHBBBflBBBflH CELOVEC (Šah Reza Pahlevi na »Kongresu norcev«) Kakor poročajo Veseli mestni sodniki, je najavil svoj obisk na »Kongresu norcev« v Celovcu ŠAH REZA PAHLEVI. Perzijski državni poglavar bo priletel s posebnim helikopterjem naravnost iz hotela »Zurserhof« v Ziirsu v »Dvorano norcev« (Delavska zbornica). Tam ga bodo prav svečano sprejeli v posebni avdienci Veseli mestni sodniki. Na celovški glavni kolodvor je prispel že velik, š pločevino obdan zaboj — ta vsebuje najbrž kolajne. Če bi se posrečilo zainteresirati perzijskega državnega poglavarja za drugo sezono v Celovcu — v ta namen so že prenovili Schleppe vzpenjačo — potem ni izključeno, da bi prevzel šah pokroviteljstvo pustnega sprevoda na častni tribuni na Glaivnem trgu. ŠT. JAKOB V ROŽU Nemalo nas je iznenadila vest, da je umrl 12. januarja t. 1. nam znani Lipijev Joža, Obilčnik. Leta 1927 se je preselil v Florido (Združene države Amerike). Tam se je poročil, a zakon jie bil brez otrok. Prihodnje leto jie bil namenjen obiskati domače kraje, kajti v vsem času svojega bivanja v Floridi se ni vrnil. Zato je hotel ob 40-letnici svojega odhoda obiskati domače. Njegov načrt jie spremenila božja Previdnost. Ko nas on ni mogel osebno obiskati, smo se ga spomnili v molitvi in v duhu stali bb njegovem grobu. Opravili smo pogrebno opravilo v domači fari, mašo-zaduš-nico pa je daroval njegov nečak, č. g. Andrej Kajižnik, ki je začasno kaplan v Do-•brli vesi. Ko rajnemu ni bilo dano, da bi videl domači kraj, naj se po božjem usmiljenju od-ipočije v večnem domovanju. V celovški sirotišnici je umrla 20. januarja Fani Simonič. Večina faranov jo je poznala. Bila jie hroma od rojstva. Petindvajj-setletmi je umrla mati. Oče je potreboval gospodinjo in nadomestilo za mamo. To je tudi našel v svoji drugi ženi Urši, ki je daleč naokrog znana kot Serajnica v »Miklo-vi Zali«. Urša je bila Faniji kot mati. 35 let jo je oskrbovala in se junaško žrtvovala, dokler ni sama onemogla. Oddati je morala varovanko v Celovec, kjer je po dveh mesecih umrla. Ni potrebno, da bi dostavljali besede. Urša nam stavlja jasen zgled: mačeha ni bila mačeha, ampak dobra, skrbna mati. Kljub temu je bila Urša vedno prav dobre volje, čeprav je skrb za varovanko zahtevala veliko časa in potrpežljivosti. Ob takih ženah - materah se zgledujmo, posebno pa mladina! Rajna Fani naj, počiva v miru! SLOVENSKE ODDAJEV RADIU NEDELJA, 13. 2.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 14. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kaj smo pripravili? (Napoved sporeda slovenskih oddaj), športni mozaik. Prof. M. Rus: Kaj pravite k temu? 18.00 Za našo vas. — TOREK, 15. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Domače pesmi in melodije. Beremo za vas (M. Turnšek: Stoji na rebri grad — 13.) — SREDA, 16. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 17. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Gostje iz Slovenije igrajo in pojejo. Koroški kulturni pregled. — PETEK, 18. 2.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od petka do petka po naših krajih, in pri naših ljudeh (Domače novice). Kmečka godba Silva Tamšeta. Beremo za vas (M. Turnšek: Stoji na rebri grad — 14.) — SOBOTA, 19. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (Voščila). 18.25 Za dobro voljo. Dr. Jakob' Kolarič, C.M.: Ljubil je svojo Koroško Dne 16. novembra lani je minilo že šest let, odkar je v Združenih državah Sevetee. Amerike zatisnil oči eden največjih sinov koroške zemlje, škof dr. Gregorij Rožman. Odkar je legel v grob tudi eden njegovih najboljših prijateljev, prošt Anton Bene-tek, in so opešale oči drugemu njegovemu prijatelju in najožjemu rojaku, selsfcemu župniku Alojziju Vautiju, se zdi, kakor da je škof Rožman na Koroškem pozabljen. Nič več se o njem ne piše, pa tudi govori se o njem malo. Naj te vrste osvežijo spomin nanj, ki je svojo mladost in dobrih dvanajst let svojega duhovništva preživel med svojim ljudstvom na Koroškem. Ljubil je koroško zemljo Rožman je že kot dijak odkril lepoto svoje koroške domovine. Zdi se, da ga je prvikrat prevzela že takrat, ko se je kot prvošolec povzpel na goro Peco, ki na jugu zapira podjunsko ravnino, na kateri leži njegova rojstna župnija Šmihel. Kot bogoslovec je svoji koroški zemlji zapel nekaj globoko občutenih pesmi, ki jih je objavil v XVII. letniku »Bratoljuba«, lista, ki ga slovenski bogoslovci v Celovcu za 'svoj notranji krog pišejo še danes. Ena najgloblje doživetih Rozmanovih domoljubnih pesmi ima naslov »Stopil bi na strmo goro«. Tudi druge ne zaostajajo za njo po svoji notranji pesniška sili, n. pr. »Večerna«, »Ob studencu«, »Rdeči mak« (objavljena v XIX. letniku »Bratoljuba«), »Lepa Vesna, kje si zdaj?« im »Jesenska noč«. Do-©m prve tri opevajo lepoto narave spomladi in poleti, pa zadnji dve izražata občutje žalosti in globoke melanholije, ko mrtvaški prt pogrinja naravo. Kot nam pripoveduje župnik Vauti, je Rožman v dijaških letih s svojimi sošolci rad delal izlete v bližnjo pa tudi bolj oddaljeno okolico Šmihela. Tako je Koroško Vedno bolj spoznaval. Čim več njenih lepot je videl, tem bolj jo je vzljubil. V pozni jeseni 1919 je profesor dr. Rožman 0'dšel v Ljubljano, odkoder je prejel povabilo, naj prevzame stolico za cerkveno pravo na novem vseučilišču, ki je pravkar bilo ustanovljeno. Imel je namen, da se vrne nazaj na svojo ljubo Koroško, ko ga bodo kot profesorja zopet potrebovali. Toda dogodki so se tako zasukali, da mu je Ljubljana postala stalen dom in »prečudna življenjska usoda« (dr. Jože Jagodic). Ljubezen do Koroške pa tudi v Ljubljani v Rozmanovem srcu nikdar ni ugasnila. Ko se je razmerje med obema sosednima državama po plebiscitu 1920 zopet uredilo, je profesor Rožman ob vsaki priliki z veseljem prihitel preko Karavank nazaj na svojo rodno zemljo. Saj ga je tudi sporočilo, da je imenovan za pomožnega škofa v Ljubljani s pravico nasledstva, našlo na Koroškem, v Slovenjem Plajberku. Rožman je tudi v srcu Slovenije, kakor se Ljubljana po pravici imenuje, vedno nosil v sebi domotožje po svoji koroški domovini. Zato je bil tako vesel vsakega obiska s Koroške, naj je prišel k njemu duhovnik ali laik, njegov sošolec ali njegov nekdanji gojenec ali slušatelj, vsakega je z velikim veseljem sprejel. Tako n. pr. piše 21. maja 1927 svojemu prijatelju, župniku Tomažu Ulbingu: »Z veseljem Te pričakujem! Saj Te že pol večnosti nisem videl. Morda prideš o priliki velesejma, ki je začetkom julija. Bi si ga obenem lahko ogledal. Je vredno. In še polovično vožnjo dobiš. Pa kadarkoli — vedno mi boš prisrčno dobrodošel.« — Kako se je kot škof 1. 1937. razveselil obiska svojega nekdanjega slušatelja na Plešivcu (Tanzenbergu), poznejšega ravnatelja celovškega bogoslovja, msgr. Jožefa Schmutza. Po kosilu je svojega gosta peljal v kapelo škofijske palače. Ko sta po daljši molitvi vstala, ga je škof Rožman prijel za roko in mu globoko zamišljen dejal: »Trdno sem prepričan, da ne bom v Ljubljani kot škof umrl.« Žalost je zvenela iz teh škofovih besed. Ali je bilo poleg težkih slutenj v njih tudi domotožje po Koroški? Verjetno! Saj je še med viharjem svetovne vojne mislil nanjo in za Koledar družbe sv. Mohorja za 1. 1945 (izšel v Ljubljani) napisal članek: »Gremo v Korotan na božjo pot«. Nekaj mesecev pozneje je res prišel v Korotan — na križevo .pot begunstva. Ljubil je koroško ljudstvo Še večja nego ljubezen do koroške zemlje je bila Rožmanova ljubezen do njegovega koroškega ljudstva. Za duhovni blagor tega ljudstva je do svojega odhoda v Ljubljano delal, posvetil mu je vse svoje mlade moči kot kaplan v Borovljah, kot prefekt v Marijanišču, kjer je vzgajal njegove bodoče izobražence, kot bogoslovni profesor in špiritual v celovški bogoslovniei, kjer je za službo oltarja pripravljal njegove bodoče duhovnike. Kar pa mu je časa preostalo, ga je preprostim koroškim rojakom žrtvoval kot voditelj duhovnih vaj in priložnostni pridigar po farah južnega dela krško-celovške škofije, pa še kot predavatelj po izobraževalnih društvih v okviru versko-prosvetnega programa »Slovenske krščanske socialne zveze«, katere odbornik je tudi bil. Tako je samo 1. 1913 devetkrat predaval na različnih krajih po Koroškem. (»Mir«, 28. marca 1914, 71 in 11. 1. 1914, 85). Rozmanovo duhovniško delo med koroškimi rojaki pa tudi potem ni prenehalo, ko je bil že v Ljubljani im bil tam čez glavo zaposlen kot profesor, kot prefekt ljubljanskega Marijamišča, kot voditelj duhovnih vaj za posamezne stanove in kot duhovni vodja »Orla«. Še vedno se je rad odzval vabilu koroških duhovnikov, da je v njihovih farah vodil duhovne vaje, n. pr. v Šmihelu 1925 in v Slovenjem Plajberku 1929 im verjetno še kje drugod. Vedno je Matija malešič: 29 VZELrouu VSŽCL I ULJ U $$/ Gošpoda je hitro posedla okoli dolge mize z geometrom v sredini. Na mizi sami Ltri, zadnjo četrtinko je vrgel geometer pod mizo. Oženjeni gospodje so odšli, od njih so ostali le tisti, za katere so vedeli, da odhajajo zadnji iz gostilne. »Ribica!« Kakšen je le ta geometer! Ribica ni nobeno žensko ime! če je gostilna >Pri zlati ribici’, ali naj bo natakarica Ribica? O, če je kje na svetu katera ženska 'Večja reva kot je natakarica! Kar se komu poljubi, ji reče. Za tarčo mora biti pijani 'gospodi. Svoje duhovitosti ne znate drugam stresti kot na ubogo natakarico? »Ribica, Ribica! Imenitno!« Gospod z glavarstva, ki ne more nikdar mimo natakarice, da bi je ne všoipnil, plane s stola, potrka z nožem po kozarcu. »Moj govor bo kratek, gospoda! Srce me sili in tudi je moja dolžnost, da v imenu stalnega omizja gostov ,Pri zlati ribici’ izrečem gospodu geometru najtoplejšo zahvalo za njegovo duhovito domislico. Mesece že streže na-bm želodcem, hladi in napaja naša žejna grla naša dična, naša draga in mila prijateljica Anica...« Omizje kot v zboru: »Živio Anica!« In vsi dvigajo kozarce. Natakarico pri vratih prestreže gospodar, da ne pobegne. »Ne bodi dete! Razumi vendar šalo!« »Anica, Ančka, Anka, Anuška, An u tj a, Ana. Imena, kakršnih je po svetu dovolj! Dekleta z imenom Ribica pa gotovo m nikjer na vsem širnem božjem svetu. Kaj mislite, gospoda moja?« »Ni ga! Ni ga!« »Ančka, naša Ančka! Ime Ančke ni zate! Prenavadno, prevsalkdanje je zate, ki si cvet deklet, ki si čisto drugačna kot druge tvoje tovarišice! Šale ne .poznaš, življenje ti ni cvetoč travnik. Posebno ime moraš imeti za svoje posebnosti, da se boš tudi ti smejala z nami in bila dobre volje kot mi. Ribica! Kak domislek! Gospod geometer, hvala vam zanj! Hvala vam, da ste nam vzeli iz src im jezika besedo, ime, katerega smo čutili, pa ga nismo mogli izreči! Dosedanja Ančka, dosedanja Ribica, pridi, da te krstimo na ime Ribica!« Gospodar vleče natakarico k mizi. Gospodje so vsi iz sebe, vse je vrglo s stolov, kozarce dvigajo proti njej in hrumijo: »Živio Ribica!« Geometer ji tišči svojo kupico v roko. Ta trenutek porabi natakarica, se iztrga gospodarju iz roke in pobegne v sobo za navadne pivce. Natakarica ni sužnja, da bi počenjali z njo, kar jim pade v glave, ki so razgrete od vina. Da vas le sram ni, gospodje, izbirati za svoje norčije prav natakarico, ki bili tudi pripravljen za kako nOvomašno pridigo. Tako je 18. juliijia 1926 v Selah nad Borovljami pridigal novomašniku Repniku, ki je danes župnik v Logi vesi. Tudi kot škof je Rožman Se vedno sprejel kako duhovno opravilo na KoroSkem. Tako je kmalu po škofovskem posvečenju na novo posvetil farno cerkev v Sagritzu (Molka!), ki je bila takrat popolnoma prenovljena. Po naročilu škofijskega ordinariata ga je spremljal im mu pri obredih asistiral ravnatelj Jožef Schmutz. Po njegovem pripovedovanju je škof Rožman vse obrede vršil s tako natančnostjo in zbranostjo, da je vsem navzočim bilo v največjo vzpodbudo. Pridiga, ki jo je ob tej priliki imel, je vernike globoko ganila. Poleg vsega pa je škof našel še časa, da se je kot preprost duhovnik usedel v spovednico in drugim duhovnikom pomagal pri spovedovanju, kar je na ljudi naredilo še po-poseben vtis. (Msgr. Jožef Schmutz, Gradivo štev. 90.) Dne 27. in 28. avgusta 1929, poldrugi mesec po Rožmanovem škofovskem 'posvečenju, so se v njegovi rojstni fari v Šmihelu zbrali iz petih škofij bivši šmihelski primdcijanti: dekan Valentin Kraut in župniki Josip Rudi, Andrej. Sadjak, Franc Uramšek, Alojzij Vauti, Ignac Malej, Tone Mlinar in Miloš Čarf; pridružil se jim je tudi škof Rožman kot najodličnejši nekdanji šmihelski primicijant. Prvi dan sestanka j,e bil osebnega značaja; 28. avgusta pa je bila slovesnost v farni cerkvi. Kronika šmihelske fare ima zabeleženo v brzojavnem -slogu: »V cerkvi pridiga, presvetli škof dr. Rožman — zahvala in prošnja za duhovniški naraščaj ...« 4. julija 1936 je selski župnik A. Vauti obhajal svojo srebrno mašo; tudi ob tej priliki je škof Rožman bil slavnostni pridigar. (»Naš tednik - Kronika«, 1953, štev. 15, Gradivo štev. 10.) Bilo pa jie tudi obratno. Ni samo škof Rožman prihajal k svojim rojakom na Koroško, prihajali so oni v manjših in večjih Skupinah tudi v njegovo škofijo bodisi kot romarji 'bodisi kot igralci »Miklove Zale«. Če je le bil prost, jih je škof Rožman prišel 'pozdravit. Talko je na binkoštni ponedeljek, 25. maja 1931, 680 romarjev iz Celovca, Žile, Roža in Podjune poromalo na Brezje k Marijii Pomaga ji, da so tam obhajali 1500-latnico efeškega cerkvenega zbora, ki je razglasil versko resnico, da je Marija v resnici božja mati, ki je po človeški naravi rodila Kristusa, Boga. Romarje je spremljalo enajst koroških duhovnikov, najvidnejša med njimi sta bila prošt Anton Benetek in žihpoljski župnik Kristo Košir. Romarji so doživeli veliko veselje, da je iz Ljubljane na Brezje prihitel k njim škof dr. Gregorij Rožman, ki je imel zanje slovesno škofovsko mašo in .pridigo, v kateri je svojim rojakom govoril, »kako Bog preskuša posameznike, družine in tudi cele narode, daje nam pa tudi svojo pomoč in slednjič večno plačilo. Zlasti mladina naj se oklene nebeške Matere Marije, ipotem se nam ni treba bati bodočnosti.« (»Nedelja«, Celovec 1931, številka 7. julij, str. 101—103.) Zdi se — ta- 'opravlja svoj težak posel le, da se na svetu pošteno preživi! Gospodar priteče za njo: »Gospodje kličejo, Anica!« »Če opustijo svojo neslano šalo, grem! Če ne ...« »Če ne?« Gospodar se vrne h gospodi. »Ribica, o, Ribica! Pa si res ko Ribica, ki je človek ne more obdržati v roki in mu spolzi iz nje!« »Ribica! Ribica!« Od povsod in z vseh strani: »Ribica, Ribica!« Natakarica stisne zobe. »Kdo me je klical.« Jaz že, če nihče drug ne!« Geometer jo ujame za roko. »če izpolziš drugim iz rok, meni ne boš, Ribica zlata!« Natakarica toliko da ne zavpije od bolečine. Gospod z glavarstva, ki je prej govoril, je posegel kar čez mizo in jo vščipnil v vrat. Geometer jo stiska za roko, da jo boli. Ko se mu skuša izviti, se mora obrniti z glavo proti njemu in mu od blizu pogledati v oči. Težko sope natakarica. Ali je natakarica cunja, ob katero si sme vsakdo obrisati roke? Hipoma jo geometer izpusti. Debelo ji zre v oči. »Ribica! Kje sva se midva že videla?« Natakarica je rdeča v obraz od napora, iko se je skušala izviti iz geometrovih rok. Rdeča je v obraz od bolečine, ker jo je tisti gospod z glavarstva tako surovo in neu- iko -bi sklepali iz vsebine njegove pridige — da je škof Rožman že takrat ne samo slutil, ampak vnapreji videl drugo svetovno vojno in vse gorje, ki ga je prinesla to-.likim narodom, med njimi tudi našemu. Bil je človek temnih Slutenj, ki so se mu vedino tudi uresničile. Ljubil je koroškega kmeta Sam sin trdnega koroškega kmeta je Rožman posebej vzljubil -kmečki stan. Že kot gimnazijec je 1901 v »Miru« napisal tri povesitice -iz kmečkega življenja, s katerimi je v bralcih skušal vzbuditi večjo ljubezen do kmečke zemlje. V vseh treh po-vesticah je alkohol kriv propada 'kmečkega doma. V prvi, ki ima naslov »Berač«, pa je alkohol poleg 'kmečkega 'posestva ugo-mobil tudi nadobudnega dijaka. Brez iprimere pa je pismo, ki ga je profesor dr. Rožman 6. avgusta 1928 pisal koroškim dijakom za njihovo počitniško zborovanje. Žal mu je, tako pravi v pismu, da se njihovega zborovanja ne more udeležiti. Drugi nujni posli ga zadržujejo v Lj ubljani. Nato pa nadaljuje: »Ko bi bil med Vami — kaji bi Vam povedal? Zapel -bi — če bi znal — slavospev koroški kmetski 'grudi. Navdušil bi Vas, da bi Vi našega kmeta vzljubili kot očeta in brata svojega. Kot očeta, od katerega imate vse naravne darove svoje — in Korošci nismo revni na darovih duše in telesa — kot brata, ki Vas -spremlja in z veseljem napolnjuje v urah, ko ob 'knjigi v pustem mestu čepite. Iz kmetske zemlje naše veje zdravje, moč in odločnost, junaštvo -in odporna -sila, ki je noben pritisk ne odmakne. Dokler bo naš koroški človek ko-reninil v svoji tisočletni, v potu in krvi obdelani zemlji, tako dolgo bo stal z zemljo vred. če se loči od te zemlje, če nima v njej več svojih korenin, potem ni več garancije za njegov obstoj. Zato mislim, da bi moral vsak dijaški -tečaj poleg vseh drugih, gotovo tudi važnih vprašanj vsako leto imeti na sporedu tudi točko, ki naj v mladih srcih vzbudi plamtečo ljubezen in neodoljivo navdušenje za 'kmetsko zemljo koroško, da se niti eden teh mladih ne odtrga od nje, da celo -tisti, ki morda po svojem iporeklu ne korenini v njej, v njo požene korenine svojega najglobljega bistva. O tem bi Vam govoril — o odnosu dijaka do kmeta. Pa se bojim, da bi mi bila beseda preslabotna, jezik jecljav, ne mogel bi -izraziti, kar čuti srce, kadar zre z obmejnih gora na koroške njive. Ni na svetu takih več nikjer!« To je prekrasen spev koroški kmečki zemlji, s pesniškim izražanjem pa s stvarnim igledanj-em. To je poziv, ki velja tudi današnji mladini! Da! Takšen je bil dr. Gregorij Rožman kot Korošec. Mož, ki je ljubil svojo koroško zemljo -in svoje koroško ljudstvo, -pa je pri vsem tem vedno bil pravičen ter poln ljubezni in obzirnosti -do -tistih, ki so govorili drug materin jezik, različen od jezika, katerega -se je on kot otrok učil iz ust svoje ljubeče matere. S temi lastnostmi se ga spominjajo in še vedno globoko sp-oštu-(Dalje na 8. strani) ismiljeno vščipnil v vrat. Ničesar ne odgovori geometru. Pobira po mizi prazne skodelice, v katerih je prinesla črne kave. Globoko sklanja glavo nad mizo. Geometer ne odneha: »Gospodje, skrivnost in zanimivost vašega mesta poznam! Dekle, od kod se poznava?« Brezobzirno jo ulovi za brado in ji obrne obraz k sebi. »Anica .. . Anica ... Ančka ... Anuška . . . Čakaj, da premislim? ... Anica ... Anica .. . Alt si bila natakarica, ko sva se srečala v življenju?« Natakarica se komaj oprosti geometrovih rok. »Govori, Ribica! Tedaj kajpa še nisi bila Ribica! Anica . .. Anica . .. Kje sva le že trčila skupaj? Pa nisi bila tedaj kaj drugega ... Zini vendar!« »Zaman, gospod geometer! Na natezalnici jo lahko mučite pa vam ne razodene ničesar iz svojega življenja! Saj p-rav zato pravim, da je zanimivost in skrivnost našega mesta!« Geometer zacmaka z jezikom in tleskne s palcem in sredincem desnice. »Ko nalašč zame, gospoda! Ne veste, kako ljubim zanimive in skrivnostne ženske! Ribica, pripravi se!« In skoči za njo, da ji odpre vrata. »Lepa si. Ribica, primoj dunaj, da si lepa!« ji pošepeče. Odrine ga od vrat. čuje ga vse do kuhinje, kako se širokousti: »Gospodje, kdo stavi, da v štirinajstih dnevih, v mesecu pa prav gotovo potegnem kopreno z njene skrivnosti?« (Dalje prihodnjič) 7.L MLADINO IN PROSVETO INSTITUT ŽIVLJENJA Nenavaden naslov in vendar si je skupina modrih mož v Franciji nadela nalogo, da ustanovi poseben zavod, ki naj preučuje pojave življenja; torej je upravičen gornji naslov. V Parizu obstaja ta ustanova, katero vodi medicinski profesor dr. Ma-rois, člani pa so sami učenjaki mednarodnega slovesa kot akademik Jean Rostand in Louis Armand. Zanimive so njih ugotovitve: Življenje je na zemlji staro že nekaj milijonov let, upanje pa je, da bo naš planet še vsaj tako dolgo nosilec življenja. Pa je kljub temu življenje vedno bolj v nevarnosti: atomske sile, množitev človeškega rodu, posegi v rast narave; vse to more služiti življenju, more ga pa tudi uničevati. In prav Institut življenja hoče reševati življenje po znanosti, znanost mora biti branilec življenja. Življenja v mestu je deležno vedno več ljudi. To jim nudi mnogo ugodnosti in razvedrila, vendar predstavlja veliko nevarnost za duševno uravnovešenost. Vzroki temu so: slaba stanovanja, osamljenost, hrup, nestalnost družine, slabi delovni pogoji itd. Tradicije in povezanosti ni več in to pripomore k poplitvenju prepričanja in pomanjkanju zavesti: verske in človečanske. Neki zdravnik je zapisal: »Središče vprašanja je, kako znova najti smisel življenja?« Odgovarja mu neki profesor: »Človeštvo zgublja smisel za človeško življenje, ker pozablja, da živimo za nekaj več kot za zadovoljitev trenutnih potreb in želja. »Drug odgovor pa se glasi: »Najvažnejše je, da ima življenje neki smisel. Izguba tega smisla je najhujši sovražnik duševnega zdravja.« Iz filmskega sveta: Barvna televizija in kino Ne bo več dolgo, ko bomo tudi pri nas dobili barvno televizijo. Prve poizkuse so že naredili v Angliji in drugod po Evropi. Za Ameriko pa to ni več noljena novost, dasi še ni v splošni 'uporabi. To bo vsekakor velik napredek in privlačnost za gledalce. Na drugi strani pa bo še bolj poostrila konkurenco med kinom in televizijo. V ZDA so že premagali prve posledice uvedbe barv v televiziji; filmski podjetniki so pač morali poskrbeti za izredno kvaliteto novih filmov in se zagotoviti, da teh ne oddajajo na televiziji. Pač pa računajo, da bodo po preteku par let mogli vse te barvne filme prodati televiziji, kar jim bo zopet prineslo lepe 'izkupičke. In res poročajo, da število ikino-dvoran zopet narašča. Pri nas pa so izgledi za kino slabši, kajti televizija je pri nas šele v največjem razmahu. Že čmo-bela slika na televiziji povzroča evropskim filmskim družbam velike skrbi. Kaj bo, ko bomo lahko doma udobno gledali lepe barvne slike. Vsekakor se evropskim filmskim podjetnikom ne obljubljajo v bližnji bodočnosti zlati časi. Z 18. leti se začne življenje O postavnih določbah za mladostnike Nismo sii še na jasnem, ne mladi in ne Stari, kako je z mladinsko postavo, s pravicami in dolžnostmi mladih. Zato je prav, če pogledamo enkrat v avstrijski zakonik In si predočimo posamezne odstavke. Civilno pravo in mladina Avstrijski civilni zakon pozna: otroke, to so osebe pod sedmim letom starosti, nedoletne, osebe med 7. in 14. letom, mladoletne med 14. in 21. letom in polnoletne od dopolnjenega 21. leta na-prej. Kazensko pravo in mladina Kazenski zaJkon razlikuje med mladino do 14. leta, ki je še nezmožna kazenskega delikta, in mladino med 14. in 18. letom, ki se že lahko obsodi zaradi delikta. Koroški zakon o zaščiti mladine je stopil v veljavo leta 1964 in pozna mladostnike med 14. in 18. letom in nadzorujoče osebe, to so osebe nad 18 let, ki so upravičene ali dolžne, da otroke ali mladostnike nadzorujejo. Šolska obveznost se pričenja za vsakogar, ki z 31. avgustom katerega koli leta dopolni šesto leto, v naslednji jeseni. Med 1. septembrom in 31. decembrom rojeni smejo v istem letu pričeti s šolskim obiskom. Šolska obveznost traja za vse po 31. avgustu 1951 rojene devet let, za one osem let. Vojaška obveznost velja za fante v letu, v katerem so dopolnili 19. leto. Volilno pravico 'ima v simiislu postave o volitvah v državni zbor vsaka oseba, ki je z dnem razpisa volitev dopolnila 20. leto. Pasivno volilno pravico ima vsak z dopolnjenim 26. letom. Zakon o dedovanju ne pozna pri dedičih nobenih starostnih razlik. Vendar sme šele polnoletni svobodno razpolagati s premoženjem v obliki itestamenta. Kaznivost mladine Do 14. leta ne more biti še noben mladostnik sodnijsko kaznovan, lahko pa ga sodnija izroči posebnim vzgajališčem. Med 14. in 18. letom je podvržen mladinskemu sodnijiskemu zakonu in ga sodi posebno sodišče. Z dopolnjenim 18. letom je vsakdo podrejen navadnim sodiščem. Izjave pred sodnijo sme dajati tudi otrok. Vendar sme biti zaprisežen šele z dopolnjenim 14. letom. Od 30. leta naprej je državljan lahko sod-nijiski porotnik. Pogodbena sposobnost Do 14. leta ne sme mladostnik sklepati nobenih pogodb. Med' 14. in 21. letom sme prosto razpolagati pogodbeno samo nad tem, kar si je prislužil sam, sicer pa samo s privoljenjem očetovim ali varuhovim. Pravica poroke Dekle mora dopolniti vsaj 16. leto, ženin vsaj 18. leto in mora biti proglašen za polnoletnega. Če sklepata zakon, pred 21. letom, je treba za poroko pristanka postavnega zastopnika. y Mladina v javnih lokalih Brez. spremstva odraslih je prepovedan obisk splošno dostopnih lokalov otrokom do 14. leta med 21. in 6. uro, onim, ki so stari med 14. im 18. letom, od 23. ure do 5. ure. Otrokom in mladostnikom je pre-povedam obisk gostiln itn nočnih lokalov razven v spremstvu odraslih in to samo do 22. ure do doipolnjenega 16. leta im do 24. ure do dopolnjenega 18. leta. Kaditi je mla-dostmikom 'prepovedano do 16. leta. Kino-predstave smejo otroci obiskovati samo, če se prireditev konča vsaj do 20. ure, mladostniki do 23. ure. Obisk plesišč je prepovedan do 16. leta in po 16. letu samo v spremstvu starejših. Pravica uporabe vozil S kolesom se smejo voziti samo oni, ki so dosegli vsaj 12. leto, z motornim kolesom vsaj 16. leto in z avtom vsaj 18. leto, za 'kimetijsike traktorje od 16. leta naprej. Življenje pod snegom Tudi pod snegom je življenje. Krt, ki je vse leto pridno uničeval ogrce, bramorje, polže in hrošče, se je pomaknil ob naj hujšem mrazu nekoliko globlje, kamor so se umaknili tudi deževniki in ogrci. Neutešljiva lakota ga je gnala za njimi. Kazalo je, da je imel krt pozimi kar dosti hrane, še ostajalo mu je je, kajti nemalo deževnikov je zataknil v svoje rove. Sprednje obročke so imeli stisnjene tako, da niso mogli riti dalje Preko zime si je napravil celo zalogo s temi živalmi. Ko je mraz popustil in se je zemlja ota-jala, je prišel prav pod snežno odejo m pod njo ril okrog. Neke noči, ko je krt delal krtino in je prst pogledala že skozi sneg, ga je doletela smrt. Ostri zobje velike podlasice ali hermelina so ga zgrabili. Pod snežno odejo so delali rove tudi voluharji, miši in njim podobne rovke. Miške in voluharji so glodali semena, korenje, gomolje in korenine, rovke pa so stikale za tako hrano, kakršno je jedel njihov daljni sorodnik krt. * Sneg je vedno bolj kopnel. Nekaj ga je čez dan pobralo sonce, nekaj pa ga je stopil jug, ki je vedno bolj silil izza gora. Pomlad je bila vedno bliže. Najprej so jo spet naznanili zvončki, trobentice, vrbe, leske, žafrani, čmrlji, čebele in citrončki. Nato se je oglasila nad polji še pesem poljskega škrjančka. Ko so travniki že ozeleneli in je pod grmi poganjalo že vsakovrstno sončno rastlinje, je tudi polž uprl svojo nogo v kamnita vrata, jih odrinil ter prilezel na plan. No in tedaj je bila že prava pomlad. Anton Polenec Na poljane snežec pada Na gorice in poljane snežec naletava in v svetlobi žarkobelii se blešči narava. Na gorice in poljane zima je dospela: majka zima — stara žena — žalostna in vela. Le razsajaj, zima starka, čez ledene trate! V naših mladih srčecih ni prostora zate. Leintucher weiB gebleidit, gute nuittel-iadige Strapazqualitat, 14-0X225 ............... L.eintucher aus Glockemvebe. Alpen-oder Gebirgsbettuch. 150X240 ................ Flanell-Leintucher Markenware ............. Flanell-Decken, Karo-Dessins ........... Deckenschlupfer oder Tuchentbezug aud gutem ALpembettzeiiig, gute BaumwolIqualitat, 130X190 .............. Polsterbezug dazupassend, 60X80 Deckenschlupfer oder Tuchentbezug aus modernem durdigeweb-. ten Runtjacquard-Bettzeug, 130X190 .............. 39.80 59.80 39.— 49.80 69.80 23.65 Polsterbezug dazupassend, 60X80 25.90 Polsterbezug dazupassend. 60X80 28.30 Deckenschlupfer oder Tuchentbezug aus sehr schonem Sdiaftdamast, 120X185 ... 79.80 Polsterbezug dazupassend .. 22.90 Deckenschlupfer aus prima Webe, 130X190 OJz.OU Polsterbezug dazupassend, 60X80 17.90 Tiscšitucher weiB, mit sdidner 9Q CD Musterung .......... 89.80 Deckenschlupter oder Tuchentbezug aus hiibschem, modernem, Buntsatin, vorziiglidie (Jualitat, 130X190 ..... Servietten dazupassend, 50X50 ...... IflOSO Garten-Tischtucher It J.OU bunt be(lr.u(it, 130X130 .. 5.90 29.80 Kaffee-Gedecke aus farbigem Buntdamast, mit 6 Servietten, 130X130 Pastell-Leinen- Teegedeck mit Leiinencharakter. in sdionen Pastellfarben .... Kuchenhangerln bunt kariert .......... 99.80 69.80 2.80 Mfier- KanilfUcher weiche, gut saugende BaumwoHquaIitat ... ■Tacnu ard-Frottee-Handtticher modeme, bunte Ornament-dessins, 50X100 ... Geschirrtucher HatMeinen, gesaumt, mit Authanger .. Baumvvoll- Gesehirrtiicher gesaumt, mit Aufhanger, gut saugend ............ Wirtschafts-Handtuch gesaumt, mit Aufhanger, weiche Baumv/oli!qualitat .. Chiffon 5 60 ®u*;e’ feio^diige BW-Qual. . Schu!webe gebleidit, reine Baumwolle 4.90 6.90 Deckenschliipfer- Webe gebleidit, gute, mittelfadige (Jualitat, reine Baumivolle, 130 cm breit .......... Gruben-Frottee- Handtiicher Strapazvvare ...... nur 7.35 Bettucb-Webe, wei£5, gebleidit, vorziiglidie starkfadiige Qualitat, 150 cm breit ............ Schaftdamast weiB, merzerisierte Baum-wollqualitat nnit bleibendem i o Qr| Seidenglanz, 120 cm breit . 13.50 Blumendamast aus merzerisierter Mako-BaumwolIe, mod. Blumen-muster, 13'0 cm breit . 14.90 9.80 Buntdamast ausigezeidinete BW-Qualitat, merzerisiert, daher bleiben-der Seidenglanz, 130 cm breit ............ 8.45 Alpenbettzeug mit sebr schonen Blumen-mustern, echtfarbig, 130 cm breit ............ 35.90 26.90 17.90 15.10 Fertige Polster gefittlt. aus fedemdichtem InJett, 60X30 ........... Fertige Tuchenten gefullt, aus fedemdichtem Inlett, 130X180 ...... ab 38.— 139.— 19.80 Diolen-Vorhange in den Breiten 80, 150, 200, 300 .......... ab 12.90 NOCH MEHR ZEIGEN IHNEN UNSERE SCHAUFENSTER - DAHER V 1 L L A C H A M S A M O N I G - E C SC i ' oo | oo ^ oo 00 00 B - R - /\ 00 NI “ J 00 E 1 | IJ-.I* /Jals. Unjiegov Petr - je še živ • Mrm vam piiveadet, kak mi je Svu stam vonjsku jesen. Tak ma je gnovu nekej, da sm’ si reku v, zdaj pa gram pa pugvadam, jke je istouva čosi noša bajta. Vse puole bom pregvaduv sm si rekuv. Pa riesn, tok Mep.