V Ljubljani, dne 1. oktobra 1931.
Cena posamezni številki Din 1’50
XIII. leto.
„NAŠ GLAS“ izide vsakega prvega, desetega in dvajsetega v mesecu. Naročnina za celo leto Din 40’—, za pol leta Din 20'—, za četrt leta Din 10-—. — Za inozemstvo je dodati poštnino. —: Oglasi po ceniku. =
Uredništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6. Račun poštne hranilnice v Ljubljani štev. 11.467.
List za državne nameščence in upokojence.
n—nriiumi' iliiiryiiriiirirrBUBrrrMMiirnMMrn—mim nm iiMiiTi'iiTTrTMnBMWTgi’BMBari'nffNiBgiii
Novi zakon o državnem prometnem osebju.
Z dnem 1. julija 1931. je stopil v veljavo novi zakon o državnem pro= metnem osebju. Z njim je bil nadome* scen dosedanji zakon od 28. oktobra 1923. V glavnem je tudi ta novi zakon o državnem prometnem osebju po svo* jih načelnih temeljih zelo sličen novemu uradniškemu zakonu, kakor je bil ze prejšnji v glavnem enak uradniške* mu zakonu od 31. julija 1923. V na* Slednjem navajamo nehaj obče zam mivih določil novega zakona, posebno takih, ki se razlikujejo od določb splošnega novega uradniškega zakona.
Državni prometni nameščenci so razdeljeni tako-le: uradniki, uradniŠKi pripravnihi, zvaničniki in služiteiji. Splošno je državna železniška služba dostopna vsem državljanom, tuji dr* zavljani pa morejo biti sprejeti samo | kot pogodbeni uradniki ali dnevni-čarji Zenske se sprejemajo v službo samo kot telefonistinje in telegrafisti* nje pri centrali, kot biagajničarhe pr. osebnih blagajnah in kot strojepiske.
Prejšnja razdelitev uradništva po kategorijah je odpadla in so uvedene položajne Shupine. Služba po strokah, za katero se zahteva nepopolna srednja šola, je razporejena od X. do VIL položajne skupine. Služba s popolno srednješolsko izobrazbo od IX. do V., s fakultetsko izobrazbo pa od Vili. skupine navzgor. S kraljevim ukazom se imenujejo uradniki od Vil. skupine navzgor.
Posebnost prometne stroke je v tem, da so zvaničniki razdeljeni v dve vrsti, v 11. in 'i. kategorijo. Zvaničniki I kategorije morajo imeti 2 razreda srednje šole ali morajo biti izučeni obrtniki*mojstri, in imeti vsaj 2 leti prav dobro ocenjene zvaničniške službe. V II. kategoriji so pa zvaničniki, ki imajo osnovno šolo, so odslužili ka* drski rok in imajo 2 leti prav dobre dnevničarske službe ter so položili strokovni izpit.
Izjemoma se more postaviti za zvaničnika I. kategorije tudi zvanič-nik II. kategorije, ako je dovršil 10 let neprekinjene in dobre službe v isti stroki in predhodno položil strokovni izpit. Izjemoma se more prav tako uvrstiti za zvaničnika II. kategorije tudi služitelj, ki je dovršil najmanj 10 let neprekinjene in dobre službe ter položil predhodno izpit za dotično stroko.
Uradniški pripravniki služijo naj* manj 3 leta. V skupinah X. in IX., služijo uradniki po 4 leta, v VIII. do 1V./2 pa po 3 leta. Perijodski poviški se priznavajo po vsakih 2 in pol leta efektivne službe v dotični skupini Za vsak prehod, sprejem iz privatne v že* lezniško službo in reaktiviranje uradnikov je potrebna soglasnost ministr-skega sveta.
Razlika napram uradniškemu za* konu je tudi v tem, da prejemajo zvaničniki obeh kategorij in služiteiji po ložajno doklado, prav kakor uradniki Napram prejšnjemu zakonu o državnem prometnem osebju so pa ukinjene službene doklade, eksekutivna doivla da, stanarina in doklade za otroke po 80 Din mesečno.
Kot eksekutivna služba se smatra služba sledečih uslužbencev:	stroje-
vodje, kurjači, vlakovodje, manipulan ti, sprevodniki, zavirači in premikalno osebje. Zanje veljajo v splošnem isti predpisi kot za vse ostale uslužbence, izjeme so le v določilih o pokojninah.
Pravico do pokojnine ima uslužbenec po 10 efektivnih službenih letih. Za upokojitev more prositi namešče* nec, ki je odslužil 30 let v eksekutivni službi, 25 efektivnih let v aktivni služ*
bi ali pa 35 let, vračunljivih v pokojnino, če je izpolnil 60. leto življenja. Prošnja se mora rešiti v 1 mesecu. Pogodbena služba se ne računa v prvih 10 let dejanskega službovanja, potreb* nih za dosego pravice do pokojnine.
Pokojnina se določa načeloma enako kot po uradnišhem zakonu, vendai so različne postavke. Položajna do* klada se upošteva za pokojnino pri eksekutivnih uslužbencih šele po 15 letih, v neeksekutivni službi pa šele po 17 letih efektivnega službovanja. Ne-eksekutivnemu osebju se določi po* kojnina tako le: za prvih 10 let pri* pada 50%, za vsako nadaljnjo polovico leta pa 1-25%, Eksekutivnemu osebju gre za prvih 10 let službe 50%, za vsako naslednjo polovico leta pa še 1'50%. Pokojnina znaša največ 95% aktivnih prejemkov. Rodbinske pokoj nine bo izplačeval splošni uradniški pokojninski sklad, ki bo izplačeval tudi pokojnine vsem ostalim državnim uslužbencem.
Če železniški uslužbenec postane nesposoben za službo, preden dooi pravico do pokojnine, se mu more odobriti če ima več kot 3 leta službe, kot podpora 30% zadnjih prejemkov, družini takega uslužbenca pa 20% zad* njih prejemkov pokojnega.
Glede strokovnih organizacij in stanovskega udruženja je v zakonu precej drugače določeno, kot to ureja § 70. uradniškega zakona. Po novem zakonu o državnem prometnem oseb ju namreč n. izključeno, da bi moglo obstajati več raznih organizacij. Vendar iste ne smejo imeti pokrajinskega, verskega ali plemenskega značaja. Na ozemlju poedine železniške direkcije sme ista organizacija imeti samo en oblastni odbor s podružnicami ali po verjeništvi v posameznih službenih krajih. Upokojenci ne smejo biti od borniki organizacij, katere so pod nadzorstvom prometnega ministra, ki mora odobriti vsako sporazumno skupno akcijo raznih društev. Do konca sep tembra morajo vsa dosedanja društva če žele še nadalje poslovati, prositi prometno ministrstvo za dovolitev nadaljnjega obstoja Društva, katera tega dovoljenja ne bodo dobila, morajo prenehati z delovanjem.
Izmed prehodnih določb navede* mo naslednjo:	Od dne uveljavitve
tega zakona 1Ü let se lahko postavijo za načelnike oddelkov pri oblastnih železniških direkcijah in generalni direkciji državnih železnic nameščenci brez fakultetne izobrazbe, ki pa mo* rajo imeti najmanj 20 let strokovne službe in izpolnjevati vse ostale po* goje tega zakona.
Važne so pa še naslednje speci* jalne določbe:
Za škodo, ki izhaja iz pogodb o prevozu potnikov in robe se more to* žiti za odškodnino samo država, ki se ima pravico odškodovati nato pri uslužbencu.
Za vsako škodo, povzročeno dr* žavni imovini, kakor tudi za poškodbe, povzročene na privatni imovini, ki je zaupana prometni ustanovi, je od* govoren uslužbenec, ki je škodo povzročil Odškodnino predpiše službenim potom direktor ter se more usluž* benec proti temu predpisu v roku 14 dni pritožiti na prometnega ministra, proti njegovemu rešenju pa na državni svet. Proti predpisu povračila ško* de do 100 Din ni pritožbe.
Uživanje alkoholnih pijač v službi ali nastop službe v vinjenem stanju je najstrože zabranjen in se disciplinsko kaznuje.
Brezplačna in režijska vožnja se uredi na osnovi § 102. s posebnim pravilnikom.
Vsi postranski prejemki se bodo uredili s posebnimi pravilniki, ki jih
Nedavno je na seji ljubljanskega občinskega sveta stavil občinski svetovalec dr. Jože Bohinjec, ravnatelj Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, samostojni predlog, ki naj bi s socialnega stališča uredil prejemke mestnih uslužbencev. Iz predloga na* vajamo glavno vsebino:
V času gospodarsike socialne krize ima vsaka občinska uprava in tudi ljubljanska dolžnost, da po možnosti skuša ublažiti brezposelnost. To že zaradi tega, da se zmanjša v proračunu kredit, določen za podpiranje neza* poslenih.
Najvažnejši razlog, ki vpliva na brezposelnost, je nepravilna ureditev delovnega časa. Zato se pojavljajo povsod, kjer je brezposelnost posebno občutna, predlogi, naj bi se delovni čas čim bolj skrajšal, da bi tako moglo najti kar največ brezposelnih delo in zaslužek. Predlaga se celo uvedba burnega delovnika Od teh reform si obetajo znatno znižanje izdatkov za podpiranje brezposelnih.
Zato je razumljivo, da preikourno delo na brezposelnost posebno neugodno učinkuje .'Interes brezposelnega delavstva, pa tudi splošnosti, zahteva, da se nadure omeje do skrajnosti. Na* mesto nadurnega dela naj se sprejmejo v službo brezposelni. To delodajalcu ne more biti v škodo, delodajalcu, ki je pa obenem javna korporacija, pa še celo ne more biti vseeno kako se razvija kriza brezposelnosti.
Zato je predlagal dr. Bohinjec ob* činskemu svetu, naj sprejme naslednje smernice kot načela za splošno jbčinsko upravo:
1.	Mestna podjetja, prav tako pa rudi stavbni urad, dohodarstveni urad n mestna vrtnarija naj omeje nadure Jo skrajnosti.
2.	Mestna podjetja (elektrarna, plinarna, vodarna, pogrebni zavod, zastavljalnica, klavnica, ledarna, vrt* narija, kopališča itd.) naj predlagajo občinskemu socialno*političncmu ura* du mesečne izkaze o nadurah in zanje izplačanih mezdah. Socialno-politični urad naj ugotavlja, če ne bi bilo mo* loče namesto nadur nastaviti nove delovne moči izmed brezposelnih.
3.	Kredite za podpiranje brezpo* selnih v občinskem proračunu je uporabljati na produktiven način. Zato naj vsa mestna podjetja in uradi izdelajo vsako leto vnaprej podroben načrt izrednih zasilnih del, katera naj bi se izvrševala s krediti, dovoljenimi
V ljubljanskem »Poštarju« je iz* šel ta članek, ki zasluži občo pozor* nost vseh državnih uslužbencev in nji* hovih društev. Bilo bi prav, če se k temu, za slehernega važnemu vprašanju oglasi še kdo s svojimi nazori in predlogi. Članek se glasi:
»Dolgovi z visokimi obrestmi pa more državne nameščence! Ne nepremišljeno zadolževanje vsled razsipa* vanja, dolgovi iz neobhodne potrebe so mora, ki tlači in tišči, ki se je ne
bo predpisal predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za promet v sporazumu s finančnim ministrom (pravilniki za kilometražo, potne stro* ške, nočne doklade, premije itd.).
za podpiranje brezposelnosti Načrt naj bi se sestavil z ozirom na tiste skupine delavstva, ki izkazujejo naj* več brezposelnosti. Pri tem naj bi sodelovala tudi delavska posredovalnica in morda delavske strokovne organi* zacije.
Ljubljana izda na leto približno pol milijona dinarjev za brezposelne, in sicer so to podpore mestne občine, delavske posredovalnice, Delavske zbornice in raznih strokovnih organizacij. 3 to veliieo vsoto bi se moglo prav dobro organizirati izvrševanje zasilnih produktivnih del. To bi bila predvsem dela na cestah in vodah in slične javne in javnim koristim služe* če melijoracije.
4.	V borbi zoper brezposelnost igra veliko vlogo vprašanje dvojnih zaslužkov. Vendar je rešitev tega vprašanja zelo težka. Zato naj o vsa* kem nameščenju, ki bi ustvarilo za določeno družino dvojni zaslužek (n. pr. mož in žena v službi) sklepa m odloča tudi socialno*politični odsek, kateri naj tudi nadzira, da ne bodo posamezni mestni uslužbenci dvakrat zaposleni. Predvsem je pa potreben točen statističen pregled, kdo izmed mestnih uslužbencev ima pri mestu dve službi (ali več), koliko znašajo prejemki od vseh teh služb, od kdaj je že zaposlen v raznih služ* bab in zakaj.
5.	Mestni upravi pa tudi ni vseeno, kako in v kakšnih dvojnih službah je mestno uradništvo zaposleno izven urada. Težnje tega predloga niso splošno naperjene proti dvojni name* stitvi magistratnega uradništva, potrebna je pa regulacija, da se zavarujejo tista družabna načela, ki bodo pravično uredila današnjo socialno vprašanje in omejila krizo in nezado* voljstvo Zato je treba, da ima občina točen pregled koliko so splošno prizadete javne družabne koristi zaradi dvojnih zaslužkov. Predlagatelj srna* tra, da bo vzgled ljubljanske mestne občine, če bo postopala po strogih socialnih načelih, našel tudi pri zasebnih delodajalcih dovolj dobro mislečih posnemalcev, s čemur bo kriza brez* poselnosti brez dvoma znatno orni* Ijena.
O tem vprašanju je naš list že ponovno izčrpno poročal in se k ti važni zadevi še povrnemo. Poročali bomo tudi o sklepih in ukrepih, katere bo sklenil ljubljanski občinski svet.
bo mogoče otresti, dokler bodo visoke obresti ovirale vračilo dolga.
Vse različne samopomoči na papirju so že skušale olajšati to bedo, vendar so se nade razbile na tem, ker ni bilo mogoče zbrati visokega obrat* nega kapitala. Posamezni člani, že itak preobloženi z dolgovi, tega ne zmorejo. Zadevo naj vzame v roke država Da bi iz davčne moči kako sanirala materijalni položaj le enega dela dr* žavljanov, ne gre dobro, čeprav taka akcija slučajno ne bi naletela na druge ovire. Torej tako ne, tako pa tudi ne!
Nadure in dvojni zaslužek ljubljanskih mestnih uslužbencev.
F. P.:
Razdolžitev državnih nameščencev.
»Skrbi in huda leta more ubozga kmeta.«
Nekaj bi pa vendar bilo treba storiti tako v interesu posameznikov kakor v interesu skupnosti, države, za katero nikakor ni enako, če delajo njeni na* meščenci zadovoljni, z zbranimi mislimi, ki so med delom osredotočene le na delo, ali če jim uhajajo med de* lom, pa recimo le podzavestno, na druge, težke skrbi, ki jim glodajo in glodajo po možganih do skrajnosti.
Ne bi bilo nemogoče v eminent; nem interesu državnega gospodarstva dodati k § 133. (Pokojninski fond) uradniškega zakona novelo o razdoh žitvi državnih nameščencev z brezobrestnim posojilom na daljši rok iz pokojninskega fonda.
To si predstavljam nekako ta-kode:
Uprava »Pokojninskega fonda« daje, seveda z jamstvom uslužbenčeve plače, vsem onim, ki za to prosijo in izkažejo, da so že zadolženi, brezobrestno posojilo za daljšo dobo — recimo za 20 ali še več let z redno me; sečno amortizacijo. Novih posojil na ta način torej ne bi bilo mogoče dobivati, ker naj bi talka akcija podpirala edino razdolžitev.
Kakor poročajo dnevniki, se glede dolga tudi drugod uradniki ne smejo pritoževati, saj je graški mestni svet sklenil, da poplača dolgove svojih 300 nameščencev v znesku borih 5 milijo; nov in pol našega denarja s posebnim, za to najetim posojilom.«
Postavljanje disciplinskih tožilcev.
Pravosodni minister je podpisal »uredbo o odrejanju disciplinskih to; žilcev« od dne 30. junija 1931., štev. 78.234-U;598 Uredba je izdana na podlagi § 203. uradniškega zakona.
Za disciplinske tožilce se prvem stveno postavljajo državni uslužbenci, ki so po činu višji (starejši, § 102, uradniškega zakona) od obdolženih uslužbencev. Če na sedežu disciplin; skega sodišča ni uslužbencev s pravno izobrazbo v tisti upravni stroki, kateri obdolženi državni uslužbenec pripada, se sme postaviti za tožilca usluž; benec s pravno izobrazbo, ki na sedežu disciplinskega sodišča upravlja posle druge upravne stroke.
Za državne uslužbence v vrhovnih osrednjih uradih in za uslužbence, ki se morajo zagovarjati pred državnim svetom kot disciplinskim sodiščem prve in zadnje stopnje v smislu 2. odstavka § 197. uradniškega zakona (uradniki od IV./2. skupine navzgor) določi tožilca šef vrhovnega osrednjega urada, oziroma pristojni mini; ster. Isto velja tudi, če so toženi uslužbenci nameščeni pri različnih oblastvih.
Oblastni starešina je po ti uredbi za tiste panoge državne uprave, ki tvorijo občo upravo, pristojni ban. Za ostale uslužbence so pristojni stareši;
Važna razsodba
Izračunanje rodbinske pokojnine po čl. 146 prejšnjega uradniškega za; kona.
Po tožbi glavne kontrole št. 57 733 od 5. avgusta 1930., vloženi zoper rešitev ministra za socialno politiko in narodno zdravje od 6. junija 1930., št. 10.624 s katero je bila določena rodbinska pokojnina vdovi upok. N. N., bivšega zdravstvenega pristava, je državni svet z razsodbo št 35.442/30 od 4. decembra 1930. razsodil, da iz; podbijana rešitev ni v skladu z zako nom iz naslednjih razlogov:
»Ko je zakonodajalec predpisal člen 146. uradniškega zakona (od 31. julija 1923., op. ured.), je hotel družini umrlega uslužbenca zagotoviti mini mum za življenje, katerega bi imel uslužbenec ob upokojitvi, če bi bil
ne šefi podrejenih uradov druge stopnje ali če teh sploh ni, pristojni minister, oziroma šef vrhovnega osred; njega urada.
Disciplinski tožilec mora postopati po nalogih in navodilih starešine, ki ga je postavil Poročati mu mora o vsaki odločbi disciplinskega so; dišča, posebno če smatra, da je treba predlagati ustavitev postopanja. Če smatra za potrebno, mora tožilec vse; lej, zlasti pa pred razpravo, zahtevati potrebna navodila od starešine, ki ga je postavil.
Dokler disciplinski tožilec ni postavljen, ne sme sodišče izdati odloč; be, razen v primeru 4, odst., § 236 uradniškega zakona, kjer mora potr; diti ali razveljaviti predhodno odstra nitev uslužbenca od službe.
Če neposrednji višji starešina ni upravičen postaviti tožilca, mora po; ročilo po § 207. uradniškega zakona (o izvršeni predhodni kratki preiskavi) taKoj vročiti poklicanemu stare šini. V nujnih primerih pa sme pred; ložiti svoje poročilo neposredno oblastnemu, oziroma osebnemu stareši ni, da postavi tožilca. Ta starešina mora o postavitvi tožilca takoj obve; stiti sodišče.
Vsi ti predpisi veljajo enako za namestnike tožilcev.
državnega sveta.
upokojitev doživel. Zato je tudi pred pisal v 1. odstavku navedenega člena 146., da je — če uslužbenec umre pred časom, ko mu pripade osebna pokojnina -— za rodbinsko pokojnino podlaga osebna pokojnina, katero bi uslužbenec imel, če bi bil ob tem času že dovršil 10 let službe. S tem je zakonodajalec priznal družini umrlega uslužbenca ugodnost in se poleg te ugodnosti ne more priznati še druga iz 2. odstavka čl. 146 (prejšnjega) uradn.škega zakona s tem, da bi se že priznanim 10 letom po 1. odstavi, ii čl. 146. dodalo, če je uslužbenec umrl pred dovršenim 10. službenim letom, za pokojnino še deset let. Min;; ster je napačno postopal, ko je z izpodbijano rešitvijo določil rodbinsko pokojnino pokojnega N. N. z 20 leti
službe, vračunljive za pokojnino, temveč bi bil moral k že priznanim 7 letom, 6 mesecev in 17 dni službe, kolikor je imel službe ob smrti, katera je nastopila kot posledica izvrševanja službe, dodati še 10 let po 2. odstavku čl. 136. in določiti pokojnino s 17 leti.
6 meseci in 17 dni, ker bi bil s tem že zagotovljen družini minimum za živ; ljenje, kar je bil edino namen zakonodajalca. To je pa mogoče sklepati iz 2. odstavka čl 146. uradniškega zako-na.« — Zato je državni svet navedeno rešitev razveljavil.
Naše učiteljstvo in obmejno šolstvo.
Na zadnji banovinski skupščini ljubljanske sekcije JUU so bili spre; jeti z drugimi resolucijami tudi tile sklepi odseka za obmejno šolstvo.
1.	Zadnje ljudsko štetje je poka; zalo znatno napredovanje jugosloven-skega življa. Prosimo naše oblasti, da na podlagi tega štetja omeje manjšin; ske razrede.
2.	Verouk naj se poučuje v šoli, kakor v cerkvah v državnem jeziku.
3.	V obmejnih krajih Prekmurja, kjer živijo Slovenci, naj se že končno odpravijo propovedi v madžarskem jeziku, katerega mlajše generacije vobče ne razumejo.
4.	Učiteljstvu, ki je v obmejnih krajih, posebno v Prekmurju, vršilo v izvanredno težkih razmerah takoj po zasedbi svojo službo, naj se štejejo leta do sprejetja novega uradniškega zakona tako, kakor se je to izvršilo v Juzm Srbiji
5.	Opaža se, da je na obmejnih šolah več učiteljskih mest nezasede; nih, ali pa, da so na tako eksponiranih mestih same ženske učne moči. Prosimo, da se taki nedostatki odpra vij o in se namesti na ta mesta narod- )
no zavedno in delavno učiteljstvo, predvsem moški.
6.	Prosimo, da se učiteljstvo na obmejnih šolah v izvenšois^em delo; vanju za narod in državo primerno zaščiti in od državnih oblasti primerno podpre. V,sled delovanja raznih elementov, in ker je v obmejnih kra; jih skoraj vsa vplivna gospodarska premoč v tujih rokah, obstoja bojazen, da postanejo gospodarsKo in na; cionalno delavni učitelji žrtve svojega državotvornega udejstvovanja.
7.	V nacionalno prosvetnem delu na meji ni nobenega sistema. Vse delo je le slučajno in večinoma brezplod; no, ker dela vsaka nacionalna organi; zacija ali pa posamezniki samo zase, ne oziraje se na drugo. Prosimo vsa nacionalna, narodno - obrambna dru; štva, da izvolijo skupni odbor, ki bo organiziral in nameril bodoče delo sporazumno z učiteljstvom obmejnih šol.
8.	Narodno-obrambne organizacije naj posvečajo pažnjo našim manjši; nam v inozemstvu in jih podpirajo s knjigami, časopisi in podobno.
9.	Več pažnje je treba posvečati ) tudi našim šolam v inozemstvu.
Znižanje prejemkov državnih uslužbencev.
Da se znižajo državni izdatki na čim manjši znesek, je izdala vlada vrsto uredb, s katerimi se vsem državnim nameščencem, aktivnim in upokojenim, civilnim in vojaškim, znižajo osebne draginjske doklade. Obenem je izšel zakon o znižanju prejemkov uradniških pripravnikov, drag. doklad duhovnikov in nagrad dnevničarjev ter specijalnih doklad oz. nagrad.
Točne tabele o znižanju vseh teh prejemkov objavimo prihodnjič. Za danes ugotavljamo le, da znaša znižanje prejemkov pri aktivnih uslužbencih povprečno 6%, pri upokojencih pa 5%. Niso pa zmanjšane pokojnine staroupokojencev in tistih novih upokojencev, katerim se v pokojninsko podlago ni vračunala specijalna službena doklada.
O teh ukrepih vlade oz. novih zakonih je dne 22. septembra t. 1. izdala Agencija Avala naslednje pojasnilo časopisju: »V vrsti odredb, ki jih je izdala kraljevska vlada, da spravi proračun v ravnotežje in da zniža državne izdatke, je tudi uredba o znižanju prejemkov vseh državnih nameščencev ter častnikov in upokojencev. V to svrho so bili sprejeti zakon o znižanju prejemkov, uredba o znižanju osebnih draginj skih doklad in odloka o znižanju osebnih draginj skih doklad za oficirje in za orožništvo.
Znižanje prejemkov, predvideno s temi odloki, znaša 6% skupnih mesečnih prejemkov pri generalih, admiralih, višjih častnikih in višjih uradnikih civilnega reda ter državnih prometnih ustanov, izvzemši njihove rodbinske draginjske doklade. Pri upokojencih znaša znižanje 5% njihovih
OKUSNA IN ZDRAVA
JE
KOLINSKA K AVA
Dr. Fr. Zbašnik:
Iz spominov Frana Levstika.
S 1. januarjem leta 1885. so me bili poklicali od okrajnega glavarstva v Kani; niku k deželnemu predsedstvu ter me pri; delili uredništvu polnarodnega »Ljubljan; skega Lista«. Imel sem navado, da sem za; rana vstajal in hodil pred pisarno na iz; prehod v tivolski gozd, če ni bilo le pre; več dela. Med redkimi zgodnimi izpreha; jalci je bil tudi Levstik. Nekoč — bilo je začetkom meseca marca — sva se srečala v gozdu na poti, ki vodi proti Spodnjem Rožniku. Poznala sva se pač že prej in se tudi pozdravljala, a v tesnejše stike do tistikrat še nisem bil stopil z njim. Hotel sem, odkrivši se mu, kar mimo njega, to; da on se nenadoma ustavi pred mano in me nagovori. Omenil je mojih trioletov, ki so bili natisnjeni v »Zvonu« za časa, ko je bil on njegov sourednik, in jih pohva; lil. Dasi sem poznal njegovo iskrenost, sem imel vendar občutek, da so njegove besede prelaskave in nisem reagiral na; nje. Pač pa sem ga prosil, da bi se mu smel pridružiti, v kar je z očitnim vese; Ijem privolil.
Od tistih dob sva nekako iskala drug drugega. Bila sva vsak dan z neko toč; nostjo v bližini onega mesta, kjer sva se bila prvič scšla. Vsaj meni je bila v res; niči srčna potreba, da sem sleherni dan malo pokramljal z njim. Imel sem ga že davno kot malo koga v čislih in samo to sem mu zameril, da se je po mojem mne; nju ob svojih izrednih zmožnostih vse premalo udejstvoval kot leposlovec. A tudi on je imel neke simpatije do mene. To se je očitovalo v tem, da je marsika; tero mojo nevednost, zaradi katere bi bil nad vsakim drugim rohnel, dobrohotno sprejel. Nekoč me je opozoril na omelo na nekem drevesu. Jaz, ki tega izraza do; tlej še nisem čul, sem bil v nemali za; dregi. On je zapazil to, zategnil ustnice v tisti svoj tako značilni usmev in vprašal: »Ka res ne veste, kaj je omela?«
Zgodilo se je, da sem moral kateri dan z doma takoj v pisarno. Drugo jutro me je očitajoč vprašal:	»Zakaj vas pa
včeraj ni bilo?« No, pa tudi narobe je včasi bilo: ko sem jaz hitel na izprehod, je on že bežal proti domu. Mimogrede mi je zaklical: »Kar domov moram!« Vedel sem, kaj mu je, in nisem ga zadržavah A
kadar nisva bila zjutraj skupaj, mi je ves dan nečesa manjkalo.
Da se ni branil moje druščine, sem r,e čudil tem bolj, ker mu je bilo dobro zna; no, da imam opravka pri »Ljubljanskem Listu«, ki pač ni bil po njegovem okusu. On, ki je bil neupogljiv kot hudolesovina, pa elastiki, ki so se zbirali okrog tega li; sta! To nikakor ni šlo skup! No, morda je slutil, da pri tej stvari tudi meni ni vse po volji, niti ne po srcu. Sicer sem jaz upošteval in priznaval dobro voljo dežel; nega predsednika Winklerja, po katerega prizadevanju je začel izhajati omenjeni list, nisem si pa mogel misliti, da bi imel naš narod od tega res kako korist. Zaupal nisem dunajski vladi, ki je v tistih časih izpolnila Slovencem semtertja res kako željo, pa pač samo zato, ker jih je tre; nutno kot oporo v parlamentu potrebo; vala. In nikdar nisem dvomil, da ji je č'; sto prav, ko je videla, da je nastala z usta« novitvijo vladne stranke med Slovenci le še večja razcepljenost med njimi. Še danes sem prepričan, da je bila Taaffejeva era za naš narod prej nesreča kot sreča. Saj sta se porodila iz te ere dva najhujša gro; bokopa našemu življu: »Schulverein« in »Siidmarka«, ki sta tisto malo, kar nam je
naklonila Taaffejeva vlada, ne enkrat, temveč desetkrat paralelizirala!
V pogovorih, ki sva jih imela med sa; bo, se je dotaknil Levstik včasi tudi po; litičnih stvari, a bil je takten dovolj, da mi nikdar ni stavil vprašanj, ki bi me bila mogla z ozirom na moje službeno mesto spraviti v zadrego. Vzdržal se tudi ni sod« be o raznih ljudeh; omenil je Šukljeta, ali škileta, kakor bi se moral po njegovi mi; sli pravilno glasiti ta priimek, omenil Levca in drugih, a nikdar ni bilo zaznati pri njem želje, da bi mu pritrjeval, nikdar nevolje, da sem po navadi na vse take opombe samo molčal, iz česar bi bil skle; pal lahko, da se ne strinjam z njim.
Sicer pa sva le malokdaj politikovala. Bolj pogosto sva pretresala slovnico. Na; učil sem se tistikrat od njega marsikaj, česar prej nisem vedel. Tako se še dobro spominjam, da mi je nekoč rekel: »Nedo; ločni zaimki morajo imeti vedno določno obliko. Torej ,neki' in ne ,nekM« Ne vem če to pravilo v tej splešnosti še zdaj ve; Ija. Glede oblike, ,neki’ ima I. Koštial v svojem »Brusu« drugo razlago. Jaz pa se držim še vedno njegovega nauka.
Nekoč mi je natanko označil meje, v katerih se govori najpravilnejša slovem
v-*
tm
Novo
Že nad 50 let se daje za negovanje zob prednost Sar-govemu Kalodontu. Poleg ostalih od^ lik je dobil sedaj še novo svojstvo, ki ga nima sicer niti eno drugo zobno čistilno sredstvo in to je učinkoviti dodatek (Sulforicinoleat po Dr. Bräunlichu), kateri odstrani in prepreči zobni kamen, tega povzročitelja mnogih težkih zobobolov.
skupnih pokojninskih prejemkov, iz-
vzemši rodbinsko doklado. Po gornjem niso prizadeti pokojninski prejemki upokojencev, ki so bili upokojeni po predpisih starega zakona, kakor tudi onih, ki so bili upokojeni po novih zakonih, ker se to znižanje nanaša samo na tiste upokojence, upokojene po novih zakonih, katerim je pokojninski temelj odmerjen tudi na podlagi službene doklade, odnosno doklade na čin in zvanje. Ti odloki ne predvidevajo nikakega zmanjšanja prejemkov podčastnikov vojske in mornarice in gojencev vojaških akademij.«
Malo pred tem pa je izšla zelo važna uredba o ocenjevanju vrednosti naturalnih stanovanj tistih drž. uslužbencev, ki stanujejo v državnih poslopjih. Doslej so se določevale na-
Važno opozorilo. Z današnjo številko stopamo v zadnje četrtletje 1931. Vsem cenj. gg. naročnikom smo priložili položnice in jih vljudno prosimo, da obnove z njimi naročnino za naprej in nam nakažejo morebitne zaostanke. Položnico dobi vsak; ktkjr ima naročnino plačano že za naprej, naj jo pridrži ali uporabi za to, da pridobi z njo novega naročnika ali prispevek za tiskovni sklad. Poleg naslova smo danes označili vsem, ki so z naročnino v zamudi, z rdečilom vsoto, ki je na naročnini do 30. septembra t. 1. še na dolgu. Vse prizadete c. gg. naročnike najvljudneje prosimo, da nam te zaostanke nakažejo čim-prej, če le mogoče v celoti ali vsaj üeioma, ostanek pa drugi mesec. Ponovno pa prosimo vse gg. naročnike, naj agitirajo med tovariši za list in mu pridobivajo novih naročnikov.
Uprava.
Izprememba banovinskih mej. Z
zakonom o izpremembi in dopolnitvi zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja od 28. av* Uusta t i so v smislu izraženih in upravičenih želja posameznih krajev in v skladu z gospodarskimi in pro« metnimi interesi dotičnih krajev, izvršene razne izpremembe banovinskih mej. Med drugim sta po tem zakonu priključena dravski banovim sreza Črnomelj in Metlika, dočim je srez Čabar pridružen savski banovini.
Glavna skupščina Jugoslovanskega učiteljskega udruženja. V dneh 23 do 25. avgusta se je vršila v Beogradu prva glavna skupščina nove skupne učiteljske organizacije JUU. Bilo je pa to zborovanje že enajsto, če šte= jemo vsa dosedanja, katera so se vršila še pod imenom prejšnjega UJU. Na skupščini, ki je sijajno potekla, so bili sprejeti važni sklepi in po« membne resolucije, katere objavimo v daljšem izvlečku prihodnjič. Zbo-rovanje je pokazalo vzorno solidar« nost in globoko stanovsko zavednost našega učiteljstva, ki je na svojo močno in strnjeno organizacijo lahko zares ponosno.
Bolniški sklad poštnih uslužben» cev. Prometno ministrstvo proučuje
jemnine po navodilu, katero je izdalo ministrsko predsedništvo, in običajno niso presegale stanarine dotičnega uradnika, ki je stanoval v državnem poslopju. Po novi uredbi se določa najemnina z ozirom na število sob, postranskih lokalov in pritiklin, to pa vse po draginjskem razredu kraja, kjer leži dotična državna zgradba, točneje botno o teh določbah poročali prihodnjič.
Vse navedene uredbe in zakon veljajo od 1. oktobra t. L, ko se bodo vsem drž. uslužbencem izplačali prejemki že po novih predpisih.
Po vesteh, katere objavljajo beograjski listi, je -zamišljeno to znižanje prejemkov drž. uslužbenstva samo začasno in edino le z namenom, da se uravnovesi državni proračun. Več bomo še poročali.
vprašanje ustanovitve bolniškega sklada za vse poštno osebje v državi. Izdelan je tudi že načrt pravilnika za ta sklad, in sicer po vzoru bolniškega sklada državnih železničarjev. Osnutek pravilnika je bil razposlan vsem poštnim ravnateljstvom v proučitev.
Ustanove iz sklada za finančno kontrolo. Iz sklada za finančno kon trolo bo podeljenih več štipendij in podpor, in sicer samo zakonskim si novom aktivnih in upokojenih uslužbencev finančne kontrole, oziroma njihov.m sirotam. Stipendije bodo do bili samo oni, ki se šolajo v Jugosla viji. Za vse dijake srednjih in njih enakih šol so razpisane štipendije po 800 Din, za slušatelje visokih šol po 1000 Din, po 2000 Din pa za podporo pri izučevanju obrti in trgovine.
Delnice Agrarne banke. Privilegirana agrarna banka obvešča delničar je, da bodo delnice v kratkem natis« njene, nakar se začasne delnice zamenjajo s stalnimi. Državnim uradnikom bo Agrarna banka obenem do stavila po finančnem ministrstvu podpisane delnice. Zato so zaenkrat urgence brezpomembne.
Sprejem v železniško prometno šolo. Železniška prometna šola je rešila prošnje javnih kandidatov za to šolo. Od 433 kandidatov ima 45 kandidatov maturo 8 razredov srednjih šol ima 94 kandidatov, 7 razredov pa so končali 304 kandidati. Šolsko vodstvo je izbralo 183 kandidatov in jih sprejelo v šolo, in sicer z maturo 29. z 8 razredi srednje šole 30, s 7 razredi pa 124. Sprejeti kandidati bodo mo rali na zdravniški pregled in položiti prijavni izpit.
Oblačilnicaza Slovenilo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh vrst ma-nufakturnega blaga. Državni uradniki dobijo blago na obroke samo s predložitvijo uradne legitimacije.
Samopomoč državnih nameščencev in upokojencev, reg. pom. blagaj« na v Mariboru je v mesecih julij in september 1931. nudila prvo pomoč za sledečimi umrlimi člani: 1 Majcen Martin, nadučitelj v pok., Pobrežje, Nasipna ul. B 1950 Din. 2. Šijanec Miro, prof. v pok., Maribor, Gosposka ul. 58 A 1300 Din 3. Božič Ivan paznik v pok., Maribor, Tattenbachova B 1950 Din. 4. Sterger Josip, višji sod svetnik v pok., Maribou, Majstrova ul 1 C 2100 Din. 5. Lindner Anton,
Odkod visoke cene? Iz nekega članka, ki je izšel v ljubljanskem »Kmetskem listu« posnemamo ta od« lomek: »Omeniti pa moramo pri tej priliki še eno točko, ki igra pri določanju cen važno vlogo: davek. — Pre« kupec pravi, da plačuje davek. Trgo« vec in obrtnik tudi pravita da plaču« jeta davek in da zato ne morejo zni« žati cen. In tako trdijo vsi, da plaču« jejo davek^.. Kakšna pa je resnica? Kdo res plača davek? — Poglejmo peka. Pek kupi moko in dela iz moke kruh. Pek dobro ve, koliko kil kruha bo napekel iz 100 kil moke. On tudi ve, kako velik bo njegov dobiček, ki ga ni težko izračunati. Pek računa tako Je n. pr.: Ceni moke je treba prišteti plače uslužbencev, ceno drv, raz« svetljavo davek (približno) in njegov dobiček. To skupno vsoto razdeli na 1 kilogram kruha in cena kruha je go« tova in določena. Davek je torej v ceni kruha že vračunan (če je pek pa« meten in v tem oziru so vsi peki pa« metni) in pek ne plača iz svojega žepa n od svojega tudi že v ceno kruha vračunanega dobička prav nič, ampak
sodni kanclist, Maribor B 1950 Din. V to svrho so se razposlale položnice ter imajo člani za plačati v A skupini 10 Din, v B skupini 18 Din in v C skupini 22 Din. Vsi oni člani, ki imajo večje zneske so pa zaostanki, ki so jih sami povzročili vsled nerednega plačanja, oziroma ki niso poravnali po prejetju položnic. Zatorej se naprošajo člani, da svojo obveznost čim prej uredijo. — Odbor.
on nese na davkarijo samo to, kar je pri nadrobni prodaji kruha dobil od kupcev! Kupec torej ali konzument je tisti, ki plačuje davek, pek ga pa le zbira in nese na davkarijo! In tako je na celi črti in zato mora kmet biti zadovoljen z nizkimi cenami, meščan pa mora plačevati, da je ves črn.«
Podražitev kruha v Beogradu. Za« radi podražitve cen kruhu je delavska zbornica poslala mestni občini beo« grajski sledeči predlog: »Od 8. sep« tembra je poskočila cena kruhu za 1 Din pri kg, odnosno po kosu. V isti višini kot belemu in polbelemu, je poskočila cena tudi črnemu kruhu. Ta tako huda podražitev kruha za celih 35, oziroma 40% je zelo težko zadela gospodarsko slabo in z družino obremenjeno delavstvo in beograjsko prebivalstvo, kateremu je kruh glavna življenjska hrana. Čeravno so vzroki podražitve kruha globlji in ležijo v zvezi z gospodarskimi razmerami v naši državi, moramo vendar smatrati, da je taka podražitev kruha vseeno prevelika, in da bi pri podrobni kalkulaciji prišlo do zaključka, da bi cene
i
Vestnik.
O draginji.
ščina in kamor bi se moral hoditi po nje« govem mnenju človek jezika učit. Tudi li« terarne pogovore sva imela. Nekega dne me je nenadoma vprašal, kako sodim o Stritarjevih pesnitvah. Brez pravega pre« udarka sem odgovoril:	»pesem mora biti
sveža kakor roža, ki je pognala iz jutra« nje rose. In te svežosti pogrešam često pri njih. Nemara da jih preveč predelava in pili.« Pogledal je v tla in odvrnil s pridu« šenim glasom:	»Mojih je pa le še nekaj
svežih!« — Prepozno sem se spomnil, da tudi on rad popravlja in pilil...
Malokomu je nemara znano, kako ve« lik prijatelj narave je Levstik bil in s ka« kim zanimanjem je zasledoval vse pojave v njej. S kakim vzhičenjem se je v gozdu zdaj pa zdaj zazrl v mlado zelenje, s ka« kim veseljem je prisluhnil, kadar se je oglasil kak ptič, kako pazljivo so sprem« Ijale drobnega pevca njegove svetle oči, ako je sfrčal z ene veje na drugo! »Ali ga slišite?... Ali ga vidite?« me je vpraše« val in čakal, kaj porečem. Imel je kakor otrok mehko in dovzetno srce!
Mnogi so mu zamerili njegovo zadirč« nost, ker niso vedeli, od kod jo ima in niso znali, da jo je prinesel kot nekaj po« sebno značilnega iz svojega rojstnega kra«
ja, ki se mu ni nikoli v ničemer izneveril. Med Turjakom in Strmcem, ki loči rib« niško dolino od kočevskega sveta, živi pač narod posebne vrste! To so najboljši ljudje, ki si jih moreš misliti, a ljubezni« vih besed skoro ne poznajo. Kadar se imajo najbolj radi, takrat najbolj drug drugega podajajo! In kdor huje zbada, ti« sti več velja! Kak tujec bi sodil, da so si ti ljudje vedno v laseh. Krpan je zadirčen celo proti cesarju in cesarici. V njem je upodobil Levstik človeka, kakršnih je v mladosti mnogo videl okrog sebe in ka« kršen je bil on sam — nad vse dober, zmožen največje požrtvovalnosti, a tudi samozavesten in ponosen, človek, ki rad vsakomur pomaga, pa baš tako nikomur ne prizanese. Levstik bi bil seveda v življe« nju bolje vozil, če bi ne bil živ dan tako koreninil v svoji domači zemlji. Stritarja je obdajalo v mladosti isto okolje, a nje« ga je življenje ugladilo. Tudi on dovtipen in šegav, tudi on zna vščipniti, a vendar zvene pri njem drugačne strune! Da je vihtel Levstik napram svojim nasprotni« kom včasi dokaj grobo orožje, ima pa svoje opravičilo tudi v tem, da mu je bila v življenju resnica nad vse. Kdor je resni« co kakorkoli potvarjal, temu ni prizanesel.
Tistikrat je bil Levstik že bolehen. Nedavno sem nekje bral, da se ga je lo« tila leta 1885., torej prav v tistem času, ko sva midva občevala, huda živčna b«;« lezen. če je to res, potem je jako čudno, da nisva o tem nikoli nič govorila, in si« cer čudno tem bolj, ker sem bil v tistem času tudi že jaz prav hudo živčno bolan. A nobeden od naju ni nikdar kaj takega o sebi omenil. Pač pa je on potožil včasi, da v njegovi notranjosti ni vse vredu. Je« mal je — po čigavem nasvetu, mi ni znano ■— pridno odvajalna sredstva. Hotel je menda shujšati, dasi nikakor ni bil pre« obilo rejen. Čuditi sem se moral veasi, s kako naivnostjo je motril svojo bolezen. Tako mi je nekoč rekel: »Včeraj sem je« del malo več prikuhe, danes pa že Čurini, da mi trebuh spet raste!« Jaz se mu ni« sem upal omeniti, da je kaj takega nemo« goče. Kaže pa to na hipohondrijo, ki je seveda tudi živčna bolezen, in sicer ena izmed najtežjih in najtrdovratnejših. Nje« govo prezgodno smrt pa je povzročila led« vična bolezen — morbus Briohtii...
Ko so odkrili Levstiku leta 1889. v Velikih Laščah spomenik, sem bil zraven. Letošnjega slavja v njegovem rojstnem kraju se nisem mogel udeležiti. Vsekakor
je bila letošnja prireditev impozantnejša od one leta 1889. Tistikrat je imel slav« nostni govor pokojni Kersnik, ki pa se mu vsaj po mojem občutku — ni posebno po« srečil. Bili so ga bržčas naprosili šele v zadnjem trenutku, da prevzame to nalogo. Treba tudi upoštevati, da je bilo potova« nje z Brda v Velike Lašče v tistih časih še utrudljivo. In pa v navadi tudi še ni bilo, da bi ob takih prilikah kdo svoj go« vor čital. Kaj takega bi mu bili celo za« merili! Kakor da bi ne bila vsebina go« vora poglavitno! Pri letošnji proslavi so se čule vse tehtovitejše, globlje besede. Želel pa bi bil jaz, da bi se bili govorniki pri tej priliki malo bolj tudi Stritarja spo« minjali. Da, mnenja sem, da bi bila mo« rala dobiti ta dva naša velika moža v svojem rojstnem kraju nekak skupen spomenik. — Seveda tudi s tem bi ne bilo še vse storjeno. Levstik in Stritar sta si stekla za našo prosveto in za procvit na« šega slovstva tako velike zasluge, da jima gre spomenik pač tudi v našem glavnem mestu! Kjer stoji spomenik njunega ožje« ga rojaka Trubarja, naj se postavi čim« prej še njima. Njima zdaj — najprej, potem pa seveda še drugim!...
kruhu vendar bile lahko nižje.« — Med tem se je že podražil kruh tudi drugod, prav tako seveda tudi v Ljub* Ijani.
Meso hrvatskih prašičev brez ces
ne. Ljubljanski »Slovenec« poroča: Hrvatski listi poročajo, da so v Ko* privnici 7. t. m. prašiče kmetje prodajali mesarjem po 5 do 6 Din za kilo*
gram. Cene so v enem tednu padle za 2 Din pri kilogramu. — Pa smo brali nekje, da so hrvaški prašiči po 12 Din in da zato mesarji ne morejo poceni dajati mesa.«
Obleke kemično čisti, barva, pllslre in lika tovarna J O S. REICH.
I Zdravstveni drobiž.
Važen ameriški zavod v Beogradu. Kmetijsko ministrstvo Združenih dr* žav Severnoameriških je ustanovilo v Beogradu poseben urad, ki ima nalogo, da zbira statistične podatke o prideio* vanju žita v 'Podonavju. Namen tega urada je stalna in točna informacija ameriških poljedelskih proizvajalcev. Glavni namen je zbiranje vseh podat* kov o pridelovanju pšenice, koruze in rži, o reji konj, goved in svinj, o pri* delovanju tobaka, suhega sadja itd. Delokrog urada obsega razen dežel ob Donavi še zapadno Azijo in severni del Afrike. Pomen tega ameriškega urada je iz gospodarskega stališča zelo velik.
Veiiik strah za »mrzlonožnike« je trenutek, ko morajo, iti v postelja. Ni* kakor si ne morejo nog ogreti. Pomagajo naj si s segretimi rutami, s kate* rimi ovijejo noge, alli pa naj denejo par ur, preden gredo v posteljo^, ter* motor vanjo ali pa toplotno steklenico ali vročo vrečico peska; tik, preden ležejo, vzamejo to iz postelje. Priporočajo tudi mehke nočne nogavice, ki morajo biti pa seveda zelo široke, da jih takoj lahko odstranimo, ko so se noge zadostno ogrele.
Pril vsem tem pa ne smeš pozabiti, da so noge samo del telesa, in moraš gledati na vse teto. Malokrvnost, nervoznost, suhost itd. spadajo, v zdrav* niško oskrbo. Mrzla voda pri teh obo* telo st ih ni dobra, v nasprotju s splošnimi nazori.
Važna točka v lokalnem in v splošnem zdravljenju je gibanje. Ono pospešuje obtok krvi. Skakanje in hoja nas. napravita tople; a hoja mota biti hitra, ne običajna sprehajalna hoja, pri kateri nam je večinoma še bolj mraz. Izredno važen je sport, zla* siti tudi turistika.
Nevarnost metilalkohola. MetilaU kohoi ima v nasprotju z navadnim alkoholom prav poseben vphv na sta* ničje vidnih živcev. Včasih nastopi brez vseh drugih zastruplj e valnih znakov pri uživanju žganja ali ruma, ki jc z metilalkohoiom ponarejen, pod vpil* vom tega alkohola izredno hitro vnetje vidnih živcev, ki imajo za posledico oslepeiost
Sprehodi bolnih na pljučih. Vsi, ki so močno na pljučih bolni, pa tudi vsi, ki so lahko noini, morajo biti abso* iutno mirni in morajo ležati, če imajo popoldan zvišano temperaturo, nad a7u U pod pazduho. Sprehajati se sme* jo ie Drezinrziični, Lahko bolni tuber* kulozni, in sicer dva* do trikrat na dan po pol ure do ene ure. A prav tako potrebno je tudi štiri, do petkrat na dan razdeljeno počivati po eno uro, tudi v najlažjih slučajih. Kajti tudi v naj laž* jih slučajih tuberkuloze velja načelo: rajši pireveč počivanja kot preveč gn banja. Ce se giblje temperatura zmeraj na meji normalnosti, ce obstoja nagib k pogostejšemu dviganju, če teža ne narašča, če nastane po gibanju moč* tiejša malokrvnost, visoko število v utripih srca, kratka sapa in srčno utri* panje, in prav tako, če so se vršili sve* žejši pirocesi, tedaj je treba mero spre* hoda še bolj omejiti ali jih moramo popolnoma opustiti. Ležimo lahko v postelji pri odprtem oknu ali pa na prostem, na zavarovanem prostoru. Ležanje na solncu ne prenese vsakdo in je za to treba posebnega zdravm* škega predpisa. Mnogo je bolnih na pljučih, ki bi se dali ozdraviti, a ki ne ozdravijo, ker ne morejo biti pri miru in ker se torej tudi njih bolezen ne more pomiriti. Zato so napravili po* sebna ljudska zdravilišča za bolne na pljučih, da dajo bolnikom možnost za zadosti dolgo zdravilno ležalno kuro v svežem zraku.	(Iz »Zdravja«).
Posledice vojne.
Znižanje potrošnje mesa v Nemčiji. Po statistiki strokovnega odseka za preskrbo z mesom je v Nemčiji po* trošnja mesa v prvi polovici leta 1930. stalno nazadovala Leta 1926. je na posameznega prebivalca v Nemčiji prišlo na pol leta 19'5 kg mesa, v prvi polovici leta 1927. je narasla potrošnja na 2L7kg, v prvi polovici leta 1928, na 23'7, v letu 1929. na 23'4 in je leta 1930. v prvi polovici padla na 22’5 ku lograma. Ker ni verjetno, da je to nazadovanje potrošnje mesa pripiso* vati vegetarijanskim tendencam, je očividno, da si široki krogi ljudstva zaradi pomanjkanja ne morejo privoščiti mesne hrane.
Poraba kruha se zmanjšuje. Narodni gospodarji so izračunali, da se danes v Evropi konzumira dosti manj kruha, kot se ga je pred vojno. Na Francoskem je odpadlo na vsakega prebivalca pred vojno po 248 kg kruha na leto, sedaj pa le 198. Na Angleškem je povprečno vsak človek leta 1913 pojedel po 167 kg kruha na leto, dočim ga dandanes le še 150 kg. Na Nemškem je še pred nekaj leti (leta 1923.) odpadlo na posameznika po 105 kg kruha na leto, dandanes pa znaša ta povprečna količina samo 90 kg Nasprotno je pa povprečni Ita* lijan pred vojno konzumiral 185 kg kruha, dočim ga sedaj po 193 kg na leto.
Stanovanjska akcija v Italiji. V
minulem desetletju se je v 'Italiji znatno pomnožilo število stanovanj po mestih. Na novo je bilo zgrajenih v Rimu 246.678 novih stanovanj, v Milanu 195.880, v Neapolju 11.129, v Florenci 19.756 in v Trstu 18.291 novih stanovanj.
Število vojnih invalidov v Nemčiji. Po zadnjih štetjih je v Nemčiji 839 396 vojnih invalidov, kateri so upravičeni do prejemanja invalidskih podpor. Število oškodovancev se je od leta 1924. zvišalo za 118 465, v zad* njem letu samem pa za 31.800 oseb. Ker je bilo v svetovni vojni v Nemčiji vpoklicanih pod orožje približno 12 milijonov mož, jc število vojnih invalidov razmeroma zelo visoko. Da* si so poznejše določbe možnost na* knadne prijave za invalidsko podporo znatno omejile, se vendar dandanes v Nemčiji oglaša s prošnjo za inva* lidsko podporo marsikdo, ki bi — dasi upravičen — ob ugodnejših gospodarskih razmerah tega ne bil storil. Tudi porast za prejemanje invalidnine upravičenih oseb kaže na ve* liko gospodarsko krizo, v kateri se Nemčija dandanes nahaja.
Razširjajte „Naš Glas“!
Veletrgovina
A. ŠARABON
V LJUBLJANI
priporoča špecerijsko blago, raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke. - Raznovrstno rudninsko vodo.
Prva jugoslovanska tovarna dežnikov
JOSIP VIDMAR
LJUBLJANA
PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 19
Solidnost v kvaliteti in ceni. — Točnost in natančnost v izvrševanju n a r o č i 11
EN GROS! EN DETAIL! Ustanovljena 1. 1882.
L. Mikuš
Ljubljana, Mestni trg IS

priporoča svoj'o zalogo
Popravila se izvršnjejo točno in solidno
Najboljši
šivalni stroji in kolesa znamke GRITZIiERinADLER
ter švicarski ple tilni stroji,Dubled* za rodbino, obrt in industrijo
Josipa Petelinca
UIIBLIANA, blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913. Pouk v vezenjn brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica za popravila.
Telefon štev. 2312 Račun pošt. hran. 10.761
1 ♦
UČITELJSKA TISKARNA
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA
JE NAJMODERNEJE UREJENA IN IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA OD NAJPREPROSTEJŠIH DO NAJMODERNEJŠIH
Tiska šolske, mladinske, leposlovne In znanstvene knjige; ilustrirane knjige v enobarvnem ali večbarvnem tisku; brošure In knjige v vseh nakladah, časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov
LASTNA TVORNICA 6 O L S KIH ZVEZKOV
Krojaški atelje
FRAN IGLIČ, LJUBLJANA
Pražakova ulica.
Izdeluje se za dame in gospode po najnovejših krojih. — Lastna zaloga modnega blaga. — Uradnikom znaten popust ali na obroke.
Telefonska štev. 2412	Štev. pošt. hran. 11.165
Vzajemna posojilnica v Ljubljani
r. z. z o. z.
Miklošičeva cesta 7
v lastni palači, dovoljuje pod ugodnimi pogoji vsakovrstne kredite in posojila državnim uslužbencem proti poroštvu, zaznambi na prejemke, zastavi življen-skih polic in vrednostnih listin ter vknjižbi na posestva. Odplačilo v mesečnih obrokih. Uradne ure od 8.—2.
■IIC. J. HAMANN
III	Ljubljana
Vam nudi najsolidnejil vir nakupa perila« lipi opreme nevest In novorojenčkov» perja» modnih potrebščin - Predtlskarlja modernih ročnih del. Ul
Izdaja za konzorcij „Naš Glas* odgovorni urednik dr. Karl Dobida. - Tiska Učiteljska tiskarna (predstavnik France Štrukelj). Vai v Ljubljani.