Registre) Nacional de la Propiedad Intelectnal No. 380435 Redaccion y Admšnistracion: Calle Vfctor Martinez 50 (Suc. S) Buenos Aires, Argentina “ESLOVE N 1 A L IBRE” Ano (Leto) X (5) BUENOS AIRES, 19. JUNIJA (JUNIC) 1952 No. (Štev.) 22. CQ 3« ©£ g 3!S g MO o OK£ O ■< O t------ Victor Martinez 50 - Buenos Aires FRANQUEO A PAGAR j TARIFA REDUCIDA Concesidn N" 3824 Svobode vere v Sloveniji? Apostolski upravitelj ljubljanske ško¬ fije škof Anton Vovk 'je izdal 30 aprila letos okrožnico “O izražanju verskega prepričanja”. V njej ugotavlja, da za¬ hteva sedanja državna oblast v Sloveni¬ ji od vernikov priznanje “brezbožnega si¬ stema (n. pr. materializma), njegovo razširjanje in poučevanje v šoli”. Nato opozarja vernike, “naj se zavedajo, da se včasih dolžni doprinašati za vero tu¬ di herojska dejanja in da bodo z božjo milostjo za taka dejanja sposobni.” Daje navodila, kako naj se verniki vedejo ob posameznih prilikah, če jih bo državna oblast preganjala zaradi- njihovega ver¬ skega prepričanja. Povod za to okrožnico je dalo novo pre¬ ganjanja vere, ki se je začelo v marcu. Spravili so se zlasti nad šolo in učitelje. Poročali smo že, da je bila cela vrsta u- čiteljic odpuščenih iz službe, ker so ho¬ dile v cerkev in pri pouku omenjale kr¬ ščanske misli. Iz učifeltiše so začeli iz¬ ganjati dijake, ki opravljajo verske dolžnosti. Uvajanje brezbožnega dialektičnega materializma po šolah nima tistega u- speha, kot ga jugoslovanski komunisti pričakujejo. Tito je imel 15. marca go¬ vor pred zastopniki Zveze jugoslovan¬ skih dijakov, v katerem je povedal med drugim tudi tole: “Ne smemo dovoliti, :ia bi se pod videzom cerkvenih obredov zastrupljala naša mladina. . . Resnica namreč je, da je zadnje čase naša mladi¬ na začela padati zopet pod vpliv vere... Tega ne opažamo samo pri mladini na splošno, marveč celo med komunisti sa¬ mimi. Globoko obžalujem, da današnji lik komunista ni več takšen, kot je bil v dneh pred vojno in po vojni. Lik ko¬ munista je zbledel. Spremenil se je pod vtisom tujih pojmovanj, ki so se vtiho¬ tapila v stranko.” Nato je napovedal brezobzirno nastopanje proti “zlorabi verskih čustev”, in radikalno čistko v stranki. Pc tem govoru se je začelo, posebno temeljito, kakor vedno, zlasti v Slove¬ niji. Gornja okrožnica škofa Vovka, ki je odgovor na ta nov val preganjanja, je veliko, junaško dejanje, za katero mu bomo vsi verni Slovenci hvaležni. Ra¬ zumljivo pa je, da to dejanje ni ostalo brez reakcije z državne strani. Oglasil se je sam minister dr. Marijan Brecelj in v ostro pisanem članku “Sovražniki na delu”, objavljenem najprej v “Bor- b:”, potem pa še v 119. štev. “Sloven¬ skega Poročevalca”, zelo ogabno napadel škofa Vovka, njegovo okrožnico in Va¬ tikan. “Ali morda misli” (škof Vovk), pi¬ še Brecelj, “da inu je dal dogodek v No¬ vem mestu, kjer ga je pred neodgovor¬ nim dejanjem enega človeka (katerega je za to sodišče kaznovalo) zaščitila ljudska oblast, proste roke za rovarjenje zoper državo?” Okrožnici očita dr. Bre¬ celj, da nesramno kleveta jugoslovansko oblast, hujska ljudi zoper njo, in “še enkrat dokazuje izdajstvo narodnih in¬ teresov slovenskega naroda. Ni naključ¬ je, da je poslal škof Vovk to okrožnico ravno v času, ko se za našim hrbtom odloča o usodi Slovencev v coni A. Na¬ men okrožnice je, podpreti tuje sovraž¬ ne interese.” O Vatikanu pravi dr. Bre¬ celj, da “mu ni do vere, ki živi v našem preprostem človeku. Njemu gre za ob¬ last.” “Ofieiebia katoliška cerkev v Slo¬ veniji spletkari v imenu vere, želeč utrdi¬ ti v Jugoslaviji svoje vatikanske reak¬ cionarne politične interese.” “Zato ja¬ sno in nedvoumno obsojamo pred doma- in svetovno javnostjo to politiko di¬ rektnega vmešavanja Vatikana in tujih reakcionarnih elementov v naše notranje razmere in zahtevamo, da se z ustrezni¬ mi ukrepi onemogoči to stalno hujskanje in vznemirjanje ljudi, ki žele v svoji do¬ movini živeti in delati v miru.” To zmerjanje, ki ga je zagrešil “kato¬ ličan” dr. Marijan Brecelj proti svoje¬ mu škofu, njegovi okrožnici in Vatika¬ nu nima nič opraviti z vsebino Vovkove okrožnice. Očitke, ki jih je naštel dr. Brecelj že od drugod poznamo; vemo, da so iz trte izviti in da, spadajo med splošne komunistične rekvizite. Vprašanje je to, ali se katoliška vera v Sloveniji preganja ali ne, in ali ima svobodo ali je nima. Dr. Brecelj odgo¬ varja: “Zaradi same vere ni bil pri nas nihče nikoli preganjan.” Prav tako pra¬ vi: “Vselej smo spoštovali in borne spo¬ štovali svobodo verskega prepričanja in njegovega izražanja.” V isti sapi pa do¬ stavlja: “Razumljivo je, da šolsko izo¬ braževanje in splošna vzgoja mladine ne moreta temeljiti na načelih nekih ideali¬ stičnih nazorov in na mistiki.” Ta “na¬ čela nekih idealističnih nazorov” in ta “mistika” so seveda katoliška vera in njena načela. Čudno, da se “katoličan” in krščanski socialist er. Marijan Bre¬ celj ne izraža bolj razumljivo. “V socia¬ listični Jugoslaviji”, nadaljuje dr. Bre¬ celj, “temelji in bo temeljilo izobraže¬ vanja ,na znanstvenih dognanjih.” Ta “znanstvena dognanja” po so, česar dr. Brecelj tukaj ne pove, dialektični ma¬ terializem, ki je v pravem znanstvenem svetu že zdavnaj obsojen, kot neznan¬ stven. Čudna je logika dr. Marijana Breclja. Po njegovem se v Jugoslaviji spoštuje izražanje vsakega verskega prepričanja. Toda učiteljica, ki otroke katoliških star¬ šev uči krščanskih pesnic ali ki hodi v cerkev, ni vredna,, da ji država daje kruh in nagrado. Kakšna svoboda “izra¬ žanja verskega prepričanja” je, če za¬ to, ker hodiš v cerkev, ne moreš biti uči¬ telj ali sodnik ali oficir ali ne smeš hodi¬ ti v srednje šole? Kaj si predstavljajo oblastniki v Sloveniji pod “svobodo izra¬ žanja verskega prepričanja?” Jugoslovanska ustava govori o “svo¬ bodi vere in vesti”, ki da je zajamčena. Območje te svobodmse more umevati kot zgolj notranje. Zaradi te svobode država ne zahteva od državljana, da sprejme določeno vero ali da se ji odreče. Take notranje svobode n. pr. ni priznavala stara rimska država ali pa angleška dr¬ žava v 17. stoletju. Če ima dr. Brecelj pred očmi le to svobodo, potečima delo¬ ma prav, ko piše: “zaradi same vere ni bil pri nas nihče nikoli preganjan.” Ni¬ smo še slišali, da bi v Jugoslaviji koga preganjali zaradi zgolj notranjega ver¬ skega prepričanja; samo komunistična partija zahteva od svojih članov, da so -tu prepričani materialisti in jih pre¬ ganja, če niso. Zato smo rekli, da ima dr. Brecelj deloma prav, ko trdi, da za¬ radi same vere ni bil še nihče pregan¬ jan. Toda svoboda vere ni isto kot svoboda izražanja verskega prepričanja ali celo njegovega širjenja. Vrh tega pa vera ne pomeni samo kultnih dejanj, marveč se¬ ga, kakor vsi vemo, veliko dalj. Če v Sloveniji državna oblast ne brani duhov¬ nikom maševati, s tem ni rečeno, da vlada v Sloveniji popolna svoboda vero- izpovedanja in njegovega izražanja. Do¬ kler bo duhovnikom prepovedano pridi¬ gati o celotnem verskem in nravnem nauku, dokler jim bo prepovedano otro¬ ke poučevati v krščanskem nauku v cer¬ kvi in zunaj nje, dokler ne bodo dovolje¬ na sodobna sredstva za širjenje krščan¬ skega nauka, kot sta tisk ih radio, do¬ kler bodo državna oblast in državne or¬ ganizacije preprečevale naravnost ali posredno obisk cerkva, toliko časa v Slo¬ veniji ni popolne verske svobode, pa naj se kdo še tako sklicuje na člen državne ustave o svobodi vere in vesti ali na dajstvo, da zaradi “vere same” še nihče r.i bil preganjan. Za dokaz, da vlada v Sloveniji verska svoboda in da je zato okrožnica škofa Vovka neosriovana, navaja dr. Brecelj tudi “dejstvo, da imajo katoliški du¬ hovniki v Sloveniji svoja posebna zdru¬ ženja in zadruge, da se popravljajo cer¬ kve in bogoslovja iz javnih sredstev (n. pr. v Vipavi), da imajo svoj tisk, da sprejema veliko število duhovnikov plačo — iz državnega proračna itd.” Vsi ki poznajo razmere v Sloveniji, imajo o tem “dejstvu” tako mnenje, da bi se pri dokazovanju verske svobode gotovo ne sklicevali nanj. A četudi bi bilo vse res tako, kot našteva* dr. Brecelj, ni v tem nobenega dokaza za to, da ima katoli¬ ška Cerkev v Sloveniji svobodo v tako bistveni stvari, kot je poučevanje otrok in ljudstva. Po članku “Profesor teologije dr. Fabi¬ jan si je snel krinko”, ki je priobčen kon¬ cem aprila v "Slovenskem Poročevalcu” posnemamo, da je šolski svet klasične gimnazije v Ljubljani sklical 24. aprila “množični sestanek” staršev. Na njem je govoril ravnatelj gimnazije M. Rav¬ bar o vzgojnem sodelovanju med šolo in družino. Razodel je, da izkazuje klasič¬ na gimnazija dobre šolske uspehe, a sla¬ be “moralno-pohtične”. Mnoge družine rušijo šolsko “vzgojno delo”. “Zlasti pa zanaša na moralno področje zmedo kato¬ liška hierarhija, ki izrablja verska ču¬ stva v politične namene in prireja apo¬ logetična predavanja, v katerih polemi¬ zira z znanstvenimi izsledki, ki se popu¬ larizirajo v šoli. To njeno delovanje ima za posledico pospeševanje moralnih kon¬ fliktov v naši mladini, ki imajo v neka¬ terih primerih pogubne učinke.” Tega sestanka se je udeležil tudi teološki pro¬ fesor dr. Fabijan. Po ravnateljevem pre¬ davanju se je oglasil prvi k besedi in poudarjal, da šola nima pravice vnaša¬ ti v vzgojo dialaktični materializem, ki je neznanstven; moralno • krizo mladine povzroča šola z vzgojo na osnovi dia- lektričnega materializma. Članek se se¬ veda zgraža nad “predrznostjo” dr. Fa¬ bijana in pripoveduje, da je Fabijanov nastop izzval ogorčenje pri poslušalcih. Članek se končuje z vprašanjem: “Ali smatra profesor Fabijan, da je svoboda prepričanja v tem, da bi morala socia¬ listična država uvajati v šole idealistič¬ ni neznanstveni nazor namesto znano¬ sti?” Socialistična država jugoslovanskega komunističnega kova naj bi pošteno pri¬ znala, da po njenem nazoru, ki ga z všo silo uvaja na vseh popriščih, ni mesta za svobodo krščanske, zlasti pa katoliške vere. Vse govorjenje o svobodi vere je pri njej le propaganda. Svobode vere v Sloveniji ni, četudi so cerkve še odprte in se opravljajo sv. maše in se sme vsak elan nekoliko pozvoniti. Mae Arthur odloža Mednarodna politika prehaja vedno bolj pod vpliv dogodkov, ki se razvijajo v Združenih državah. Prihodnji mesec bodo tam konvencije obeh strank, ki bo¬ sta določili svoje kandidate za novem- berske volitve. Predsednik Truman se v svojih ukrepih v veliki meri poslužuje ta¬ kih sredstev, ki naj ohranijo dobro voljo volilcev demokratski stranki. Med Taf¬ tom in Eisenhowerjem pa se dvoboj na¬ daljuje in še vedno je negotovo, kdo bo imel večino na konvenciji in kdo izmed obeh bo proglašen za kandidata republi¬ kanske stranke. MAC ARTHUR — GLAVNI GOVORNIK NA REPUBLIKANSKI KONVENCIJI Prejšnji teden se je sešlo vodstvo re¬ publikanske stranke, da določi dnevni red in potek konvencije v Chicagu, ki se bo začela dne 7. julija. Na sejo je prišlo vseh 46 članov plenuma in velika senza¬ cija je bila, da so bili v vodstvo konven- ] cije izbrani sami pristaši senatorja Taf¬ ta. Poslovnik konvencije je pa tak, da se redno predsedstvo skupščine izvoli še¬ le di-ugi ali. pa tretji dan. Prva dva dni imajo besedo odličniki stranke, to so biv¬ ši predsedniki Združenih držav ali pa glavni ministri iz republikanske vladne dobe. In te “keynoterje — ustvarjalce položaja “izvoli vodstvo stranke na svo¬ jih predhodnih sejah. V Chicagu pa so na seji vodstva s 34 proti 12 glasovom izvo¬ lili za prvega “keynoterja” generala Mac Arthurja, ki se je večkrat dosedaj izre¬ kel za kandidaturo senatorja Tafta. Dru¬ gi govornik pa bo bivši predsednik Zdru¬ ženih držav Herbert Hoover. Oba, Hoo¬ ver in Mac Arthur, živita v Newyorku v 20 DE JUNIO - DIA DE LA BANDERA NACIONAL Esta fecha ha sido establecida para honrar especialmente a ensefia nacional y como liomenaje a su creador, el general MANUEL BELGRANO, patriota emi- nente, noble y desinteresado, quien fallecio ese dia en Buenos Aires el ano 1820. Manuel Belgrano, este ilustre procer, nacido en Buenos Aires el 3 de junio de 1770, participo en el Cabildo Abierto del 22 de mayo y fue elegido por el pueblo como vocal de la Primera Junta el 25 de mayo de 1810. Entusiasmente trabajo para mejorar la educaeion en Rio de la Plata. Fue el propulsor de los estudios matematicos y por su iniciativa se creo en 1799 la ESCUELA DE NAU- TICA, .institute teorico-practico de investigacidn v ensenanza de matematicos y ciencias de navegacion. Tambien a el se debe la primera eseuela de dibujo que funciono en el Pais, siendo ademas e! primero que se oeupo de la educaeion de la mujer. Aun durante la guerra de la emancipacion Belgrano continuo preocu- parse por la educaeion. Para fundar cuatro eseuelas dono los 40.000 pesos que el gobierno le destino como premio a la vietoria de Salta, y para el funcionamien- to de los mismos eseribio en 1813 un REGLAMENTO ESCOLAR que fue el pri¬ mero redactado en la Argentina despues del 25 de mayo. Su memoria sera honrada en todas las eseuelas nacionales y en los garnizo- nes y en ese dia se realizara tambien el juramento a la Bandera por los solda- dos conscriptos de las clases que ahora cumplen su servicio militar. 20. JOKU DAN NARODNE ZASTAVE Ta dan je posvečen narodni zastavi in kot počastitev spomina njenega ustva- ritelja generala MANUELA BELGRANA, odličnega, nesebičnega in plemenitega rodoljuba, ki je umrl v Buenos Airesu prav na ta dan leta 1820. Manuel Belgrano je bil rojen v Buenos Airesu 3. junija 1770. Po poklicu je bil odvetnik ter je radi svoje visoke izobrazbe zavzemal odlične položaje. Kot velik rodoljub se je udeležil narodnih manifestacij v Cabildo dne 22. maja 1810 ter je bil 3 dni pozneje izvoljen tudi za člana prve argentinske narodne vlade. Neutrudno si je prizadeval za širjenje prosvete v deželah Rio de la Plata. Bil je iniciator za študij matematičnih ved in na njegovo pobudo je bila leta 1799 ustanovljena POMORSKA ŠOLA, teoretično-praktični zavod za raziskavanje in študij matematičnih ved in pomorskih znanosti. Prav tako je bila na njegovo pobudo ustanovljena prva SLIKARSKA ŠOLA v deželi. Bil je tudi prvi v Ar¬ gentini, ki se je zavzemal za boljšo izobrazbo ženske mladine. Teh svojih priza¬ devanj za širjenje prosvete med narodom ni Belgrano opustil niti sredi osvobo¬ dilnih bojev ter je vseh 40.000 Pesov, ki jih je dobil od vlade kot nagrado za svo¬ jo zmago nad neprijateljem pri Salti poklonil za zgraditev štirih šol. In da bi te šole lahko začele s poukom mladine je zanje leta 1813 sestavil ŠOLSKI NA¬ ČRT, ki je bil prvi po 25 maju 1810. Spomin tega velikega rodoljuba in ustvaritelja narodne zastave bodo v Ar¬ gentini počastili v vseh šolah in p«f Vseh garnizijah, v katerih bo tudi zaprisega vseh regrutov na narodno zastavo, ki sedaj služijo svoj kadrski rok. Hamburška deklaracija 1952 Politične osebnosti demokratskih strank iz držav za železno zaveso so 12.6.1952 podpisale v Wiliamsburgu, v ameriški državi Virginija tkzv. “Wiliamsburško deklaracijo 1952”, v kateri zahtevajo o- svoboditev svojih narodov izpod tirani¬ je, ki jo je treba uničiti in vzpostaviti človečanske pravice. V zgodovinski dvorani Burgesses so politični predstavniki Albanije, Bolgari¬ je, češkolovaške, Estonske, Jugoslavije, Madžarske, Latvije, Litve, Poljske in Romunije proslavili 176 obletnico podpi¬ sa virginške deklaracije o človečanskih pravicah in se pridružili s svojo njenim načelom. Virginška deklaracija je prvotna za¬ snova vseameriške deklaracije človečan¬ skih pravic, ki zagovarja svobodo tiska, vere in združevanja ter prenaša oblast v roke naroda. V Wiliamsburški deklaraciji 1952 de¬ mokratski predstavniki med drugim iz¬ javljajo: “Prepričani smo, da bo tirani¬ ja nad našimi narodi odpravljena iz na¬ ših držav -— tiranija katere koli manj¬ šinske klike nad večino in tiranija kate¬ re koli večine nad manjšino.” Deklaracijo so med drugimi podpisali bivši romun. zun. min. Gafencu, bivši jugoslov. podpredsednik vlade dr. Miha Krek in bivši pretfs. madžarskega parla¬ menta Bela Varga. (Reuter). “Waldorf towers”, v stolpih luksuznega hotela Waldorf Astoria. Pristaši generala Eisenhowerja so že protestirali proti tej izvolitvi in zatheva- jo, da bi morali biti prvi govorniki taki, da bi ohranili nevtralnost med obema kandidatoma in da ne bi vplivali na dele-' ■gate pristransko. Mac Arthurjev vpliv je še vedno tolik, da predvidevajo, da bi de¬ legati mogli že pri prvi seji konvencije tako navdušeno pozdravljati Mac Ar¬ thurja, da bi ga. kar z vzklikom progla¬ sili za kandidata republikanske stranke za predsedniško mesto. To bi moglo po¬ stati tem bolj verjetno, ako bi se izka¬ zalo, da imata Taft in Eisenhower enako število delegatov in bi sicer grozila raz¬ cepitev stranke, ako bi eden izmed kan¬ didatov menil, da ni ostal v zadostni manjšini in bi vkljub temu vztrajal pri svoji kandidaturi. Taka nesreča je repu¬ blikansko stranko že doletela 1. 1912, ko sta kandirala kot republikanska kan¬ didata Taft in Theodore Roosevelt in je zaradi te razcepljenosti zmagal demo¬ krat Woodrow Wilson. Sovjeti sestreli švedsko letale Sovjetski lovci MIG-15 so nad Balti¬ kom sestrelili švedsko pomorsko letalo “Catalino”, ki je neoboroženo iskalo o- stanke drugega švedskega transportne¬ ga letala, katero se je pred dnevi iz¬ gubilo nad istim področjem. Dva člana “Cataline” sta bila ranjena, medtem ko je letalo zgrmelo v morje ter je neka bližnja ladja rešila plavajoče letalce. Švedska vlada je sklicala izredno sejo ter informirala kralja. V Stockholmu so množice priredile velike demonstracije proti ZSSR pred njenim poslaništvom. Švedska vojaška letala so dobila ukaz streljati na sleherno sovjetsko letalo, ki bi jih napadlo. Menijo, da so tudi izgub¬ ljeno letalo, katerega ostanke so našli v nekem zalivu ob švedski obali, sestre¬ lili MIG-15. Pričakujejo prekinitve od¬ nosov med Švedsko in ZSSR. Sovjetska mornarica in letalstvo imata vojaške va¬ je na tem področju Baltika. TITO ZOPET IZGUBIL DVA ŠPORTNIKA Pretekli teden je gostovalo v Parizu jugoslovansko waterpolo moštvo, čeprav je bilo skrbno izbrano iz samih zanes¬ ljivih športnikov, sta se med njim ven¬ darle zopet našla dva in sicer Ivo Bral¬ ko vič ter Slobodan Natulič, ki se nista marala vrniti nazaj v Titov komunistič¬ ni paradiž ter sta francosko vlado za¬ prosila za politično zaščito. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. VI. 1952 Tiio spravlja s poti svoje tekmece Leta 1948 je v Jugoslaviji in v svetu vzbudila precejšnjo pozornost aretaci¬ ja Anj rij e Hebranga in Sretena Žuje- viča. Prvi je bil po drugi svetovni vojni voditelj komunizma na Hrvatskem in v Titovi vladi minister za težko industri¬ jo, dingi pa finančni minister. Še pred aretacijo sta bila oba odstranjena iz Po¬ litbiroja CK KPJ, komunistično časopis¬ je ju je pa začelo napadati, da sta bi¬ la sovjetska vohuna. Med tem, ko je bil Sreten žujevič lani izpuščen, češ, da se je “poboljšal in priznal zablode”, dasi je časnikarjem, ki so ga obiskali, dejal, da jim “ne privošči jugoslovanske ječe”, o Hebrangu, čigar osvoboditev iz usta- ških ječ med vojno po izrecnem nalogu dr. Paveliča je bila tedaj senzacija, vse doslej ni bilo ničesar slišati in je bila njegova usoda zavita v globoko tajin- stvenost. Sedaj je pojasnjena tudi ta. Pariški list “Le Monde” je dne 28. maja objavil vest, da se je bivši Titov minister in vodja komunizma na Hrvat¬ skem Hebrang ubil v svoji ječi. List piše o tem dogodku: “Borba”: Hebrang se je sam usmrtil “Uradni list jugoslovanskih komuni- stav “Borba” objavlja, de se je bivši ko¬ munistični prvak Andrija Hebrang, ki je bil v zaporu cd Titovega spora s komin- formem, sam usmrtil v svoji jetniški ce¬ lici.” List navaja potem obširno vse izjave, ki jih je Hebrang dal tekom zasliševanj pred komunističnim sodiščem. V teh izjavah Hebrang samega sebe obtožuje, da je bil “izdajalec in profašistični špi- jon.” j ‘Borba” trdi, da so našli Hebranga mrtvega drugo jutro potem, ko je dal ta svoja priznanja pred sodiščem. Heb- rangovo truplo je ležalo na tleli. Okoli vratu je bila vrv, ki je na dragem kon¬ cu bila privezana za radiator. Randolph Churchill pri Titu Isti dan je drugi časopis v Parizu “Carrefour” na prvi strani prinesel kot senzacijo članek Randolpha Churchilla, sina britanskega ministrskega predsed¬ nika pod naslovom: “Tito mi je odkril najbolj dramatično tajnost po vojni:” Tako piše Churchill: “Ko sem med vojno služil kot britan¬ ski častnik za zvezo z jugoslovanskimi partizani, sem imel pogosto priložnost, da vidim Andreja Hebranga, generalne¬ ga tajnika hrvatske komunistične stran¬ ke in vodilnega člana Politbiroja. Hebrang je bil človek male rasti, tem¬ ne polti in imel je samo eno oko, ker je drugo izgubil v neki zasedi med borbo. Ta človek ni bil izobraženec in tudi ni bil nikdar v Rusiji, da bi ga bili tam oblikovali za komunističnega voditelja. Pod vlado jugoslovanskega kralja Alek¬ sandra je bil 10 let v ječi in pet let ne¬ posredno v družbi Tita. Vsekako pa je čital vse knjige, ki jih komunist mora citati, bil je ortodoksni komunist, a ni imel v sebi nič posebno agresivnega, doktrinarsko ozkega in fanatičnega. Koncem vojne je Hebrang postal Titov minister industrije. Potem, ko je Komm- form obtožil Tita v letu 1948, je svet zvedel, da je bil Hebrang kominformist in da je bil zato aretiran skupno s še enim ministrom Titove vlade. Mene je vest strašno iznenadila, ker sem to ose¬ bo smatral kot človeka akcije in ne kot človeka doktrinarca, ki ima težave vsled načel. Pred kratkim sem večerjal z mar¬ šalom Titom v Beogradu in takrat mi je gostitelj odkril ozadje te čudne zgodbe. Hebrang v ustaški ječi Ko so partizani začeli svoj odpor pro¬ ti Nemcem, je Hebrang deloval podtalno v Zagrebu. Bila je njegova naloga, da spravi partizane v redno hrvatsko voj¬ sko Domobran, ki je bila pod nemško komando. Toda Gestapo je to njegovo delovanje hitro odkril in ga vrgel v neko ustaško ječo. Znano je, da so Ustaši bi¬ li tajna družba fanatiziranih katoličanov in da so oni izvršili dvojen umor v Mar- seileu leta 1934, ko so ustrelili kralja Aleksandra in Luis Barthoua. (Katoli¬ štvo je Tito vpletel v to zgodbo seveda zato, da opraviči svoje krvavo preganja¬ nje katoliške Cerkve po državi. (Op. u- rednika). Ustaši, ki so delali po nalogah Gesta- pa, so Hebranga mučili. Ni mogel izdržati in izdal je imena partizanov, ki so po njegovih navodilih šli v hrvat¬ sko vojsko. V tem času je Gestapo zaprl v isto ječo neko slovensko dekle, v kate¬ ro se je Hebrang zaljubil in se z njo po¬ ročil. Ta ženska je bila, ali za denar ali iz kakega drugega razloga obveščev-ilka Gestapa. Hebrang je tako padel popolnoma v mreže Gestapa, ki je izdelal obsežen načrt, darift.rirtev popolnoma izkoristil. Nemški policisti so mislili, da .jim bo mnogo več koristil, če se Hebrang vrne nazaj med partizane. Imeti pa je moral najboljša sredstva za zvezo ir poročanje. II TEDNA V TEDEN U.S.A.: Ameriški letalski strokovnja¬ ki smatrajo, da bodoča atomska vojna ne bo hitra. Trenutno po njihovem mnenju niti USA niti ZSSR nimata dovolj atom¬ skega orožja, da bi se spustili v borbo. ZSSR naj bi imela do 200 atomskih bomb, USA pa že nad 1500. Po mnenju istih strokovnjakov bo prihodnja vojna trajala do šest let ter obstoja možnost za popolno uničenje civilizacije. — Ame¬ riško letalstvo ho z različnimi fotograf- nostni pas za obrambo vzh. Nemčije pro¬ ti zapadu. Za uporne Nemce so pri Mag¬ deburgu sovjeti odprli prvo javno znano koncentracijsko taborišče v Nemčiji po 1. 1945. Iz vzh. cone je v zadnjih dneh pribežalo na stotine novih beguncev. ŠVEDSKA: V Stockholmu bo te dni zaključen proces proti številnim kom. vo¬ hunom za ZSSR. Vodja vohunske orga¬ nizacije je bil 31 letni časnikar Embom, ki ga čaka dosmrtna ječa. Organizacija je delovala od 1. 1941 do 1951. ITALIJA: Ridgway je na svojih prvih skimi instrumenti pričelo zasledovati! °biskih evropskih držav prispel v Rim. tkzv. “leteče krožnike”. Doslej je bilo v USA prijavljenih nad 800 letečih krož¬ nikov. 42% prijav smatrajo za resne. — U.S.A. je odobrila francoski in angleški predlog za sklicanje konference velikih štirih o vprašanju združitve Nemčije na podlagi svobodnih volitev. Na konferen¬ co pa bi prišli zaenkrat samo veleposla¬ niki štirih velesil. VENEZUELA: Venezuela je prekini- nila diplomatske stike z ZSSR. ANGLIJA: Sovjetska špijonaža je v Via Apia, po kateri se je general pri peljal z letališča v mesto, je bila zastra¬ žena z nad 10.000 karabinjerji. V Rimu je imel Ridgway govor, v katerem je pozval za pričo Boga, da zavezniki niso nikdar uporabljali bakterioliških orožij na Koreji. Dobesedno je izjavil: “So da¬ nes na svetu ljudje, ki se dele v dve sku¬ pini; tisti, ki verujejo v Boga in resnico in tisti, ki ne verujejo. Ti drugi so ko¬ munisti, največji perfidneži, kar jih po¬ zna zgodovina”. PERZIJA: Perzija je pričela s prvimi Londonu uspesno zaključila novo Pote- pošiljkami surovega pet roleja v južno zo, ko je še zadnji hip dobila v roke naj- ; Ameriko in v Italijo. Severnoameriške novejše atomske izsledke iz rok radio- j družbe so y Perziji tudi narožile velike operaterja angl. zun. ministrstva Mar shalla, ki ga je prepozno zaprla Scotland Yard. Dokumente je izročil sovj. ataše¬ ju Ruznecovu, ki je že odpotoval v So¬ vjeti jo. FRANCIJA: Francozi nameravajo iz¬ kopati prekop od Atlantika skozi južno Francijo v Sredozemlje. Gibraltar bo s tem izgubil na svoji strateški važnosti. Gradnja prekopa bo stala 1500 milijonov frankov. ZAHODNA NEMČIJA: V Muenchenu je umrl 83 let star kardinal Faulhaber, znani borec proti nemškemu nacizmu. VZHOD. NEMČIJA: Predsednik Gro- tevohl je objavil ustanovitev “narodne armade” za “obrambo proti zapadnim napadalcem”. Do konca tega leta name¬ ravajo komunisti mobilizirati 120 tisoč mož, t. j. 12 divizij. Pravi boji med Nem¬ ci in kom. policijo in vojsko so se razvi¬ li vzdolž meje vzhodne nemške cone, kjer so sovjeti izčistili 10 milj širok var- pošiljke petroleja ter bo Perzija morala v 12 mesecih, začenši v julijem izvoziti ,samo v USA nad 5 milijonov ton petro¬ leja. INDIJA: Indija bo v slučaju vojne nevtralna, je izjavil Pandit Nehru. KOREJA: Na Koreji so mirovni raz¬ govori še vedno na mrtvi točki. Na oto¬ ku Koje so Amerikanci uspešno izvedli ločitev komunističnih vodij od ostalih u- jetnikov ter nameravajo postaviti pred vojaško sodišče osem članov tkzv. “tri¬ bunala”, ki je sodil protikomunistične vojne ujetnike in jih več desetin obsodil na smrt. Pobite ujetnike so ameriški vojaki našli zakopane na številnih kra¬ jih v ogromnem taborišču. Niti na su¬ hem niti v zraku ni pretekli teden prišlo do bojev. Amerikanci so samo objavili, da imajo komunisti za bojiščem priprav¬ ljenega ogromno vojaštva in nad 1500 letal za ofenzivo, če se pogajanja popol¬ noma ustavijo. ! Med vojno sem se spoznal z Leo Mate- som, ki je sedaj pomočnik ministra zu¬ nanjih zadev. Ta mož mi je pripovedo¬ val, kako veliko uslugo je napravil ko¬ munistom — partizanom neki zagreb¬ ški časnikar, ki sicer ni bil komunist, ali se je kazal njihov velik simpatizer, je nadaljeval Tito. Ta časnikar je na¬ bavil iz Nemčije radio-teletip. Bil je to prvi tak aparat, ki smo ga videli v Ju¬ goslaviji. Časnikar je aparat poklonil partizanom in ga takoj poslal k njim, čim ga je prejel. S tem aparatom smo mogli imeti dnevna obvestila iz Mp- skve. Toda nihče ni vedel, najmanj pa g. Leo Mates, da je bil “simpatizer” de¬ jansko špijon v službi Gesetapa in da je v samem teletipu bila vdelana oddaj¬ na postaja, ki naj bi služila Hebrangu, da bi pošiljal svoja poročila Gestapu. Tito še svojega pomočnika ministra za zunanje zadeve ni mogel prepričati Churchill dalje piše: “Ko mi je Tito to pripovedoval, je sedel poleg naju tu¬ di Leo Mates in je tolmačil. Jaz sem imel vtis, da je odkritje, ki ga je pripo¬ vedoval Tito, presenetilo tolmača prav tako kot mene. Tito pa je pripovedoval dalje: Potem, ko je Hebrang vzpostavil zve¬ zo, kakor so od njega zahtevali nemški gospodarji, so Nemci iskali način, kako bi spravili Hebranga v partizansko voj¬ sko. On ni smel kar bežati v gozd. To bi biio' sumljivo. Izkoristili so drugo okol- nost: izmenjavo ujetnikov. Slučajno ni¬ so imeli partizani posebno važnih ujetni¬ kov. Nemci so organizirali tudi to. Nekaj ustašev se je dalo ujeti. Tako je Tito imel ljudi, s katerimi je lahko kupil Hebran¬ ga in njegovo ženo. To se je resnično tu¬ di izvršilo. Partizani so bili vsi srečni, da se je njihov stari tovariš vrnil med nje s svojo ženo. V tem navdušenju so pozabili na precej očito okolnost. Heb¬ rang je namreč izjavil, da ga Nemci ni¬ so mučili, dasi smo vedeli, da je bilo mu¬ čenje strašno, čisto po “obredniku”.” Tedaj, piše Churchill, sem vprašal Ti¬ ta, zakaj ni Hebrang raje vse priznal, kot pa da bi še naprej izdajal svoje par¬ tizanske tovariše. Tito je odgovoril: “Hebrang je bil član partije že trideset let. On je zelo dobro vedel, da je v stranki bilo pravilo, da je vsak zaslužil smrt za vsako izdajo, tudi za izdaje, ki se izvrše pod mučenjem. Sicer se je pa-po tem načelu delalo med vojno povsodi. Koncem leta 1943 je prišel Hebrang v glavni stan partizanske vojske. Šele kasneje smo postali pozorni na dejstvo, da — kadar sta bila oba glavna .stana, partizanski politični in vojaški, blizu i skupaj, tedaj ni bilo nikakih nemških zračnih napadov. Nasprotno pa, kadar sta glavna stana bila daleč narazen, so Nemci napadali vojaški glavni stan, a Hebrang je delal v političnem. Moskva opozarja Med vso vojno je Tito dobival dnevna poročila iz Moskve. Moskva je parkrat opozarjala, da mora biti v glavnem sta¬ nu Hrvatske neki špijon, ki mora ime¬ ti oddajno postajo. Trikrat smo menjali operaterje pri vseh aparatih. Rusi pa so ponavljali svoja opozarjanja. Vendar Ilebianga nihče ni imel na sumu. Od¬ dajna postaja, skrita v teletipu pa je de¬ lala vsako noč in pošiljala vesti Gesta¬ pu v Zagreb. Ko so Rusi prišli v Berlin koncem vojns, so dobili v roke tudi arhiv Ge¬ stapa. Takrat je Hebrang prešel iz klešč Gestapa v klešče sovjetov. Ta človek, ki je v smrtnih mukah izdajal Nemcem svoje tovariše, ki se je potem zapletel popolnoma z Nemci, je postal ruski agent. Tito je po vojni odšel tudi v Moskvo. Takrat se je pri Stalinu pritožil, da Hebrang ni dober delavec v vladi. Len je bil, ni imel nikakih uspehov in obkro¬ žil se je z istotako pasivnimi ljudmi, kot je bil sam. Stalin na vse te moje pritožbe ni dal nikakega odgovora. Nato je Tito še do¬ dal, da so partizani v Zagrebu našli go¬ tove dokaze, ki vržejo neko sumnjo na Hebranga: ni sicer gotovih, prijemlji- vih in prepričljivih dokazov, ali toliko, da je nastalo vprašanje, ali vendarle ni bil gestapovski agent. Tudi na to pritož¬ bo sta molčala i Stalin i Molotov. Ta¬ krat,” pravi Tito, “je sicer na videz ostal miren, ali dejansko je začel silno greb¬ sti po tej stvari”. Molotov: “Rešite se tega človeka” Kajti med vojno je Tito pogosto imel v teh stvareh skušnje. Večkrat se je moral pritoževati v Moskvo, da sumi ^ v kako osebo in pri vsaki taki priliki je Molotov odgovarjal: “Rešite se tega člo¬ veka, nikoli ne boste preveč previdni.” Zakaj sedaj nič takega ? Zakaj sedaj ti do molčanje? se je vpraševal Tito. V januarju leta 1948 je Tito določil, da bo razdelil ministrstvo industrije v dvoje. Hebrang bi moral prepustiti dru¬ gemu nadzorstvo nad težko industrijo in bi mu ostala samo lahka industrija. Isto¬ časno ga je Tito odstranil iz Politbiroja. Od tedaj že Hebrang ni bil več član e- najstorice v areopagu jugoslovanskega komunizma, ampak samo še eden med 38 člani osrednjega odbora komunistič¬ ne stranke. Takrat se je' zaostrevala borba med Beogradom in Moskvo. Tita je presene¬ tilo, da je ena izmed brzojavk iz Moskve bila naslovljena na Tita in Hebranga.” Tito: “Hebrang — moj. naslednik” Tu se je v pripovedovanje zopet ume¬ šal Churchill in dejal: “Ali ni to zelo nespretno s strani Moskve, da tako izda svojega človeka in ga kompromitira?” “Da, “je rekel Tito, ali vendar se da pojasniti. Na ta način je Moskva dala vedeti vsem članom komiteta, da je Hebrang moj naslednik”. “Medtem”, pripoveduje Tito dalje, “smo našli na Dunaju dopolnilne doka¬ ze o izdaji v korist Gestapa m v Berli¬ nu, v blagajnah Gestapa je bil cel akt z napisom Hebrang. Našli smo sicer sam ovitek, prazen, ali lahko se je bilo spom¬ niti, kam so odšli papirji. Telegram, ki je bil odresiran na “Tita in Hebranga” je bil še zadnji člen verige, ki smo jo imeli v rokah.” Vendar Tito ni še na¬ pravil nikakega koraka. “Ko je bilo glasovanje o prekinitvi zvez med jugoslovansko komunistično stranko in Moskvo, Hebrang ni odprl ust. Vzdržal se je tudi glasovanja. Ti¬ tova policija je pa zbirala poročila. Tri dni po prekinitvi zvez z Moskvo sta bila aretirana Hebrang in njegova žena. Že¬ na je takoj vse popolnoma priznala, Hebrang pa je trdil, da je nedolžen, če¬ prav so mu predočili vse obremenilne dokumente. Celo takrat je trdil, da ga Gestapo ni mučila, ko sta se pred njim pojavila dva Ustaša, ki sta pričala o na¬ činu mučenja.. Tito je končal s trditvijo, da je ka¬ sneje dobil še nova dokazila, ki izklju¬ čujejo vsak sum, da je ta zgodba res¬ nična.” Churchill: “Ali bi mogel videti Hebranga?” Churchill dostavlja, da je Tito govo¬ ril brez srda in brez razburjenja neka¬ ko, kakor da mu je žal človeka. Chur¬ chill je dostavil: "Gospod maršal, to je strašna zgodba, toda svet bo verjel, ko jo bo prečital, le če bom mogel potrditi z nečem, ali bi... mogel videti Hebran¬ ga?...” Tito ni čakaj na tolmača, ampak takoj odločno zamahnil z glavo in rekel: “Ne”. Churchill: “Nisem mislil reči, da bi rad govoril s Hebrangom, ali dovolite mi, da ga vidim, vsaj od daleč, na osem, de¬ set metrov daljave.” Tito: “Ne”. Ponovno je ta beseda jed¬ ko pretrgala ozračje, ne da bi se bil tol¬ mač vmešal v razgovor. Vse to mi daje misliti... Najbolje je, da uporabim besede, ki jih je izustil Mi- hajlovič pred svojo smrtjo. .. Mihajlo- viča je prav tako kot Hebranga odpiha¬ la sapa strašne zgodovine”. Tako Churchillov članek vsaj deloma pojasni, kako da je “Borba” objavila v letu 1952, da se je Hebrang v ječi ubil v letu 1949. Naj bo zgodba resnična ali ne, verjetno js le, da jo je Tito tako pripovedoval in da so jo Hebrangu tako Glasbeno življenje Po lanski glasbeni sezoni, ki go¬ tovo ne predstavlja najbolj bogate zadnjih let (sedem buenosaireških simfoničnih orkestrov je izvedlo 109 koncertov s U3S deli; 33 diri¬ gentov vseh narodnosti jih je vodi¬ lo, med njimi Desire Defamu, Ar¬ thur Rodzinsky, Karl Bohm, Tulio Serafin, Otto Kleiber, Jose Iturbi; med stotino povabljenih umetnikov iz Evrope in USA, pianisti Wil- helrn Backhaus, Artur Rubinstein, Byron Ja,nis, Jose Iturbi, William Kapeli, violinist Ruggero Ricci, če¬ list Pierre Fournier in med petin¬ dvajsetimi pevci, poklicanimi za Teatro Colon, ki je s svojimi 3500 sedeži največja opera na svetu, Fe- dora Barbieri, Rossi-Lemeni, Goli, Fischer), a je bila polna zanimivo¬ sti, (15 samo Beethonovih skladb v 35 izvedbah, njegova Peta Sim¬ fonija šestkrat izvajana in prav to¬ likokrat Griegov Koncert v A molu), se je začela letošnja glasbe¬ na delavnost. Jesenski koncerti so se pričeli z nastopom dirigenta Sergia Celibi- dachea v Colonu. V enem izmed ARGENTINA V San Juanu so še vedno manjši potresni sunki. Radi sedanjega potre¬ sa v tem mestu in drugih krajih je izgubilo stanovanje okoli 1.500 dru¬ žin. Vojaška uprava je poslala v to mesto šotorov za 2.000 družin, Funda- cion Eva Peron pa obilno pomoč v hrani, obleki in zdravilih. Odbor •(.& obnovo San Juana je izdal odredbo, po kateri se morajo porušiti vse od .zadnjega potresa poškodovane hiše, ker je v njih bivanje življensko-ne- varno. Kdor bi take hiše ne porušil sam, bo to delo na stroške prizadete¬ ga lastnika take hiše opravil omenje¬ ni odbor. Radi mraza, ki je v zadnjem času občuten tudi v San Juanu, so v zadnjem času umrli tri otroci. Mraz je zadnje dni nekoliko popu¬ stil v Buenos Airesu, ne pa v no¬ tranjosti republike, posebno ne v juž¬ nih in zahodnih provincah. Ponekod so imeli v zadnjih dneh močno ne¬ urje, v Patagoniji in v prov. San Luis, Mendoza in Cordoba so pa di¬ vjali snežni viharji. Ponekod v Pata¬ goniji je sneg dosegel višino 2 me¬ tra. Na progi Colonia Sarmiento - Comodoro Rivadavia je obtičal v sne¬ gu vlak z Diesel lokomotivo. 9 potni¬ kov in 3 žel. uslužbence je rešilo vo¬ jaštvo. V Comodoro Rivadavia je za¬ padlo snega do 30 cm višine. Siloviti snežni viharji so divjali tudi v and¬ skih predelih. Argentinsko trgovinsko mornarico je zadel nov udarec. Na odprtem morju blizu Pingvinskih otokov se je radi silovitega viharja na morju po¬ topila tovorna ladja Lucho IV. Leta¬ la in ladje še vedno iščejo posadko 18 mož potopljene ladje. Dosedaj so na odprtem morju samo še zasledili en rešilni čoln, v katerem pa ni bilo nobenega mornarja. Radi izredno raz¬ burkanega morja in ogromnih valov so verjetno vsi utonili. Minister za zunanjo trgovino Dr. Antonio F. Cafiero je dal šasnikar- jem izjavo o smernicah argentinske zunanje trgovine. Naglašal je, da bo Argentina prodajala svoje proizvode v prvi vrsti tistim državam, ki tudi Argentini prodajajo to, kar ona po¬ trebuje. Vlada je izdala odredbo, po kateri lahko province za izvedbo javnih del v tem letu porabijo do 500 milijonov Pesov. Izvedbo teh del bo krila z jav¬ nimi dohodki zvezna vlada. Teh kre¬ ditov bosta sedaj prvič deležni tudi novi provinci Presidente Peron in Eva Peron. Na vsako od teh odpade po 25 milijonov Pesov. Ravnateljstvo za carino je v spora¬ zumu z nac. gospodarskim svetom izdalo odredbo, po kateri je znižalo vrednost blaga in vrednostnih pa¬ pirjev, ki jih je mogoče prinesti s se¬ boj v Argentino brez dovoljenja od vrednosti 500 dolarjev na vrednost 150 dolarjev ali v odgovarjajoči vred¬ nosti drugih valut. Ta odredba je za¬ čela veljati 10. junija t. 1. povedali Titovi biriči, če jih je pred smrtjo morda kaj vprašal, zakaj so ga obsodili in zakaj ga ubijajo. Vsekakor pa se je mojstru laži ta poslednja manj posrečila kot skupina onih laži, ki jih je nekaj dni prej objavil v ugledni ameri¬ ški reviji Life o.. . sebi. v Buenos Airesu štirih koncertov, ki jih je vodil, je sodeloval pianist Sigi Weissenberg (Tretji Rahmaninov koncert). Med ostalimi skladbami je Celibi- dache naštudiral tudi prve tukaj¬ šnje izvedbe naslednjih del: Varia¬ cije na Paganinijevo temo (Bla- cher), Rousselovo Tretjo Simfoni¬ jo in Ravelov klavirski koncert v G duru (Solist Daniel Ericourt). Prvi solist izmed šestnajstih, ki bodo dali samostojne koncerte v Colonu, je bil pianist Paolo Spa- gnolo. Ciklus 18 koncertov Državnega Sinrtf. orkestra v Gran Rexu je otvoril Igor Markewitch. (Odlična Tretja Schubertova Simfonija). Orguesta de Radio del Estado je nadaljeval svoje že tradicionalne koncerte in je letos spet povabil di- j rigenta Desire Defauwa. Koncerti I so se pričeli sredi maja kakor oni j v Colonu. (Omeniti je šostakoviče- j vo Peto Simfonijo). Simfonični orkester Buenos Ai¬ resa pa je vodil na prvem koncertu v Colonu Manuel Rosenthal. V prvi izvedbi Pierne — Divertimento. Buenos Aires, 19. VI. 1952 SVOBODNA SLOVENIJA ilovice vz “Takšnih zdravnikov partizanska Bela krajina ne potrebuje” Rabič, upokojenec drž . žel., Amalija Pod tem naslovom je novomeški ko- Korbar, roj. Rupert, Ivanka Drenik, go- munistični “Dolenjski list” z dne 9. ma- j spodinja, Alojzija Premrou, roj. Zavrta- ja t. 1. objavil grd napad na dr. Justi- ! nik, Franjo Ančik, major Uprave držav¬ no Senegačnik - Vernikovo, zdravnico i ne varnosti za Slovenijo, Frančiška Zdravstvenega doma v Črnopilju. Komu- j Zemljič, Josipina Molan, šivilja, Oskar rustičnim biričem jo je denunciral tako- i Perhavec, upokojenec, Marta Mikuž, roj. ! Gerber, Pavlina Lavrenčič, roj. Šulin, ‘Že dolgo časa se po Beli krajini Rozalija Prelc, gospodinja, Kristina šušlja, da je ta bigotna zdravnica raz-1 Borštnik in Ivan Zvezda na Jesenicah, delila socialne zavarovance, ki se zate- j p ran jo S. Koštomaj v Vojniku, Alojzij kajo k njej po zdravniško pomoč, v dva . Saje, bivši lesni trgovec in pos. iz žab- Dravograd radi razbremenitve žel. pro¬ meta čez Jesenice in Šent lij. Pogodba je bila podpisana za tri mesece. Koncerti. Prof. Anton Trost je imel v začetku maja dva klavirska koncerta, dr. Milene Stamač, roj. Kumer, Avgust prvega v Ljubljani, drugega pa v Ce- razreda: vernim ovčicam nudi vso po¬ moč, tiste pa, ki še požvižgajo na faj- moštre, maše in verskega opija ne po¬ trebujejo, odreka pomoč, jih hruli, žali, napada in v svoji fanatični klerikalni borbenosti naganja v obup, da se delovni ljudje partizanske Bele krajine po pravi¬ ci vprašujejo, če so za svoje trpljenje v času NOB zaslužili, da protiljudsko usmerjena zdravnica dr Senegačnikova tako postopa z njimi. Nič čudnega torej, če se pri Svetu za zdravstvo na okraj¬ nem ljudskem odboru v Črnomlju iz dneva v dan množe pritožbe zoper to protiljudsko zdravnico, ki v svoji po- božnjakarski vnemi ne pozna več člo¬ veka bolnika, ampak pozna samo še člo¬ veka bogomolca.” Kaj bo imela za posledico taka de- nuneiacija v času poostrenega komuni¬ stičnega preganjanja vere v Sloveniji, je jasno. Kmalu bomo brali v komuni¬ stičnih listih, da je “reakcionarka” dr. Justina Senegačnik - Vernikova poveča¬ la število tistih, ki jih je komunistični režim radi izpolnjevanja verskih dol¬ žnosti pognal na cesto. Kočevski okraj ima sedaj 12 občin. Po preosnovi krajevnih ljudskih odborov, ki jih je bilo doslej v tem okraju 28, bo imel v bodoče kočevski okraj samo 12 velikih občin. Sedeži teh občin bodo med drugim v Kočevju, Dolenji vasi, Fari, Osilnici, Loškem potoku. Travi, Kopriv¬ niku in Mozlju. Kočevskemu okraju sta priključeni tudi občini Videin-Dobrepo- lje, in Vel. Lašče, ki sta doslej spadali pod okraj Grosuplje, del končevskega okraja sta pa bili že pred zadnjo vojno. Največja občina bo Kočevje s 7076 pre¬ bivalci, merila pa bo 220 km2 ih bo zdru¬ ževala bivše občine: Kočevje-mesto, Li- volj, Željne, Staro cerkev in Stari trg. Nekateri kraji so sedaj od sedeža obči¬ ne oddaljeni do 12 km kot n. pr. Stari trg. V teh krajih nameravajo uvesti u- 1 ‘adne dneve občine. V Sedanji občini Ribnica so združene jeka pri Veliki Loki, Stane Andolšek v Velikih Laščah, Mihael Jošt, pos. v Gotovljah, Ninka-Antoni ja Modic, roj. Odinal v Zagrebu, Mita Dumanovič, roj. Knez, gospodinja v Celju, Leniča Valen- čak, roj. Zabret pri Sv. Pavlu v Savinj¬ ski dolini, Rudolf Knez, šolski upravitelj v Lescah pri Bledu, Anuška Dermota v Selcih, Ivan Kuhar, biv. mizarski moj¬ ster v Zagrebu, Franc Hering, brivski mojster v Mengšu, Ivan Čepon, uslužbe¬ nec “Doma slepih” v Škofji Loki, Ana Malovrh, roj. Zupančič, gospodinja v Zagorju in Tone Kolenc iz Trbovelj. lju. V ljubljanski filharmoniji sta bila tudi 2 koncerta mladih slov. skladate¬ ljev. Dirigent je bil Jakov Cipci. Mari¬ ja Tomčeva pa je pela pesmi in arije iz domače in tuje literature. Pri klavirju jo je spremljal Marijan Lipovšek. Po preosnovi žel. službe je sedaj v Titovini 6 žel. ravnateljstev. Razen v Ljubljani so še v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, Novem Sadu in Skoplju. Prej jih je bilo 15. Ravnatelj ljubljanskega žel. ravnateljstva je neki Daniel Lepin. Made in Titovina. V ljubljanskem “Slov. Poročevalcu” beremo: “Pred krat¬ kim so se pojavile v ljubljanskih trgo¬ vinah športne dokolenke v raznih bar¬ vah. Ker sem že precej časa iskal ome¬ njene nogavice, sem stopil z velikim ve¬ seljem v trgovino, da jih kupim. Toda žal ni bilo s kupčijo nič, ker sem ugo¬ tovil, da nogavice niso izgotovljene — manjka jim namreč elastika. Tovarna sc je potrudila samo toliko, da je napravi¬ la mesto za njo, ni pa poskrbela za to, da bi dala na trg izgotovljen izdelek”. Ribiča Anton Težak in Janko Kočevar V Vinicah pri Sodražici so biv. učen- ; iz Radovič pri Metliki sta v Kolpi vlo- ci pok. univ. prof. dr. Ivana Prijatelja ob 15. letnici njegove smrti odkrili na njegovi rojstni hiši spominsko ploščo. Slovenska Matica je pa v njegov spo¬ min izdala pod uredništvom dr. Antona Slodnjaka prvo knjigo Prijateljevih e- sejev. Po sedmih letih so obnovili železniški promet med Jugoslavijo in Avstrijo čez vila 52 kg težkega soma. Razen v Kol¬ pi žive somi v Sloveniji še v Blejskem jezeru, Savi, Krki in Sotli. Pri vseh naporih za rešitev sadjarstva v Sloveniji širjenja kaparja niso mogli zaustaviti. Sedaj so ga zasledili že tudi v širši ljubljanski okolici, v kamniškem, krškem in trboveljskem okraju ter v celj¬ ski okolici. Slovenci v Argentini Mmemen* Aires Odbor Društva Slovencev vabi vse Slovence, člane in nečlane DS, da se v čim večjem številu udeleže proslave srebmomašniškega jubile¬ ja g. župnika JANEZA HLADNIKA, ki bo 29. junija 1.1, v Lanusu. Vse naročnike “Svobodne Slovenije” prosimo, da poravnajo naročnino za le¬ tošnje leto. Ne odlašajte do konca leta, ker s tem povzročate velike težave upravi. TELOVSKA PROCESIJA SLOVENCEV V BUENOS AIRESU Kakor lani je bila tudi letos v Mariji¬ nem svetišču v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejia. Kljub mrazu in dežju v jutranjih urah se je je udeležilo izredno naslednje prejšnje občine: Ribnica, Jur-! lepo število ljudi.'Ob pol enajsti uri je jevica, Sušje, Laze in Breg. V občinskem I bila najprej maša. Imel jo je duhovnik odboru je 29 odbornikov. Za predsedni-1 Salezijanskega zavoda. V pridigi je o- ka ribniške občine je bil izvoljen Jože j menjal vse gorje, ki je zadelo Slovence Selšek, za njegovega nam. L. Vanič, za j radi komunističnih zločinov in njihovo tajnika pa Jože Kušler. Na občini bo s j globoko vere. Domačinom jih je dajal tajnikom vred zaposlenih 5 admimstra- j za vzgled, v kako velikem številu se po- tivnih moči. i vsod v novi domovini udeležujejo ver- 1 Črnučah je sedaj predsednik občine ! slcih pobožnosti. Zatem se je iz svetišča razvila po parku pred cerkvijo lepa te- lovska procesija, ki jo je vodil g. župnik Orehar. V procesiji so najprej stopali možje in fantje, za njimi šolska mladina in skupina fantov in deklet v narodnih nošah ter pevke in pevci Slov. pevskega zbora “Gallus”, ki so peli tudi med sv. mašo. Za baldahinom so korakali člani Srečko Kač. V to občino pa spadata biv. občini Črnuče in Podgorica ter vasi Gameljne, Rašica. Beričevo in Brinje. Umrli so. V Ljubljani: Marija Kav¬ čič, gospodinja, Tilka Vodišek, roj. Jaz¬ bec, Ivan Šuman, učenec Mestne vrtna¬ rije, Kristijan Bernetič, sotrudnik pri Mladinski knjigi, Borut, sin Julija in odbora Društva Slovencev, odborniki in člani SKAS-A, za njimi pa žene in dek¬ leta. Evangelije so peli čč. gg. Legan, Petek, Mernik in Kalan. Po procesiji je bil v cerkvi še blagoslov. OSEBNE NOVICE t JOŽE BOŽIČ V bolnišnici v Adrogue je radi bolez¬ ni na srcu umrl dne 16. junija t. 1. g. Jože Bažič, slov. novonaseljenec v Ar¬ gentini. K večnemu počitku so ga polo¬ žili v sredo dne 18. junija t. 1. na poko¬ pališču v Villa Calsada. Na njegovi zad¬ nji poti sta ga spremljala g. župnik Anton Orehar in g. Alojzij Kukoviča, prefekt v apostolski šoli v Adrogue in več pok. znancev in prijateljev. Pok. Božič je begunska leta preživel v Itali¬ ji, v Argentino je prišel leta 1948 ter tu zapušča ženo in otroka, katerima ob težkem življenskem udarcu izrekamo globoko sožalje. N. p. v m.! Družinska sreča. G. Jože Markež in njegova gospa Majda, roj. Žitnik sta dobila 9. junija sina. V družini g. Edija Škulja in njegove ge Ele, roj. Dolgina je pa bila 7. junija rojena hčerka. Srečnim družinam naše čestitke. Pianist g. Anton Soler-Biljenski bo imel prihodnji ponedeljek dne 23. junija t. 1. ob 21.30 uri in v ponedeljek, 30. junija t. 1. ob isti uri klavirska koncer¬ ta na “Radio Provincia” L. S. 11 v La Plata. B&amos Mejia Pravna služba "Svobodne Slovenije" Uredništvo “Svobodne Sloveni¬ je” je že večkrat prejelo od sloven¬ skih naseljencev v Argentini vpra¬ šanja za kak pravni nasvet bodisi v zadevi, ki je bila čisto pravnega značaja, ali pa v vprašanju tuk. so¬ cialne odn. nameščenske zakonoda¬ je. Ker je takih vprašanj vedno več, je uredništvo “Svobodne Slo¬ venije” za rojake organiziralo pravno posvetovalnico. V ta na¬ men je zaprosilo za sodelovanje pri “Svobodni Sloveniji” dva sloven- IZ ARGENT. SOCIALNE ZAKONODAJE ODPUSTI RADI POMANJKANJA DELA Že več naših naročnikov se je obrnilo na nas z vprašanjem, kak¬ šne pravice imajo ob odpustu iz dela zaradi pomanjkanja dela. Odgovor: Ako ima podjetje manj dela ali ako delo sploh zmanjka, tedaj mora podjetnik odpuste ravno tako izvesti točno po zakonitih določilh, kot v dru¬ gih primerih. Delavca mora o tem obvestiti (preaviso) in mu izpla- ska pravnika, ki bosta odgovarjala I na vsa vposlana vprašanja. Odgo- i vore na vprašanja splošnega znača- j ja bomo objavljali v “Svobodni ] Sloveniji”, odgovore na zadeve pri- | vatnega značaja bo pa uredništvo j I “Svobodne Slovenije” sporočalo in- j , teresentu pismeno. Za pismem od- \ : govor je treba priložiti samo znam-1 i ko za 1 Pesos. Vsa vprašanja pa! j morajo biti podpisana in na ano- : j nimna ne bomo objavljali odgovo- ! rov v listu. čati odškodnino, katere višina se ' ravna po letih službe. Med tem, i ko gre v drugih primerih neupra-! | vičenega odpusta delavcu dvojna j ; odškodnina, mu gre v primeru od¬ pusta zaradi pomanjkanja dela le , enojna odškodnina. Toda delodaja¬ lec je dolžan odpustiti delavce v [ tistem vrstnem redu, kot jih je i sprejemal v službo. Prvi mora bi- j ti odpuščen tisti delavec, ki je zad- ; nji prišel k podjetju in tako po j vrsti. Kakor hitro bi delodajalec : napravil samo eno izjemo, imajo j vsi odpuščeni delavci pravico do 1 dvojne odškodnine. Prosvetna prireditev in ustanovitev krajevnega odbora Društva Slovencev. Na praznik Sv. Rešnjega Telesa je krajevni odbor Društva Slovencev v Ra¬ mos Mejia pripravil uspelo prosvetno prireditev v župnijski dvorani. Po večer¬ nicah so se rojaki zbrali v velikem šte¬ vilu v njej G. Lojze Erjavec je pozdravil vse navzoče, nato pa je slov. pevski zbor iz Ramos Mejia pod vodstvom g. Čamer- nika zapel več slovenskih pesmi in je za svoja izvajanja žel toplo priznanje in pohvalo vseh navzočih. Predavanje o te¬ mi “Sto let slovenske zgodovine” je imel kulturni referent DS g. Marijan Marolt. Orisal je dobo od leta 1848 dalje, ko je bila postavljena zahteva po “Ze¬ dinjeni Sloveniji’ pa do majniške dekla¬ racije, ki je eden največjih političnih dogodkov v borbi slovenskega naroda za mobile in na njih strehah snežene mo- svojo politično samostojnost. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili predavanju in so izrazili željo še po podobnih pre¬ davanjih. Končno so bile volitve članov za kra- ievni odbor Društva Slovencev v Ramos Mejia. Sam gusto Prosvetna prireditev Društva Sloven¬ cev bo v cerkveni dvorani v San justo v nedeljo, 22. junija t. 1. po slovenski služ- Prelat dr . Odar - petdesetletnik Danes, 19. junija je preteklo 50 let, kar se je rodil v Srednji vasi v Bohinju mil. g. prelat dr. Alojzij Odar. Njegov živ- ljenski jubilej postavlja v svetlo luč živ- ljenski praznik enega naših najodličnej¬ ših znanstvenikov, kulturnega delavca in uglednega cerkvenega dostojenstvenika, ki je s svojim imenom proslavil ne samo sebe, ampak ves slovenski narod. Prelat dr. A. Odar je maturiral na gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano 1. 1922; teološko fakulteto v Ljubljani je dovršil 1. 1927, doktorat teologije pa je prejel 1. 1928. Odšel je na cerkveno prav¬ ne študije v Rim, kjer je ostal dve leti. V januarju 1. 1931 je bil imenovan za do¬ centa na ljubljanski teološki fakulteti. Na isti fakulteti je 1. 1937 postal izredni, 1. 1939 pa redni profesor. Od 1. 1941 do 1943 je bil dekan teološke fakultete v Ljubljani, v maju 1945 pa je odšel v emigracijo in je v inozemstvu organizi¬ ral slovensko teološko fakulteto, katere dekan je še danes. To je kratek popis dosedanje življenj¬ ske poti prelata dr. Odarja. V razmero¬ ma zelo kratki dobi je na univerzi v Ljubljani dosegel vse, stopnje v zboru profesorjev teološke fakultete in postal njen dekan v letih, ki so bili za naše de¬ lo v domovini najtežji. Toda delo na fa¬ kulteti in na polju strokovne znanosti ni v celoti zajelo njegovih izrednih življenj¬ skih in delovnih sil. Vkljub obilnemu de¬ lu na fakulteti je vodilno sodeloval pri •slovenskih kulturnih in verskih organiza¬ cijah. Znanstveno in literarno je sodelo¬ val pri Bogoslovnem vestniku, čigar so¬ urednik je bil od L 1936 do konca. Pisal je v revijo “čas” in odlično sodeloval pri Reviji katoliške akcije. Ljubljanski Ško¬ fijski list obsega celo vrsto njegovih razprav iz področja cerkvenega prava. V vseh teh revijah in listih je objavil nad 70 člankov in razprav. V svojih spi¬ sih je družil dogmatično metodo s histo¬ rično. Slovencem je sestavil cerkveno bi božji, t. j. ob 9. uri. Predava g. Ma¬ rijan Marolt. Vsi rojaki iz San Justa in okolice toplo vabljeni. K>anus V časopisju napovedani vzgojni sesta¬ nek je lepo uspel. Kljub slabemu vreme¬ nu so slov. starši iz Lanusa in bližnje okolice kar skoraj napolnili lanuško žup¬ nijsko dvorano. Kot uvod v sestanek so nastopili lanuški otroci z deklamacijo, s štirimi pevskimi točkami in otroškim prizorom. Za začetek je bilo vse kar do¬ bro. Glavna točka sestanka je bilo pre¬ davanje g. šol. nadz. Al. Majhna. V ! ; ”črpnem in jasnem govoru je povdaril dolžnosti, ki jih ima družinski oče kot vzgojitelj svojih otrok. Omenil je tudi vzgojne napake, ki jih pri tej vzgoji očetje največkrat zagreše. Predavanju je sledil razgovor, med katerim so se izčistile marsikatere nejasne misli z ozirom na vzgojo naših otrok. Vzgojni sestanek je izpadel vsestransko zado¬ voljivo. pravno terminologijo. Napisal je temelj¬ na dela o Katoliški akciji in njegova iz¬ vajanja o pravni naravi Katoliške akci¬ je, o sodbah Rimske rote v zakonskih pravdah so vzbudile zanimanje med ino¬ zemskimi znanstveniki. Prav gotovo pa j spada med največja dela prelata Odarja [ njegov prevod Cerkvenega zakonika v slovenščino. Prvi prevod tega zakonika je tudi v mednarodnem svetu pomenil ve¬ lik dogodek in ne samo doma. Od 1. 1931 je bil cerkvenopravni kon- sulent ljubljanske škofije, branilec za¬ konske vezi pri sodišču iste škofije od j leta 1931, pripravil je ljubljansko sino¬ do v 1. 1940. V letih, ki so napovedovali težke do¬ godke v naši narodni zgodovini, je pre¬ lat dr. Odar posegel vodilno v slovensko katoliško kulturno in javno delovanje, že v '1. 1938 je prevzel predsedstvo slo¬ venskega Katoliškega tiskovnega druš¬ tva, ki je izdajalo ves vodilni slovenski katoliški tisk. Pod njegovim vodstvom se je delo v vseh podjetjih KTD poenotilo in moder¬ niziralo. Objavil je interno pragmatiko za uslužbenstvo, mu močno zvišal pre¬ jemke in omogočil redno napredovanje. Izdelal je obširen načrt za izdajanje do¬ brega tiska. Informativno časopisje je prepustil vodstvu posebnega konzorcija, ki ga je vodil pok. Dr. Kulovec, po nje¬ govi smrti pa on sam. Izdajanje dobrih knjig si je pridržalo KTD. In tu je pre¬ lat dr. Odar napravil pravo revolucijo ter je slovenskemu narodu v obliki “Slo¬ venčeve knjižice” dal pol drug milijon dobrih knjig v treh letih, žal je narodna katastrofa leta 1945 preprečila prelatu dr. Odarju še celo vrsto načrtov, ki jih je imel pripravljene za bodočnost. Kakor je »a polju organizacije sloven¬ skega katoliškega tiska pokazal prelat dr. Odar vse svoje velike sposobnosti in odlike, tako je pri delu za Katoliško akcijo postal poleg pok. prof. Tomca nje¬ na vodilna osebnost. Njegova dela o Katoliški akciji so glavni temelji, na ka¬ terih sloni ves njen nadaljnji razvoj in pomen. V 1. 1938 je izdal knjigo “Pra¬ vila Katoliške akcije”, nato pa so si sle- sledile: “Katekizem o Katoliški akciji,” “Katekizem o Katoliški akciji z razla¬ go*’; “Temelji organizacij”, “Katoliška akcija in delo v njenih organizacijah.” Mladim borcem katoliške akcije pa je predaval na nešteto sestankih in tečajih in ohranil to ljubezen do mladine še vse naprej tudi v emigraciji. Prelat dr. Odar pa je predvsem znan¬ stvenik in kot tak je danes v zboru slo¬ venskih katoliških kulturnih delavcev gotovo na prvem mestu. Edinstvena je bila njegova odločitev in trdna volja ter žilavost, s katero je izpeljal organizaci¬ jo slovenske teološke fakultete v emigra- graciji. Njegov velik ugled je bil tisti, ki je v prvih mesecih priboril priznanje fakultete v Rimu in omogočil njeno delo v Italiji, pozneje v Argentini v San Lui- su in sedaj v Adrogueju pri Buenos Ai¬ resu. Ves ta čas je dekan teološke fakul¬ tete. Kulturna in znanstvena revija “Vrednote” ga šteje med svoje naj¬ odličnejše sotrudnike, vsaka številka mesečnika “Duhovno življenje”, ka¬ terega urednik je, pa prinaša njegove članke, ki obravnavajo najvažnejša vpra¬ šanja verskega in narodnega življenja naše emigracije. “Svobodna Slovenija” je takoj ob svo¬ jem izidu v Argentini prejela prvi in najlepši pozdrav od prelata drja Odarja. Pozdravil je list in mu obljubil vso svo¬ jo podporo. Naš list ga šteje med svo¬ je odlične sotrudnike in svoje najboljše prijatelje. Za vse to se mu “Svobodna Slovenija” iskreno zahvaljuje in se pri¬ družuje neštetim njegovim prijateljem, ki bodo v dneh njegovega jubileja ugo¬ tavljali, da je v tej razmeroma kratki življenski dobi daroval Slovencem o- gromrio svojih sil, ter mu z vsemi svo¬ jimi bralci želi še mnogo let, polnih u- spehov in sadov! V NEDELJO, 22. JUNIJA OB POL ŠESTIH ZVEČER v salezijanski dvorani na Belgrano ponovitev igre Henri Gheon "TIH MODROSTI STAREGA W A N G A" V režiji Nikolaja Jeločnika igrajo: Wilempart, Jeločnik, Borštnik, Kovačič, Rezelj Lojze, Loboda in Markež Ciril. & Vsi, ki so igro pri prvi predstavi videli, so odhajali od nje s polnim ^ zadovoljstvom nad umetniškim in duhovnim užitkom. * Vstopnice po 5, 4 in 3 pese v predprodaji v trgovini “Santa Julia" 5 na Victor Martinez-u. Vabi Slovenska misijonska zveza Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 19. VI. 1952 SLOVENCI Franeigea JUBILEJ MONSIGNORA VALENTINA ZUPANČIČA Monsignor Valentin Zupančič je ne¬ davno slavil 25. letnico svojega prihoda med slovenske rudarje v Pas-de-Calais ter napornega, požrtvovalnega, nesebič¬ nega in uspešnega delovanja med njimi. Za to slovesnost so mu hvaležni sloven¬ ski rudarji priredili prisrčno slovesnost. Za ta jubilej mu je pa eden od delavcev napisal za “Našo luč” tudi tele lepe be¬ sede: “Oživljajo se nam spomini, ko smo ga prvikrat slišali, ko smo prvikrat imeli priliko govoriti z njim: vse njego¬ ve besede so polne toplote — in to ta¬ ko dobro de srcem, ki večkrat čutijo mrzloto sveta. Vsak ga pozna, da to ni pridigar praznih fraz, ampak sega iz globine življenja in v globino življenja! Zato ni čuda, da govore rudarji po nje¬ govih govorih: Kar naprej bi gospoda poslušal. Marsikatero obupano srce je že dvignil v novo življenje, dal mu no¬ vega poguma in mu vrnil veselje do le¬ pega in plemenitega. Njegovim besedam daje pravi pečat resničnosti njegovo življenje in njegovo delo za izseljence: ni zapisnikov, koliko prošenj je naredil za svoje ovčice, ni zapisnikov, koliko¬ krat je osebno posredoval za pravice ru¬ darjev, ni zapisnikov, kolikokrat si je pritrgal v hrani, obleki, da je mogel da¬ ti drugim; ni nikjer zapisano na zemlji, s kakšnim veseljem je yedno sprejel re¬ veža, ki je morda dolgo blodil v babi- P O SVETU vse to ve nebeški Oče in Njegov Sin, Veliki Duhovnik Jezus Kristus, katere¬ ga g. Monsignor že 25 let oznanjuje na¬ šim izseljencem. Njegovo delo in njego¬ va zasluga je, da se še sliši, poje, govo¬ ri Slovenska beseda; društva, ki jih je ustanovil, so mu pri tem pomagala in tako je ljubezen do naše lepe domovine z neprestanim spominom nanjo netil in gojil”. “Vsega tega ne bi mogel doseči, ako bi se držal morda visoko na tronu, od¬ daljen od ljudstva. Pri njem ni bilo te¬ ga: sredi med svojimi ovčicami je ho¬ dil, vsak njegov vernik je vedel, da pri¬ de lahko brez skrbi k njemu, da ga bo j v njegovih potrebah dobro razumel, saj j je vseh 25 let s svojimi rojaki delil ža¬ lost in veselje, bolezen in zdravje, son¬ ce in viharje”. Prisrčnim čestitkam slov. rudarjev v Franciji se pridružuje tudi “Svobodna Slovenija” v Argentini in g. Monsignor- ju Zupančiču iz vsega srca želi, da bi Bog še naprej rosil svoj blagoslov na vse njegovo delo med slovenskimi izse¬ ljenci v Franciji. Anfjflipa G. dr. Belej, ki je deloval nekaj časa v Angliji, je odšel v Rim. V Kanado je odpotoval iz Leedsa Jakob Kvas. Čez morje se odpravlja na pot še več roja¬ kov. V tekstilni industriji se čuti pre¬ cejšnja brezposelnost, kar je tudi vzrok, da se naši ljudje odpravljajo drugam. V Rochdale sta se poročila gdc. Emi ZAHVALA Za prav prijetno dolžnost smatram, da se zahvalim vsem, ki so z menoj soču¬ stvovali ob nesreči, ko me je avto povo¬ zil in me Bog ohranil pri življenju. V prvi vesti se zahvaljujem vsem ti-, stim prijateljem, ki so mi na kraju ne¬ sreče takoj pomagali in me pripeljali v bolnišnico ter posebno prve dni zvesto stali ob strani ter mi ponoči in podnevi nesebično in požrtvovalno stregli. Zahvaljujem se preč. gg. prelatu dr. Odarju in Juraku ter družinama Želez¬ nikar in Stariha za vse dobro, kar so mi storili. Zahvaljujem se pa tudi vsem tistim, ki so z molitvijo podpirali moje zdrav¬ ljenje in mo z obiski v bolnišnici tolaži¬ li ter mi delali veselje. Vsem naj bo Bog bogat plačnik. Hvaležni Miro Kovač. Buenos Aires, 11. junija 1952. OIIVFSTVLA Ugotovili smo, da “VEKO EKSPRES — SLAVKO VERAČ” ge uporablja naše ime v svojih oglasih. Izjavljamo, da smo že svoječasno prepovedali g. Veraču sle¬ herno uporabo našega imena v svojih o- glasih. — “ČASA BOYU”. V nedeljo, 6. julija, ob treh popoldne bo na igrišču Deportivo Liniers (4 kva¬ dre od Rivadavia po Gral Paz-u proti Saavedri) tretja nogometna tekma med reprezentancama avstrijskih in italijan¬ skih taborišč za pokal, ki ga je pokloni¬ la SDO. Prvo tekmo so dobili “Avstrij¬ ci” (2:0), drugo pa reprezentanca iz Ita- ! lije (3:1), obe pod vodstvom sodnika g. J , Perhariča. Moštvo, ki prvo dobi dve tek- I mi, si pribori pravico do pokala. Vablje- ! ni vsi. Vstopnina 2 Pesa, za vstop prost. dekleta SFZ. Veliko zborovanje socialnega odseka Katoliškega shoda bo v nedeljo, 13. ju¬ lija t. 1. To bo naš socialni dan, na ka¬ terem bodo predavanja o zgodovini na¬ šega socialnega gibanja, o socialnem stanju slovenske emigracije in o smer¬ nicah za naše socialno delo. Na zboro¬ vanju bodo v razpravi in tudi sprejete resolucije, ki naj prinesejo novega du¬ ha in življenja med slovenske izseljence. Pripravljanj odbor socialnega odseka Katoliškega shoda Odbor SFZ vabi vse fante od 14. do 17. leta na sestanek, ki bo v nedeljo 22. junija v župnijski dvorani v Ramos Me- jia takoj po službi božji. M&r&ii&do še ne ve... . . .da je absolutna temperatura | ničla —273 stopinj Celzija, ko bi se tudi vsak plin spremenil v trdo snov. Doslej so dosegli že malen¬ kost čez — 272°. .. .da je les balsa enkrat lažji od plutovine, vendar mnogo trdnejši od nje in prožnejši od navadnega lesa. šest metrov dolgo deblo odra¬ sel človek prenaša z lahkoto. .. .da v USA boleha za otroško paralizo nad 60.000 otrok. .. .da je največje letalo na sve¬ tli ameriški bombnik B-56, ki ima krila dolga 80 metrov, trup pa 50 metrov. Najmanjše letalo pa so zgradili pred kratkim tudi v USA ter merijo krila 2,70 metrov, trup pa 2.10 m. O G L A S V neposrednem sosedstvu Slovenske PRISTAVE v Moronu (Cas- telar) je na prodaj 20 stavbišč različne velikosti od 200 do 600 m-. Oni, ki se za nakup teh lotov zanimajo, so vabljeni, da se udeieže sestanka, ki se bo vršil na PRISTAVI v nedeljo dne 6. julija 1952 ob 3. uri popoldne. Tam si bodo zemljišča ogledali in zvedeli pro¬ dajne pogoje. S S, OVEBTSKI ODER priredi G. julija Schillerjevo dramo K 0 VARSTV 0 IN LJUBEZEN COSQUIN 65 LINIERS Predprodaja vstopnic na Alvarado 350, Telefon 658-0827, R. Mejia Mar©cajfe in širile Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi vse Slovence na svoj III. družabni večer s plesom, ki se bo vršil 12. julija 1952 ob 20. uri v Baru "Dekleva", Jorge Newbery 3568 Vse šolske potrebščine: zvezke raznih vrst, svinčnike, birome svinč¬ nike, nalivna peresa, navadna peresa, risalni papir, ravnila, barvi¬ ce, barvne svinčnike, tintnike, radirke. Rožne vence raznih vrst, od preprostih do najfinejših, primernih za darilo. Kipe, podobe, svetinjice, podobice. Vam nudi po zmernih cenah SANTERIA y PAPELERIA "SANTA JULIA" Victor Martmez 39, Buenos Aires Sprejemamo naročila za živilske pakete, ki se pošiljajo iz skladišč v Trstu in pridejo v 20 dneh. Pošiljajo se paketi po 5, 10, 15 in 20 kg. Seznam predmeta je na razpolago v trgovini SANTA JULIA, Victor Martinez 39, Bs. Aires. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Buenos Airesu vabi vse ljubitelje planin na zanimivo in podučno filmsko predavanje "Vzpon na Tronador", "Hribo¬ lazci" in filmska reportaža o po¬ stavitvi križa na Cerro Capilla. Predavanje bo v prostorih Ca- ballito blanco, Cramer 2539, Bel- arano R v sredo 9. julija 1952 ob 17. uri. JO-VAR M M M (ali Matajevega Matica Matic) Nedelja se je neznansko hitro bližala. Maticu vse prehitro. Če bi mu bilo le mogoče, bi jo pomaknil vsaj za nekaj dni naprej ali vsaj dneve podaljšal, usta¬ vil sonce kakor Jozve. Maticu se je vsa¬ ko jutro, ko je vstajal in odhajal na de¬ lo, zazdelo, da je vso to reč s Tončkini- i mi pogoji še premalo premislil in da bi potreboval za to vsaj še 14 dni časa. Vsak večer je stopil v kavarno in vedno znova in znova prebiral Tončkino pismo od besede do besede, od stavka do stav¬ ka. Posebno tisti del s Tončkinimi pogo¬ ji. Ali se jim res ni mogoče kako izogni¬ ti, kako drugače napraviti? Pa kakor je premišljeval, ni našel druge rešitve. Pogoji so bili tako jasni in nespremenlji¬ vi, kakor bi bili zapisani v samem sve¬ tem pismu! Kaj, ko bi ji vendarle pisal, naj odne¬ ha in zahteva kaj drugega — karkoli že? Za primero, da bi ji dal kako lepo darilo, zlato verižico s križcem ali pa celo zapestno uro? Pri Silvotu je videl zadnjič tako lepe stvari in še ne predra¬ ge! Saj takih reči človek ne daje kar tja v en dan! In več bi bilo vredno, kot pa tisti neumni poljub”, od katerega deklič vendar nič imel ne bo! Tisto z Blaže- tom. .. no, to mu je na vse zadnje ra¬ zumljivo, ker bi se ga Tončka rada od- križala; čeprav tudi to ni malenkost... A kako naj ji to pove? Piše? Sam kakega poštenega pisma ne sklamfa sku¬ paj, Andražu pa za nobeno ceno ne mo¬ ra povedati, kaj Tončka zahteva od nje¬ ga. . . . Pa naj bo! Naj že velja, kar hoče! Saj bi bil končno pripravljen tudi umreti za Tončko, če bi bilo treba! S takim trdnim sklepom je vsak ve¬ čer legal spat,— ko pa je zjutraj vstajal, se mu je ta sklep znova rahljal.. . Kakor se mu je prvi večer zdelo Tonč¬ kino naročilo lahko in samo po sebi u- mevno, mu je zdaj vsak dan povzročalo večje skrbi. Blaže je končno le Blaže, galjot, da ga mu ni para, in njegova pest je pravo kovaško kladivo, bolje re¬ čeno, kij! Matic pa je pravi durgeljc v primeri z njim! Naj mu hrust Blaže u- darec vrne, kar je po vsej priliki verjet¬ no, ga zmane ko ščene! In kaj mu po¬ tem pomaga Tončka in vsa njegova go¬ reča ljubezen?! Spričo tega mu je dru¬ gi pogoj, poljub naravnost malenkost, čeprav ga prav to neznansko skrbi! če že srečno izpolni prvi pogoj, mu pa nje 7 gova nerodnost pri drugem utegne vse podreti in ves njegov napor z Blažetom spraviti v nič!... Hm, hm... če bi o tej reči takole po ovinkih pobaral Andraža? On ima v ta¬ kih zadevah gotovo bogate izkušnje, ko¬ likor more sklepati po njegovem pripo¬ vedovanju. Nemara bi ga še naučil ?.. . Pa vendar — Andraž je Andraž! Mu¬ hast, kakor je, bi to utegnil raztrobiti po vsem mestu in Matic bi bil potem ne¬ srečna tarča porogljivih norčevanj. In , kdo ve, če bi si ga tudi on sam ne pri¬ voščil? E, z Andražem je treba previd- Imprenta, Dorrego 1102, T. E. 54-4644. Bs. Airas nosti! Mu jih je že vse preveč nadrobil! Oh, preljuba Tončka, pred kakšno tež¬ ko preizkušnjo ga je postavila!... če bi to vedela, bi ga gotovo ne! Če ga ima količkaj rada! Zadnji dnevi so pa kar zdrveli mimo njega. Toliko nujnih opravkov je še imel! Krojač mu še ni napravil nove obleke, zato ga je vsak večer moral ho¬ diti priganjat. Kupil si je nove čevlje, srajco in kravato, pisano ko mavrica, in še vse polno drobnarij. Da bo tako tudi na zunaj fant, kot se za zalo Tončko spo¬ dobi! V soboto si je vzel dopust. Mojster je godrnjal, ker je bilo treba dovršiti nujno naročilo. A Matic se je izgovoril, da se ne počuti dobro in da je zato potreben počitka. Pa saj se niti ni zlagal. Za ves sobotni dan si je napravil kar j dnevni red. Takoj zjutraj je šel v veli¬ ko mestno kopališče, da se je pošteno 1 omavžal, potem pa stopil v elegantno brivnico, da bi ga lepo in po gosposko ostrigli in obrili. Matic je bil kar zadovoljen z njihovim delom. Ostrigli so ga lično, vse lepše kot Vrban, ki ga je navadno strigel, pa mu včasih napravil take stopnice po glavi, da bi lahko konj hodil po njih. Potem so mu lase še namilili in izmili, jih nama¬ zali z dišečimi mazili in jih tako ugnali, da so mu resasto ščetinaste lase napravi¬ li povsem voljne in jih uredili v lepo pri- ; češko. Ko so ga po dolgem in mučnem ; procesu z ovijanjem obraza v vročo bri¬ sačo še obrili, so mu namazali kožo z mastno kremo in jo tako pregnetli, da je postala voljna in mehka ko dojenčko¬ vo lice. Hudimana, znajo ti pa, kot bi coprali! Za najmanj deset let so ga po¬ mladili! Prav nič prijetno pa ga ni po- ”CA S A B®¥U” — nrarna io zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKUP ZLATNINE IN UR JE STVAR ZAUPANJA — ZATO KUPUJTE SAMO PRI ZANESLJIVI IN SLOVENSKI TVRDKI PO IZJEMNIH CENAH VAM NUDIMO: poročni prstani, 18 krt zlato, par . $ 180.— uhani v 18 krt zlatu .;. „ 42.— damska zapestna ura posebno lepe izdelave z garancijo. 145.— krasna zlata damska zapestna ura, Anker s 15 rubini z zapest¬ nico, vse iz masivnega 18 krt zlata in obložena z bague ru¬ bini, s triletno garancijo . „ 1450.— ENKRATNA, POSEBNA PRILOŽNOST: “OMEGA”, zapestna, avtomatična, s fosforescirajočo šte¬ vilčnico, samo en komad . „ 1150._ VSA ZLATARSKA IN URARSKA POPRAVILA -— strokovno in hitro. Ob sobotah in nedeljah se lahko naše stranke zglase tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši v prvem nadstropju dto 5, to je Olazabal 2338 dto 5. C 0 SULICH AGENCIA ADRIATICA - PASAJES MARITIMOS Y AEREOS AV. DE MAYO 816 - T. E. 30-3966 Prodaja voznih listkov za potovanje z ladjami in letali. — Vozni listki za potnike na poziv (llamada) iz Evrope po uradnih cenah. (Govori slovensko in si slovensko tudi dopisuje) tem presenetil račun pri blagajni. Zlom¬ ki oderuški! Na kako lahek način ti slu¬ žijo denar! On pa mora najmanj pol dneva garati za tako vsoto! A ko se je potem pogledal v veliko ogledalo, sam svojim očem ni mogel ve¬ rjeti, da so ga tako olepšali. Saj to ni več on, Matic z Zaplane, temveč elegan¬ ten mestni fant! In ko obleče še novo obleko, kako mu bo to pristajalo! Akra- bolt, saj ga še spoznali ne bodo več! Spomnil se je babjega mlina, ki ga je imel doma naslikanega na p'anju: vanj gredo stare, zgrbljene babnice, iz njega pa prihajajo vesela mlada dekleta! Ta¬ ko nekako se mu je zazdela tale brivni¬ ca. « Hej, to ga bo Tončka gledala! Prekva- ! to, če ga še doslej ni rada imela, zdaj se j mora do norosti zaljubiti vanj i ! Kar nič več mu ni bilo žal za denar. Zaslužili so ga! Ko se bo ženil, pred po¬ roko, spet pride semkaj, i # Ko je prinesel obleko domov, je hitro stopil še k urarju Silvotu, da bi si kupi! novo zapestno uro. “Glej ga no, Matica, kakšen lep fant je postal!” mu je pihal urar na dušo, da so se Maticu ustnice kar same od se¬ be razlezle v nasmeh. Povedal je, da bi rad novo in lepo uro, seveda dobro, a ne predrago. Silvo si ni dal dvakrat reči. Z urnimi kretnjami mu je naložil na mi¬ zo celo zbirko ur in zgovorno opisoval dobre lastnosti ene in druge; tudi naj¬ dražje mu je pokazal, saj je vedel, da ima Matic denar, čeprav je nekoliko po- dvomnii v njegovo pripravljenost, žrtvo¬ vati kako večjo vsoto. Zato se je kar za¬ čudil, ko je fant z žarečimi očmi segel po eni izmed najboljših ur. Celo njegova žena je iznenadena prihitela k mizi. “Fant, to uro boš pa dolgo nosil! Dra¬ ga je sicer, pa vendarle poceni. Ne bo ti žal. Vredna je svojega denarja! In ure se vsak dan dražijo!” Ker je bila Maticu ura všeč, se tudi ni preveč pogajal za ceno. Silvo mu je še skrbno naročal, naj pazi nanjo in naj ne maha preveč ž njo. če bi pa kaj zastaja¬ la ali prehitevala, naj jo le prinese, da jo bo zostonj zreguliriral. Matic ga je iznenaden pogledal. “Naj ne maha pre¬ več ž njo?”—Zlomka, pa ne da bi bil že Silvo zvedel za vsebino Tončkinega pi¬ sma, za nalogo, ki jo mora jutri izvrši¬ ti? Kaj že ves San Justo ve, kakšna na¬ loga ga čaka jutri? “Zakaj ne smem preveč mahati ž njo?” je v zadregi pobaral in rahlo za¬ rdel. “I tako... Da se ne pokvari vendar... Saj ni kamen!” “Hm. . . Pa, kdaj mislite, da.. . da ne bi smel mahati?” “Pri delu, kadar kaj tolčeš, zabijaš. .. ali pa se pretepaš!” je v šali dostavil. “Če bi se s kom stepel za dekle, na pri¬ mer ...” Silvo še slutil ni, kako je Matica vzne¬ mirila njegova šala. “Oh, pojdi no, saj Matic ni pretepač!” je ugovarjala žena. Tako je bil presenečen, da je še po¬ zdraviti pozabil, ko je odhajal. Kje naj bi bil urar zvedel za to reč? Pa ne, da bi bila Tončka sama kaj izbleknila? In če je izvedel tudi Blaž? Na, ta bo lepa!... Kar potrlo ga je. Vendar se je tolažil z možnostjo, da je Silvo kar tako to o- menil, zavoljo šale.. . Saj on se vedno rad šali. Nemara da bo res tako? Da bi vsaj bilo!... (Nadaljevanje v prih. štev.)