Za poduk in kratek čas. Sv. Bolfank v ljutomerskih goricah. (Spisal Matjaž Flegerič.) V. Morebiti bi kakega 7 našo cerke7 prišlega tujca zanimal napis, ki se vidi na grobnem kamenu sredi presbiterija, zato ga hočem tukaj priobčiti. Glasi se tako: Hic iacet sepultus Martinu8 Pevetz istius ecclesiae filialis annos triginta hospe8 et benefactor eius. Obiit 4. Angusti 1742. Kdo je ta Anton Pevec bil in kaj je za cerkev dobiega storil, ne ve se. Pokojni Peter Danjko pri Veliki Nedelji, kateri je ta zapisnik, ki je mojemu spisu za podlago, 1. 1840. sestavil, meni, da so 7 ta kraj prihrumevai ogerski nezadovoljniki (Kruci) cerkev poakodovali in da jo je Pevec dal zopet popraviti, in da je dal za njo 2 zvona izliti. Poslednje je verjetno, ker omenjeni Martin Pevec umrl je 1. 1742, a nekoliko let pred njegovo smrtjo bila sta zvona izlita. Da so Krnci 1. 1704 tukaj razsajali, je istina, na kakšen na6in bi pa cerkev poškodovali, ni znano, in 6e je res bila poškodovana, zakaj bi se stoprv 1. 1712 začela popravljati; ker Martin Pevec bil je dobrotnik te cerkve od 1. 1712 do svoje smrti. Ni tedaj verjetno, da bi on to škodo, katero so bili Kruci naredili, pri cerkvi dal zopet popraviti. V cerkvi ni ni6 več znamenitega, pojdimo tedaj v zvonik! Tukaj se odpre ocem na vse četiri strani divnokrasen razgled! V zvoniku so 3 zvonovi. Na velikem zvonu, ki je bil 1. 1687 v Graci izlit je napisano: ,,Durch Feuer bin ich geflossen, Metardus Reig in Gratz hat mioh gegnssen. Diese Glocke bat Mihael Kol6avi6 derzeit Kircheuprop8t machen und giessen lassen. 0 Jesu, a fulgure, o Jesu, a fulmine, o Jesu, a grandine libera nos propter Nomen Sanctam Tuum, quod eat Jesu MDCLXXXVII". Cambelj (bat) pa ima letni napis 1689. Škoda, da nevemo, iz katere vesi bil je omenjeni Mihael Kolčavič, tedanji oskrbnik te cerkve, ki je dal zvon izliti. Mislim, da je ta rodovina popolnoma izumrla, ker tu ni uikder cloveka enakega imena. Srednji zvon imel je uapis: ,,Ich bin gegossen worden in Gratz bei Theresia Weyerin Witib 1736". Na malem zvonu se ateje: ,,Franz Anton Weyer in Gratz goss mich 1730". Se sedaj ljudje pripovedujejo, kako so se ti sicer mali zvonovi izvrstno skladali in da ni bilo dale6 okrog zvono7 enako lepega soglasja. Žali Bog je med leti 1830—40 (nih6e se ne spominja kedaj) srednji zvon, ki je bil najmlajši, a imel je najbolj poln in jasen glas, počil. Tedanji kurat Ignacij Pirker in tudi ljudstvo je krivilo te nezgode Kristiana Mtiblinga, tedanjega u6itelja. Brž ko ne je MUhling res premočno zvon gonil in ta je vsled tega po6il; to je lehko mogoče; zvon je imel zelo lep in jasen glas, bil tedaj izlit iz trde snovi, a da je trda snov krhka in zbog tega lebko poka, je naravska 8tvar. Po tej nesreči ni bilo več 8koro mogo6e s 3. zvoni zvoniti, ker neprijetno 6repkanje ni za tanka ušesa! L. 1854 dal je ta zvon na novo preliti tukajanji faran Mihael Mravljak *). Pod krono ima napis: Jobann Feltl gosa mich in Graz 1854., a na spodnji strani so slovenske besede! ,,Na novo dal preliti dobrodelnik Mihael Miavljak z ženoj Marijoj Mravljak iz Jastrubec". Zvon je res na novo prelit, le akoda, da jegov glas ni več, kakoršen je bil poprej in to je ocividno, da je zvonovina premenjena; jegov glas ni več poln in čisto jasen, temvec malo sumi. Ta cerkev ni premožna kakor so navadno druge v takšnih krasnib krajih; ima samo za se 3 dele na Kogu ležecih goric, ki niti niso zelo rodovite, niti zavolj nizke lege na severno in izhodno stran posebno dobrega vina ne prinašajo. Prvikrat je tukaj 1803 in 1811 drugikrat zakrament sv. birme delil knez in škof Sekavski grof Waldstanjski in Wartenberaki (von Waldstein und Waitenberg). Jegov uaslednik Roman Sebastian Zangerle je tukaj 1. 1826 in 1. 1835 zakrament 8v. birme delil. To je, kar imam iz zapisnika, katerega je, kakor sem že rekel 1. 1840. Danjko sestavil. Da je cela stvar zelo pomanjkljiva, rad priznajem in torej prosim, naj mi blagodušni čitatelj blagovoli oprostiti! Od cerkve sv. Bolfanka razprostira se na vse strani 61o7eškemu očesu prekrasen razgled. Toda dragi čitatelj, ako je tvoje oko vajeno visokim goram, katere pokrivajo košate jelke, in strmim od vseh strani razpokanim skalam; ako tvoje ubo rado posluša šumotanje klokotajoče vode, katera se z viain v dolino izliva; prikazen tako divje romantične lepote boa tukaj iskal zastonj! Najbolj tu o6em ugajajo pohlevni z zelenim trsjem nasajeni vrbovi, kateri dajajo severni strani nekako posebno carobnost. Najlepae vidi se od tod na Beverozapadni strani na najvišjem hribci vseb ljutomerskib goric stoje6a cerkvica nJeruzalem", podružnica Svetinjske fare. To je tisti divnokrasni kraj, katerega je domači nas pesnik, slavni Stanko Vraz, v svojih neumcrjočih pesnih točno narisavši ogromnemu alovanskemu svetu jasno pokazal, kako *) M. Mravljak bil je o6e Jurija, župana v Jastrebcih; Filipa ces. kr. bilježnika pri sv. Lenartu dr. je Antona Mravljaka, odvetnika v Ljutomeru, a č. g. Matija Kelemina kaplan pri sv. Ilji je jegov unuk. Uinrl je ta bogaboječi faran 1. 1872. pri svojej hčeri Mici Keleininovi v Vinskem vrhu v fari sv. Miklavža. Ni mu tedaj zvon, katerega je dal preliti, k pogrebu donel! Pis, pola čarobne lepote je njegov di6ni zavi6aj. Neka aveta groza družeča se s sladkim veseljem napaja človeku dušo, ako pomisli, da je ondi nekedaj korakal človek, ki je gledal za ve6 vekov v bodočnost naprej! Tudi dalje na severno stran mogoče v jasnem vremenu videti je od tod, ali žali Bog v kraje, ki so sicer krasni, no sovražno nam sosedstvo jih polastivai se je potrebilo iz njih slovenski živelj popolnoma. Razven kvajnih imen ni ondi slovenstvu najti ve6traga! Na južnozapadni strani vidi se malo mestice Orrnož. Mimo Ormoža teče slovenska reka, dero6a Drava, ali ne hiti tako kakor iz Koroake proti Mariboru, kakor da bi se plaha srna neuamiljenih lovcev tujih navalov bala, temveč vijuga ae ponosno po plodonosnem polji, kakor ponosno koraka krasna svojega dostojanstva zavedajoča se devica med zvestima čuvajema! Kako ne bi ? Saj tukaj proti Središ6u dela mejo med dvema bratskima narodoma, — Hrvati in Slovenci! Od juga blišči se simkaj mesto Varaždin, v katerem marsikatero srce za napredek svojega naroda bije, a mnogo več ae se v njem židovskib glav šopiri, ki svoji samogoltnosti ustreči želeč samoblastno segajo s svojimi grabežljivimi prsti po blagostanji ubogega hrvaškega ljudstva! Tudi nekoliko magjaronov ondi čepi, ali ti so tiho kakor polži v svojih lupinah; ne upajo se s svojimi nazori v javnost, ampak se nje bojijo kakor sove belega dneva. Silna žalost mora se polastiti 61oveka, ako obrne pogled na vzhodno stran, v Medjimurje. Na rodoviti ravnini med Muro in Dravo stanuje zdravo in krepko ljudstvo slovanskega kolena, ki pa je glede nravnosti na celo nizkem stepnji, ker se kosmata bunda magjarske kulture preveč po njem razprostira, in za tega voljo luč prave prosvete k njemu priainoti ne more! Lepo se vidi grad mesta Cakovec, nekedaj lastnina slavnih giofov Šubičev Zrinskib, od katerib sta dva brata, predposlednja iz tega kolena, imela ondi kot bana svoje sedeže. Dva brata, na glasu junaka, ki sta turakim krvolokom delala strah in trepet; dva brata, ki sta z bistrim umom svoje prednike daleč nadkrilila, a katerih žalosten konec mora pretresti srce vsakega 61ovekoljuba. Starai brat Miklavž bil je kot ban hrvaški na lovu v Koršanskem logu dne 18. listopada 1. 1664 od divjega prasca umorjen, a njegov brat, ki je za njim banoval, je kot deležnik nesrečne zarote proti cesarju Leopoldu I. dne 30. travnja 1701 v Novemmestu glavo izgubil. Tako igra ae osoda s cloveškim življenjem ! Smešničar 34. Nek kmet, ki ni znal čitati, vidi gospoda v cerkvi z očali na bukve brati, si misli, tudi jaz moram očale dobiti, potem bom tudi brati znal. Kar bitro gre kmet v mesto k štacunarju, ter mii pravi: dajte mi očale. Hitro mu da štacunar očal na izbiro, ali nobene mu dobro ne kažejo. Naposled štacunar kmeta in očale premišIjuje, kar zapazi, da kmet bukve narobe drži, iu mu pravi: ne zamerite mož, morebiti 7i brati ne znate. Kmet mu zavrne: gospod! ako bi jaz brati znal, bi gotovo očal ne kupoval. J. K.