Ste«. 17 (Posamezna Številka 8 vinarjev.) V Trstu, v tatrtek 17. januarja Ittt tatnlk XIII!. izhaja vsak dan zjuiraj, tud. ob nedeljah :n praznikih. — Uredništvo: Ulica sv. Tratičiska Asiškc^a 'A. ?0, nadstr. — Dopisi naj se požirajo urcdi'išivu. - Nefrnnkimna pis.a« se ne sprejemajo, rokopisi »e ne vraCaJo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik honsorcij lista aEdinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge z omejenim poroštvom, *v Trstu, ulica sv. FrančiSka Aližkega it. 20. — Telefon mednima in uprave It. 11-57. - Naročnina znaša: Za ceio leto K SI^Opol leta K ■mesece K 7 £0, za uedcljfcko Izdajo /a cefo leto K o-20, pol leta K 3-60 EDINOST Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin. Ogla&i se računajo na miSfmrtre v širokosti ene kolone. Cene:, oglasi trgovcev in obrtnikov mm po i" \t.i ; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po >3 vin ; oglasi v tekstu Usta do pet vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K MiU oglasi po f> vin.: beseda, najmanj pa «0 vin. Oglase sprejema inseratnt oddelek „Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. PiaCuje izključno le upravi .Edinosti". Ph\i in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ttl.sv. Frančiška A*. ?t. PoStnohranflnlčni raču-t ?t. SIl.'lS? Pismeni odgovor zveznih vlasti na ruske zahteve glede zasedenih ruskih ozemelj. Okvir, na podlagi kterega so Nemci pripravljeni za nadaljna Dogajanja. Odgovor Trockega Hoffmannu. Trockij privolil v debato o nasprotujočih ' se naziranjih, naglašal pa nepopustljivost v vprašanju umaknitve čet. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz Bresta Litovskega se poroča z dne 15. januaria: D>ne 14. t. m. ob 5 (popoldne je imela aVćtro-ogrsko-n ruško-ruska komisija v •svrho razpravljanja teritorijalnih vprašam svoflo četrto sejo. Državi tajnik pl. Kiihlmann Je nazna-'ml, da so zvezne vlade sklenile, da bodo na formulirane predloge ruske delegacije s svoje strani i;~ito:ako odgovarjafle ustni eno v formuliran? obliki. Opozarjati pa mora vnovič na to, da smatra način medsebojnega razpravljanja deJegcij s iormu-' lira Tirna spisi za izredno .ratenje časa, ki gotovo ne (pospešuje uspeha. Aiko se hoče v resnici doječa miren zaključek, ho pri-pr -"čaii za bodoče, da se materije obde-rti poveri nato z višale strani po enemu gospodu redakcija. Ta dva gospoda bi morala kot redakcijski odbor skupno poizkušata sestaviti skupno obliko rn ako bi to ne bilo m-eteoče, v medsebojnem sporazumu dotočfti in ipfesmeno fiksirati obojestranske ditference. iNato je blđ prečrtan ma'terijekri odgovor zaveznikov, ki se glasi: »Nemški in avstro-ogrski delegaciji izreče™ predloga nrske delegacije glade razvoja stvari v ozemlSih Rusije, zasedenih r i osrcdnOVi \ lasti, se tako močno raizM^u^ego od nazorov zaveznikov, da foli je treba v irre-'težeći obl'ki označiti za •ne orefemtVfve. Ne da bi se pobližie prehajalo na vnanjo obliko teli predlogov, vendair ne more utatri neotpaženo, da nimajo značaja o J osrednjih vla»sti zaželenega kompromisa, ampak da predstavljajo predvsem enostransko rusko zahtevo, ki ji manjka želija ;>o ka^kijiiran»]u upravičenih vzrokov nasprotne s ra/ni. Kl#t*b temu ste nemška in avstro-rt itka delegacija pripravljeni, da še enkrat 'fn tokrat Ionmutfirano jasno izrazite svrpo nazore o visečih vprašanih iin ua iz\ ršite Še en poizkus. ali zamore od rn&Lh zazeljeni kom-i>romi(s nudit.? rzgled na irresničerre. O deihi od zaveznikov zasedenih ozemelj je bilo raspravljano v števJ/kl 1 nemškega osnutka. Ta materija -je obdelana in ne potrebuje torej nobenega nad^Hne-ga posvetovanja. Vprašanje glede v tre-notku od zaveznikov zasedenih czeme'i ki imajo lastno državno življenje, bi b.Jo čisto čaisoviro mogoče razdelrti v štirn'i šta-dine: v dobo med sklenitvijo miru z Rusijo in koncem ruske demobilizacije, dobo med ruskim ?n splošnim mirom, dobo prehodnega 'stadija za nove narode in končno def i nt'vii i stadij, v katerem rzve-dego nove države popolno ureditev svoje državne organizacije. Vreba je ponovno opozarjati na to, da Za osrednje vlasti — nasprotno od Rusije — s sklenitvijo m'ni z Rusijo jiMva-krr ni spojen tudi splosen m> ampak so prisiljeni j. da nadaljujejo vojno z dirnginu*-nasprotniki. Zvezne delegacije 'ZrjavHajo vnovič, da so iimeirja, da. je ustavino pnv sto.ne orga.ie v r.uvih državnih tvorbah smatrati zaenkrat k .-t ; ^-poinoma /pooblaščene. da jizraž;i;o voMo ^itrolk?li krogov iprcibfcvaistva. Veli'kega ipomena za v.prašai^e, kedaj nastane kaika državna je- razsodba vrJrO\ncga sodššea v Vv ashrngiomu z i. 1S88, ki navaja, da sc morajo suverene tpra.v:ce Združeniii držav severoameri-kih prlz^iti ikct obstoječe od dne proglasitve neodvisnosti, to je. od 4. julija 1776. čisto neodvisno od prfe-n^i %'it s aaani Angine v pogod;bi' I 1782. (Fir-rc, dro'i hrte m at i on al. condi-fid?e. pag. lf>0). Zvezne delelgaoije sprejemno na znanje izjavo, da -ruska vlada iz deliva pripadnosti zasedenih ozemelj v ( Lmočju t vsega ruskega carstva ne izvaja nobenih sklepov, ki l«i prebivaIst\T teli ( zeiu^lj nalagali kake Jržavjicpravne obveznosti v razmerju do ruske republike tn da 50 stare meje bLvšega ruskega carstva. ki so bile napravljene z nasiljem in proti volji narodov — posebno poljskega —, izginile skupno s cai i> rooin--. i s to take dalje izjavo, da za rusko vlado zato temeljna naloga sedaj vršečih se po inia ni ne obstoja v tem, da bi na kak način brusila nadaljni pris'ujeni ostanek imeiio\a n;ii ozemelj v okviru ruske države, hiii pak v varovanju resnične svobode samoodločbe hotianje državne naprave in me., narodnega položaja ozemelj.« Y tej zvozi nastaja vprašanje, iiz katerega praviuega razđnerja izvaja sedamja ru-ka vlada svojo upravičenost in obveznost, da nastopa za varovanje prave svobode samoodločbe teh ozemelj do skrajnosti. to se ipravi, ob okoliščinah, do nadaljevanja, vojno. Ako dejstvo, da so zasedena ozemlja padala v območje bivšega ruskega carstva,' ne utemeljuje nofoene obvez:;cii,^i prebivalstva teh ozemelj proti ru^kl repubiiki, potem ni brez nadaljzicga razvidno, na kaj i.jCe temeljiti ruska vlada s svoje ■sirani svoje pravice in obveznosti proti temu jprebava^vu. Aku pa se postavimo — kalkor dela ćo nuska delegacija — na stališče, da ruska republika ima tako pravico, poten' so obsog rn ozemlje, politični za izvrševan.'c samoodločbe, prehodni režUn «an oblika izražena volje one štiri točke, o katerih je treba trazpravHati, da se doseže sporazum. K točki 1. Trditev, da gre pravica samoodločbe narodom in ne tudi delom narodov, ne odgovarja našemu nabiranju o pravici samoodločbe. Tudi delr narodov zamorejo zakonito đklaniti samostalnost in ločitev. Pri tem se ndkakor ne misli, da naj bodo okupacijske meje merodajne za omejitev teh delov. Kuronska, Litvinska in Poljska tvorijo tudi po zgodovini narodne emote. Nemčiia in Avstrfja ne nameravate anektirati sedaj od njili zasedenih ozemelj, in. tudi ne selite imenovaniii k sprejetju te ali one državne oblike, pač pa hočete ohraniti varnosti in proste roke narodom zasedenih ozemelj za sklepanje pogodb vseh vrst. K točki 2. Kar se -tiče ioizadevuie iizved-be, se izogibate itemeljnih raziilk, na kartere so zvezne delegacije opozarjale vedno znova Umakni tev annad ae, dolder traja svetovna vojna, nemogoča. Vendar pa se za more teži ti za tein, da se zmanjšatjo čete, a?ko dovoljujejo to voga&ke okoliščine, ina eno število, ki je neobhodno pofcrebno za obran i t ev reda in tehniškega prometa. Tetžitii se zamore :po ustanovitvi mednarodne žandarmerije. Kar se tiče povratka beguncev in evakuIrancev, se privoJjuje od siuč-aja do slučaja dobrohotna pfremo-tritev. To vprašanje se zamore, ker ni od-ločiine požtifcične važnosti, izročiti posebni V Miiisiji. K ročki J. Ruski predlog v svojih po-sa,naz:ici£i;i:h nd dovolj jasen in 'potrebuje uiadaijnita razjasnil. Sicer se brez. nadalj-nega priznava, da naj se z napredujočim približevanjem splošnega miru dovolj :zvo-ijtnnn zaistopnikoan prebivalstva dežele v vedno večjem obsegu sodelovanje tudiii v uprajvnih naJogali. K toliki 4. Zvezi.ie delegacije so načeloma pripravljene privoliti v to, da nad ljudsko glasovanje na široka ipodlaigi' is?jn*kc*iio-riira sklepe o državni pripadnosti czemeK Enostransko vztrajanje pri glasovanju je ^e^raViično. Po nazirarrju zveznih orarzum z rusko vlado, ste nastopili vladi Nemoifje in Avtstro-Ogrske s itemi daldkosežnimi predlogi, pristavljate pa, da tvorijo najširši ok\'i'r, motraa katerega zaimorete še pričakovati mirno pobotanje, Pr? ratzvjjaniu teh 'ix>dlag lili .je vodila isto-tako namera, da ne oslabite lastni bram-bnih sM, Ikakor tndT stremljente, da omo-& čire narodom, ki meje na ni: a ozendie, da definitivno in samostojno odločajo o svoj;? lastni bodočnosti, ne da pri-Uijo pri tem v stanje skrajne bede, nad-!oge in obupa. Sporazum glede teh »težkih vprašanj med Rusijo in osrednjimi vlasttmi - a je mogoč le tedai, ako [pokaže tudi Ru-s ja resno voljo, da hrepeni po sporazumu ;ii ako bo, mesto da bi nastopala z enostranskimi diktati, razi notri vala vprašanja i udi z nasprotne strani in iskala po^ ki • dina vodi k mirnemu rezultatu. Le pod : ogojem takih streuiljemj zamorejo delegacije zveznih vlasti še vztrajati* pri ispu ro mirni i>ora\-navi ispora. Naito je povzel besetdo Trockij, ki je iz-\ ajal, da upa, daje ravnokar prečjtani odgovor osrednjih vlasti na vsak način od-1 s.ranil dvome o formalnih težkočah, ki so imstali za rusko delegacijo z govorom ge-icrala Hcffmalima v prejšnji sej!. .\ko je general Hoffmann opozarjal na to, da se ?pira ntska vlada na svojo moč in da na-; či in ikaiterega noče opu-s;ifti. Tako so on on injegovi (prijatelji, ko je /okušala romunska vlada nasilno nastopati t1 roti revie-Iucijonann.ini vojakom in delav cem, i>redjiaigali! tpeta-ograilski vladi, Ja naš areitira loaiuiiskega iposlanika, njegovo pLckiniško udobje in romunsko \<>-ia-ško odposlanstvo in so do/bili odgovor, 1 a se je to že zgodilo. Kar se tiče obeh :riimerov, ki jih je navedel general Hoff-nianin, ta dva nikakor ne - karakterizirala iaše politike na p:dju narednih \iprasanj. I normirali smo se o beloruskem kongresu. Ta kongres je obstojal iz beloruskih agrareev in se je poizkušal polastiti vseh e-nih oporršč, ki morajo biti last velilvo-' naroda. In ako je zadel ua od- ;:or, izvira ta od vojakov, med katerimi j IT.i zastopani enako ,\'elikorusi. Malo-, i uši in Belorusi. Opozarjal sem že v svoji formalni izjavi iia to, da oni spori, ki ^oj i;a>ra!" i;t«i nt.n: in Ukrajino in ki na n:rIe. obžalovanje še niso popolnoma odstranjena, nikakor ne morejo omejevasti pravice ukrajinskega naroda do samoodločbe in nas niso čisto rtič ovirali, da ne bi priznati neodvisne ukrajinske republike. Oo*s»pod Hoh'masin je govoril nato o usodi zasedenih ozemelj. Kar se tiče oblice ravnanja, mora staviti ruska delegacija v ospredje raivno one toč^ce, ki tvorit}o predmet rasz-1 i on as ti mnenj čm to z vso odio>čn ostjo, ker je le v tem slučaj« mefeoČe doseči pravično rešitev. Nato je izvajal državni' tajnik dr. Kiihl-niann sledeče : Td-g(n"or, sedaj v resmično razpravo. l>pam, da "r i demo potem v par dneh tako daileč, da se bomo zamegli Vprašati, ali je mo-geče oren lagati težkoče, aH na! se napravljeni poizkus opasti. Trockij je na to izjavil da je tpo irjego-vem mnenju mogoče vpre rti k ix*s\'eto\'a-nju obeh odgovorov, ki sta bUa predlagana. Nanašati pa mora še ertk/rait, da glede umaknetve čet na noben Tiaein ne more s oglašanj z mnenjem nemškega predsednika, da bi olstranltev okupacijskih čet zapiistila za seihoj praJzen prostor. Narodi, kj prebivajo na Poljskem. I finskem in Kuronsketn bi se nif:akor ne natiafia'i v politično težavnem pofcožaga, ako bi h"'li prepuščeni sami sebi. V kolikor gre za teliniŠ'ee težkoce, ka&t<«- \T>rašanje lastne žetemce, ,p»ošte "ild.. je vedno mogoče doseči' rtroraftum, rili brer?, ik^rofe okn-pacijrikiih čet. ^ Temu nat^^mi je držn^ni tajnik dr. Kuh^mann < razarjal. da gra-jo poleg tehniških vzrokov tudi veroki vnrsbva, ki so bi'i navedeni v prečiYanem hesediihi. v do-tionrh ozemK&i zelo vair.no ulogo. Nato je »predlagal dr. Kiihlmamm, da naj se oriČTie redno raapratvljanije od rioke delegac';e predli»janih štirih točk Potem tko se je TroCkij (pridružil temu predlogu, je bila seja končana in določena prihodnja seja ma 15. t. m. ob 11 donol-dne. Zaupni razgovori z ukrajinsko delegacijo. DUNAJ, 16. (Kor.) Iz Bresta Litovskega se /poroča: Radi lahne obolelosti ministra vnarijih zadev, Czernina, se je vrši! za danes napovedan zaupen razgovor z ukrajinskimi delegati v njegovem privatnem stanovanju. Poldrugo uro trajajoči razgovor, ki se ga je polnoštevilno udeležila tudi nemška delegaciija je dove-del do načelnega sporazuma o vprašanim, ki se tičejo bodočaza političnega razmerja med (»srednjimi viasfcmi m Ukrajino, in se zdi, da se je nsipravU s tem odločilen (korak iKLprej. Za jutri *e določeiio nadaljevanje teh zaupnih ^razgovorov, ki se -nanašajo na gospodansk« odnošaje. Po za-kJauČku zaupne prtprafvJjaine iameneave misli z ukra&iaisfeo dejegacUo, ki ga je pričakovali v kratkem, se pričao podrobne razprave. Bavarski delegat na tnirovniii pogajalcih. MONAKOVO, 16. (Kor.) ^Bayrfeche Staatszeitumgr« poroča: Po dogovoru z državnim \sodstvom se bo mirovnih pogajanj z Rusijo udeleževal tudi zastopTrk Bavarske. Za to je bil doio6eo državni minisrer grof PodewtL ARETACIJA ROMUNSKEGA POSLANIKA DIAMANDIJA. PETROGRAD, 15. (Kor.) Včeraj popoldne sta bila aretirana romunski poslanik Diamandi in njegovo poslaniško osobje. Vzrok je še neznan. Diplomatski zbor, vštevši nevtralne zastopnike, je bil danes dopoldne nujno pozvan k starešini, veleposlaniku Združenih držav, da sklepa glede stališča povodom aretacije Diamandi j a. Pričakovati je takojšen kolektivni protest tujetzemskih veleposlanikov in -poslanikov proti tteurau atentatu na nedotakljivost olanov dfr>JomatSčnega zbora. PETROGRAD, 15. (Kor.) Aretacijo romunskega (posdantka je izviršil neki boijša-vTŠk'f komisar v trenotku, ko so se sešli go^vlj k dmerju. Poslanik je protestiral pr-i;a; kršenju meduarodiiega .prava in zali tevai, naj se ga odvede v zavod SmoAui šele po dinerju. Koniiisar je izjaviJ, da je njegovo naročito ukaz izvršitve, nakar je b;l Diajuanidi odveden v zasvod Smuiui. Ostali člani i;:-osiaiiišt\ a eo bili aretirani v h orehi. PETROGRAD, 15. (Kor.) Aretacija ro-n ion; ^-kc s a tposianika Diamaudđja je bila iz-\iisena eb is-ledečih okoliščinah: Včeraj ub s zvečer je prišel oddelek oboroženih vojakov pred poslopje poslaništva, zasedel vse dohode in ni pustil nikogar iz hiše. Poslanik je priredil povodom novega leta ravno »diner. Par povabi jenih je ravno dospelo, ko je maksimalistSemi komisar naznanil poslaniku, da ima ukaz, da ga a-retira in odvede v zavod Sinolni. Potem ko je poslanik spravil par oblek v kovčeg, ce ie i;osicvii od svojih go^iov iii zaipusui po-dn ujtvo. S poslanikom je bil Istoč^isno a- retiran v polaništvu tajnic vojaškega atašeja poročnik Grajo, dočitn sta bila vojaški ataše polk. Ballada in člani rommrske vojaške misije Draganescu aretirana v ho-tehx Astoria Mm ormadno poročila. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša: 16. januarja 1918. Italijansko bojišče, — Na asia-šk| planoti je bil sovražen sunek zapadno Col del Rossa odbit. Vzhodno Brente so Tiai;jani v popoldanskih urah nadaljevali svoje brezuspešne napade. Na zapadnem pobočju M t. Pertica je nasprotnik trikrat naskočil naše čete; vsak i k rat se je razbil njegov naval že v našem topovskem in strojniškem o več kralih živalmi t.;-poviki b:>ji, s twsebr:o srditostjo v ozemlju Mt. Asolopa. Itstnrni so pojiavljali brezuspešne narade r^i Mt. Fontsnasecca; bili sc o-f?b?t1! V odseku Pi^ve severno Mon-teSb - j;:čc:i an2?eški topovski ogenj. Prvi generalni kvartirmo;stcr 1 n r!f?ndr> r^f turŠko. CARIGRAD, 15. (Kor.) !z glavnega stana se pc oča: Nobenih i?^sebnih d-^god-kov. _ SOVRA/lNV URADNA POROČILA. lta!*5a*!.?Ao poročilo. 15. januarja. — V ozemlju Alonte Aso-lonc sc jr včera* popoldne boj vnel v i >-vič. Naše črte so s pomočjo artiljer je :z-vršile z veliko hrabrostjo napad, da ; o-ptavijo svojo črto severno Lie\Te do izhoda doline Cesille. Kljnb srditemu odporu in močni reakciji sovražnika smo napravili važne pridobitve in prizadejal sovražniku težke izqrnbe. t'je!? smo 8 ofi-cli'jev, med rji m i enega »oodtpo'kovnika in 233 vojakov. Na pcbočiu Monte Solarola so iizwšt'e naše čete demoif-^rativno a-k-ci'jo in prodrle v so\Ta^ne jarke. Vzhodno Capo Sile smo z nenadno akcijo razširi1 predmosrje, vzete par jarkov in odbili sovražne protinapade. 2 oficirja m 43 mož je ostalo v naših rokath. I nnlenLti smo dva jankina možnaria in par s.rojnic. Na ost?^ fronti živahno torx>vnsko (letovanje na obe'i straneh Brente čn patruljni spopadi v dolini Momte deWa Pršu»a, ki so hiili ugodni za nas. Sestreljenih je bilo 5 sovražnih le>tađ. Dve nadai^rri ietali so sestrelili An- DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 16. (Kor.) Wo!ffov urad poroča: Novi tpodvodniški Lispehi v Sredozemskem morju: En angleški rušilec in 24.000 'ton ladijske pros-tornrne. I>ne 30. p. mu. -je potofpil mekii naiš pod vodnik pred .Aleksandrijo velik, oborožen in spremljan prevozni parnLk. ki je i med na krovu same bele Amsleže. SIR GEDDES O NEVARNOSTI NA ZAPADU IN POTREBI ZVIŠANJA ANGLEŠKE ARMADE. LONDON. 15. (Kor.) Spodnja zbornica je somno-žitve armaide. Tđkom razprave ie podal minister za narodsno službo. \ ne ki and Oeddes. obš«mo pojasnilo o vprašanju človeškega rn menjala in i zna ! med drugim: Osredirtje vlast« zamorejo. kakor se ceni, preložiti 3H ć^zij z ruske na zapadno fronto, doc;im bo nedvomno o^ta^Ie dtviz^e na vzhridu mogoče uroraMji-ti za izpoooinievanše nastaiih vrzebi' na zapadu. Računamo lahko s tem, da na ta način ne bo rapoJožijivih manj kakor 950.000 mož; vrh tega morariK> iraćtiraati s tem, da bo tudi znat.no število avstroogrskrh divnzij pretpeljanih na itaJujansfco ali zapadno fronto. V splošnem br odfcad Rusije ojači osrednje vlasti na -zapadni fronti, vštevši iialijatisko frociito, za približno 1,600.000 mož. pnj čeaner rezervne čete, ki bi bile sicer potrebne za službovale na ruski fi\*iti, niso vštete. Kljub temu m" treba dvomili na konaio zmago aliirancev. Le i^sih^ioika kaiiastirofa v kak« izmed aliira-nih držav bi zaniogla rešiti osrednje vlasti. Angleška armada šteje sedaij nad štiri milijone rnož. Alko pa hoče Angiuja po- j tli i V>Z. ti svoje mornariške Ln zračnic sile j iz vzdržati aranado na bojišču v polni mo- j či, je neobhodno potrebno^ da se takt »j po- j kille 420—150.000 tkivih maž v voialkoj službo. Treba je zmanjšati minimaino vo-jaHJ-:o stfirc^t :n «vjsati maksimalno. \o- jaška Obvezrmstt na Irskem m nameravana. Rlopcl trninslun no delu! Dr. Smsteršičeva »Resnica« posnemije proračunjeno očKtlldno — v posebnem, samostojnem članku — iz neke knjige, ki jo je baje docent dr. Beneš priobčil na angleškem fjeziku z namenom, »da bi ni-hujskala sovražnike še k nadaljevanju vojne. V te»j knjigi da aVktor »divje napada Avstrija in cesarsko hišo«. S slastjo pripo-\eduje Resnica po dru. Benešu, kako da so celi češki polki presti k sovražniku in kako da je čtsko ljudstvo »takoj po izbruhu vojne zavzelo sovražno stali;Cc preti naši državi«! Dalje: Listi so pri -šail ^sovražne člaike, ljudstvo se je odt i-govulj vojnim posojilom, in ni odJ:.j.: > žliu'd, da bi denarno in igloM,.'.-darsko p:i-praivilo državo do poloz-ia« — itd. itd. Clcvek se prijaulje za glavo, tošt- ■ i r: a ln zn ač a/ri ea nu Slov en cu za st aja t a -. -i>a m kri v žilah, vzpenjati se mu mora duša v boli 3.i ogorče ln stpričo takdga, t narod naš žalostnega 'n sramotnega p -čettia! V sedanjih čaali težke borbe, v te:i ura'i, odlojJMi za todočnoyt skrvan^kvli narodov moaarliige; v Časih, ko je na vseh koncilih "i 'krajih ves sovrr.-žmi -svet po kon-ci. da črni, sumniči in denuncira te narode: da Mmuiio' ndih stremljenja; da pti ! ! "cazirje Irot nevaren, nezA ost in velciz-dajaJski c:!eme.nt; ko sovražnici očiv'dnr> i c delai'O tega v zvestobi do monarhije v državni lojainosri. marvreč le v sovraštvu proti slovanskim narodom. ra»čuuajxič. ! i j j sedaj še zadnja prrilfka, ko morejo zi dati narodom smrtni udarec: pretre- i r as mora žalost, v duši občutimo peko «> bol fn v'lice nam si'li rdečica sramu ■> dejstva — kakor smo že rekli — srn- > tnega za naš narod, da je v čai ih v tem narodu še človek, ki se ni še javr-o odrekel inr'padrrstva k teoiu narodu, ki si ceio priisvaia mandat in pravico, da po-vori v njegovem imenu, a da vendar tako tlričanl tujinskemu obrekovalstvii! to, da bi brla »Resnica« le ta -mate n'ljai!« — to je sedaj ob.čajna beseda, ko hočejo sovražniki konsitruiratl ^dokaze za naše izdajstvo — priobčite brez vsnke Friipontibe. ali klavzule, bi b:lo ob danih razmerah iniernamo početje, naper.ienn rroti slovanskim narodom države. W\ Stisterš'čeva »Rcsnica« se ni omejila le na to, marveč je šla dalje: je posebno podčrtala Beneševo navedbo, da Je češki narod izdajalski ter raztega to obtožbo tudi na slovenski narod! Piše namreč dalje: »Taki ljudje so krivi, da se vojna, (SuLiteisičevo glas io pše »vojska«) brjz kunca in kraja nadaljuje. Izdajalci -o nam naredili ogromno Škodo.... Na Ruskem so Risi češke veleizdajalce, ko so sc f.n ponujali, z izaničevanijem sc>rc e-.nali, ker se jim je to grdo zdelo. Kaj pa pri nas? Kaj, če se ves ta račun z /iu«r;' enteiile izkaže kot naoačen?! Koliko r< d-bin L j za vedno nesrečnih!« \Taimvje, najframotneje, naipodleje pa ic v zak!iju?čku članka v -Resnici«: »Češki poslanci niso še našli besede, da bi s« c glasili proti veleizdaji! Ravno nasproti! In na take elemente se opira politika Jugoslovanskega kluba! Ko pride dan obra čuna. bo t-a ljudstvo stroške ut>S:'!o, ako se j. rej ne i znebi takih politikov.« V pero nam s;t\ In ne moremo ga zadržati, znani vskJrk nekdanjega, sedaj že pc-kc>nega tirolskega poslanca, patra fuj! Sramota, nedosledna srarn.» ta! — Taka sramota, da seoro ne moremo verjeti, da bi slovensko pero v ured-ništvn slovenskega lista iz svojega mr^Io zagrešiti infamijo — tako gorostasno, da res nimamo besede, ki bi jo primerno kva-lilicirala. Ne moremo odklorit; misli, d:j : o bila ta izvajanja »UiS[ irrana* -- bf-di že dfVcktno od trstih strani, ki potrebu;.- ;> takega ovadaHva v svoje namene, s >-vražne ava nc morda na bočnem po-lin prtiti naši drža^, a!i kje v .\T!g,5ii aii v ci amrvj.\- v avstrijskem parlame^itu, da brani rprav'ce svojega «(ovcn«kega na-r >Ja V; ^a?emne korist" obeh narodov: jo tudi Jugoslovanski klnb veleizdajaIskl in so vsi' poslanci v njem veleizdajalcl! — Logični zaključek za »Resnico« je seveda: med sloven^^Tni vn h rvats^ftni poslanci sta le dva lo?a!na in ;poštetia potit ika. ki n*sodenrik z »Resnico«, ker »računamo da se bodo raizmere na Kranjskem že sainie ix> sebi razvljaJe v smeri hi smislu narodnega in ipt'Kcanelja poštenja našega ljudstva! Ali spričo takega pojava Lmernailne zlobnosti, brezvestuo9ti in rz-daO^tva na interesu slovenskega in drugih slovaJnsk.il plemen v državi, ki nam v tež-kri borbi zvesto stoje ob strani: n'ismo mogli m ne smerao molčati! Ne smemo do-puščaLi, da bi sramota takega početj3 obvlsela na imenu vsega naroda. »Resnica« žuga z dnem obračuna. Ta oan ic že tu. Narod je začel obračunavat: z ljudmi, ki jih vidi sedaj pred seboj v vsej, Stran IL »Ccfinoai* Aiv. i/ v rrrnr, . ^etv. 4001 do 5000, od 3 do 6 pisana gospodje uradniški Pri njili jc pa Mse drugače, dasi-ravjio smo vsi pod enim česanjem, m se, a1co je treba tkaj plačati, 'tuđi. nas ne ognejo. Seveda naš gosjpod skladiščnik pozma bož; s\*oje prSate^je. fcakor uradnike in taliro naprei. Uradnški so dobili za prai nike belo moko, jabo-ka, slariilno, mas-o, testenine. In vsega tega prav zadosti. Kakor-is e sliši, moke 60 kg, jabcvk 60 kg in tako vse^a dov<^j. A mfi reveži V2 ksgtestenin, V2 -kg ječmena, XU kig ni^ke. a obeliti pa s dim. Kak'šna razl'ka je U-. Pa tndf š^kanaranja ne matnlka. Oospr skiiav^čnik s svojo nemščino pač ni na-kkxr>ien nam južn'itm revežem. Prosijo torej naše fj05ix)de poslance, da te stv; -i »H VM« t ¥rg,v» «■■■■' ----^ »-J ^v^i^uv —— —--- • - obrtna zbornica) fekažznice za sodo, ki so j ma*o preresetajo. da bomo vsaj prfibLižno IHt f>rejdi od odjemalcev, ter pri^ tem podrbnf drug dragemu v želodcu. 1._______ _—___ 'jt -J LmmI Z Ir^J r~\ifA a ittl O-lA « _ «« _ ___■ ^ * » ^ V Z er/irom na vKestramsko puvpr Sevali je v<\ iifiiosra najpaSna mnevanja i^edpfiscv 0 iizdajaoki potiiilh dovoljenj, podajamo v naslednjem glavina iia-^noidtila, oziroma se na i.zpreme.r.iju.ie meje vojnega ozemlja, v kv.,. ;or smo se mfformifraSi na pristojnem mestu. Naše vojno ozemlje obsega 1*0 novi omejptvS vse Prhnr>^k(r, čf1. (< d 1 r-u^jke meje zajpafdno nad Karlovcem, v .. \ 6rti mimo Karlovca na seveioza- Rdka in Lik a-Krbava), dalje vse Dalrr.a- ko vzhodno poiov-ico). Vse d-riifeotni iist (Pas.s) !m od vo;ai9ke oblasti (za nas Piis-s/jT^lieirstelie 1005 Trst) izdati prehodni list CPaSS®^^^). Potni list SzstavUia 1X ce>. oblaJst. AVtrvnlm urad- RScc€n, £lz\xzn geiip. abornice, žeflezn-Išk.! n KSŠuibcnc-u.-n m aipcficojcnrm častnikom nadomestile potlni !fer uradniška izi:zii\-£ka legitimacija. A za prestojp meje vojnega OfzcirjVa irrcrajo fMieti tudi d poleg železniške iogMrmacije še od vojč^Ske oblasti izdan prelicdni list. jo železni i ako legitimacijo in s službenim na/logom. (Brez posebnega voja^iege dovoljenja). Polovanje fe vojnega ozemHa obratno hrez vojaškega prehodnega iistn in brv/. kakega drugega potnega t: je de- vofjeno tridi z eno rzme^A teh Irstni: a) s službenim povab"c-ni sohoin) kake upravne ali sodne obiasti. b) z urathic-zdravniškiir spričevalom. Ta dva detomenta pa tia veiiavna le tedaj, če je v oj^i tir d i v ahi^benem K 'ikii armade navodema označba dokumenta, namen in cilj potovanja rn če ju je potrdila kaka vccaika ali civilna oblast. 2.) V vo:nem czeiallu Samem se p?Haie z modrimi legitimacijami, ki jih izdaja pf^-litična oblast, ozir. poiiciia In ie potrdilo bližnje etapno štacijsko poveljstvo (v Titstii Pai^zierscheinstelie 1005). Za glavarstva P£ se bo vršil jtrtiri, v petek, IS, i. m., ob 7 in po! svečer v prostorih društ\ eae gostilne v ulici La^zareito vecchio št. IS. — Nai bi bila udeležba od strani našega zavednega občinstva čiim najeastnejsa. Z^jisebški listi vo nam zopei došii po iib'rsdjievncm presia^kn. Spor med last-liki tiskarn in ipomozJiiim otsobjem je poravnan i5o odjeii^i\io!«tti od obeh strani Dosežen je Hcoiiapromis, ki bo veljal za šesi mesecev. Za rako ugodno rešitev se je z vjicjno potrudil ^poslanec cm profesor dr. G jar o šurmiii. Mestua zastav Ij^itica. V fpeltek, 18. t. m., se bodo od 9 dop. 1 pop. prodajali na jajvai dražbo razni že zapadli nedragoceni predane ti serije 141, in sicer razno perilo brez ^zikaizftioe in obleka. Poštni promet v Bukovini. V Bukovini :>eo »i: jeno zope« postni ur aKti: Petro utz ob Sere a in Karai;>ez'\v ob Gzeremoszn za pise msko Cziidm, Firndul Moldou i \i 1? 2:veze za denarni promet, zadnje imenovani L-rad tudi za omejeni promet z zavihki, Breaza zii promet z vrednostnimi pismi, Karape'iii ob S. 111 Werenczanka za i>rsei:iskoipoŠiin in denarni prtunet kakor tudi za .j>i omei z vrejnosonimi pismi in za cmcieni promet z zavitki in Uscie-Patilla r-zojavjk prc«net (državne in uradne brzojavke). Predala kuriva. Oglie. 10 kg na izkaznico. Rdeče Izkaznice. Sv. Jakob: št. 2364—2763 (obrobna št. 3) dne 17. I., in št. 2764^-3163 (obr. št. 5), 18. I.# pri GiTotto, ul. Mauonnina 39. (cena 84 vin. kg). Premog (fossHe). 20 kg na izkaznico. Modre izkaznice. Sv. Vid: št. 363—450 (obrobna št. 14) dne 17. I., št. 457—692 (obrobna št. 14) dne \h. I. in št. 603—820 (oorobna št 14} dne i o. I., pri Levičar, ul. Moutiort 6, (cena ž K 44 vin. za 10 kg). — KHirbola zgorrp: 64—236 (obrobna št. 13) dne 17. I., pri C;goi, u1. Corsccrdia 17, (cena 1 K 44 vin. za 10 kig). — Roool: št. 123-^292 (obrobna št. 11) dme 18. I., pri Žerjal, ul Sette Fontane 250, (cona 1 K 44 včm. za 10 kg). Drva za kurjavo. 20 kg na Izkaznico. Nova niit iica: št. 1—258 (obrobna sv 19) dne 17. 1., pri Ambrosich. nI. Torto 14. (cena di vin. &£g). — Sv. Jakob: št 958 ^007 (obrobna ŠL 15) dne 17. »., pri Tc-iesohi. ui. Bosoo 32. (cena 31 vin. kg). — Rocol: št. 293—348 (obroibna št. 11) -i: št. 1—98 (obrobna št. 12) »dne 17. I., pri nI. Sefcte Fontane 250, (cena 31 vin. kg). Koks. 10 kg na Izkaznico. Stara mitnica: št. 1249—1450 {obrobna 16) in št. 1—780 (obrobna št. 17) dne 17. I., pri Girotto, ul. Madonnkia 39, (cena rA vim. kg).___ Pesem pod znanim naslovom. Iz Le- bihiia nam sporoča neki naročmik. Dne 8. ok;obra 1917. sem se naročil 11a list »Edinost« in od tedaj nisem preje! — nobenega lista!! Nobenega! (Pa tudi p-roda-•aina, ki je imela razprodado »Edinosti«, >ii dob;la od 20. do zadrtega decemora niti me številke! — Pripomba uredništva: Waša ekspedicija je vto čas redno poeilja-ia list. Oni trgovec je odpovedal razpro-iauo, -ker nikfdo več ku-i>ovaj listorv«. Raattmljwo je io. Kdo bo neki kupoval morda pc; več dihi stare liste. Tudi vee naročnikov se nam jc v zadnjih Časih odpovedalo edino le radi nerednega doha^ania lista. Iz tega je razvidno, koliko maierijai- — poleg moralne — škodo trpimo, radi takih vnebovpijoerh nedostatkov na c. kr. Doštah. Odgovor ua interpelacijo radi oretira- njevan'a že'.ezn^kega os^bia. Na interpelacijo i as!, dra. Rybafa hi torvarišev jadi neizadovtnega prehrauj&vasnja že*.ez!i^ke- ^a osebja v območja so«ke armade je od-5ovorH žeiezalškii miiirster baron Babn-iaus v eporaiztmru v ministrom HSferiem: ZeJeznski uslužbenci v n^joržnem vej^m območju .neposredno za fromfco «»e po ■/ovoni ždezaitškega mmistrst\ra. z aTmad-iim vrhovnim po-velt^H-om preskrbujejo z živ9& iz vojaških tJs'krbovaVj'h ma-gazinw ter ddbivajo oskrbne poreče, kakor prasta§0ifo Vfgaškhn delavcem. Meja območja, v -katerim se vrši ta vrsft vanje, se doJoča, kakOT je položaj fron-aega območja, po vOjaSki 9n železniški oblasti. Ne glede na zaistajaroja, ki jim je aprov':' aoija Časoma izposta^'^ena veHed ml-litaričjiiih dogodBtov, niso doslej znani kaiki globokosežnejši nedostartki imenova-iq>ga načina oskrbovanja. Oskrbosrainije železniškega personala ;z\ren poprej ame-n ovan asa dbmočča v Trstu iti v Prisnosti vrše aprnvfeajcijska konrisila c. kr. na-mestništva v Trstn, ždeznti-škega osobja na Kranjskem pa se vrši od strani apno-vizaci&skiih pos!o\-aintc c. kr. ravmatetistva Pošljite na gori imenovani naslov, oarez državnih želetzmac v Trstu, otzroma pro- ke svile, svilene o ti, svilnate štrene, ovčje metnega inspektorata iužne železnice v i" bombaževe odrezke, raztrgane svi nate in LjublijaTii. Di voz živi^ železniškim uslnž- volnene obleke, raztrgane nogavice in plete-benccm r :krbajego — v kolikor ne vptfva ni"«. Plačam takoj po sprejemu biaga po pošt-nainj različnost aprovizacijskfifti razmer vnohranilnj blagajni Pres. N. 8/1—1918 Razpis natečaja se DAROVI. Na Toneitivskem večeru »Pni vijoljeali c se j c nabralo 62 K za moško podružnico CM D. Za dr. Krekov spon^mik je nabral v veseli družbi v Konsnmnem društvu v Ro-janu g. Ivan Negro znesek od K 31.— katerega so darovali sledeči gg.: Dolenc tfenko 10 K, Tomažšč, 5 K; po 2 K: Braz Ivo. Braiz Mariaa, Čeme. Mirko Gruden. Perkfjč: po 1 K: Sverza Anton, MaTH Ciorabač, Vekoslarv P!sčamc, N. N. Jos. Že tko. Artttm D2?loi v drugih javnih službi. Pravilno opremljene prošnje se imajo eve£ittrvaino službeinir' potom vložiti najkasneje do 15. februarja 1918 pra teko£eu in 2irorm£n.rra po nogoTom - Akra lati" 1 čoki is nakaxaic na ram ta4o iaoz<»iB»ka fcriLila KrPUJK IN PRODAJA: Trodno^tna papir4« TBTita, obligacijo, aart^Tiia pi»mv prljorit«*« riemir®, sradko. Val nt« deriprmaae itd D«ja PREDUJME na vred»os£aa papiri« in bt^i l«ieče v iarnili aklaJiStiK «AFB DEPOSITS PROMESE.--Prod: ja razredna l">to rjo. Zavarovani« vsakoTr«tnih papiri«*- proti kurtni izrabi, roviaga ftrab*nja anlk L L d, brezplačno. Stavbni kr»dit, remb«urs kraditl, Bor/na n aro 611 v — Inkasc,0,RTav Vstopnina K Z = >1 mroma*?" ......... Ir^domesteK Mtmu mila. | I" Parfamiran in okusno urejen Nadomestek toaletnega mila. ] g* g Vsel)iQa rne^a kartona 27» | ducata, stane franko tarem 26l50 g S Ka^pošilja tvrdka | L ANO & COMP.f Osijek, S Hrvatska Slavonija, Župni trg. -^^^zojavni naslov: Lang&Comp. O^ekjj Stroj u slanje In sezanjs, prcul net;.-5kl uzcrc! fflfiBfflOBiaJoir^fakar Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje. _ Tvrdfea uihncnrfieaa leta «78, — FH&NCSS^O BSĐNAR Trst, ulica ter^panile št. 19. n Velik uspeli« 2 dejanjih. — Začetek ob 6. Tukajšnji bančni zavod m V lice srago primerne izobrazbe ter veščega slov., nein. in ItaL jezika. Naslov pove Iz prijaznosti Inseratni oddelek »Edinosti*. f «t*f*!H%fl M v minil gospod Ena rafiča t o i ^Pr^jlDS SC pol' orc.t IzloveDi-Jt g.j. aen\škeg \ ter deloiaa italijanslcc«4k stroj-pisja. K a dalje -e spr jme nradni sluga. Invalidi imajo prednost — Zglasiti m do 20. t m. osebne pri e. kr. namevt ■Utreaem eddolks sa Ooriike ulica Campanile št. 4. IL 1742 'Uam knliarico ca kararno, «no alužkiajo ra rHClH pomivanj s in ribanj« tor eno postrainico ampak pod poginem, da so te alužile v kaV.i ka-arni ali mlekarni, jfaelov por« Inaeratni o ni lek EfinostL 1743 IJCSam pridao služJonje. Plaćam K M aa me ec ISCtm Ulica Taldirivo 5, IL 1745 vratarja z aaale drulino; tudi vrtnarska dela. pore laser. od i. Edinosti. 1740 fitem OBteinto ite* 7, L govortti v treh meseeib. in italljanako Barriera veccbia 1741 2oRUe vaake vrate kopo j gTande 20 Babič Fran Kolino 1 33 Urar •priema vsakovr e poprave ve. Ulica Manaoai it. 17, Vi 2. 1714 Tvimu HEHKEL Dano UL Alserstrflsse 46 HEROLD nalboUSa zmes BREZ MaSTI za pranle. •res klora im vsak« rasJatlste tvarSne. Ne potrebuje dodatka mile ali sode. M" MaftooffSe kemkna sprUerala. H NAČIN UPORABE. Feriio ae pasft čez noč v raztopu z na^o zmesjo v mrzli vodi NasfednJI dan se odlije ta raztop. Nato se opere penlo s ščetjo. Ra^i se sam ? p iov co naše zmes! ter Je brezpotrebna »oda, milo i. t. d. Perilo se pusti eno oru v no em raztopu zmesi in mrzle vode kuhati in nato se izplaicne (na 20 l vode xJt kg zmesi, wSchmier-Wasch-Mittd"). Barvano otroiko perilo, predpasnike L t. d. se opere na isti način z zmesjo „Herold* kakor v mirnih časih z mehkim milom (Schmit rseife). Prodaja se po vseh trgovinah in mirodilnicah. Na debelo jo oddaja za Furlanlja, fs!ro in Dalmacijo FRIDRSK HOLSTEIN - TRST