L i» w .v v".;. ■■ • •• »- .■*• i Št. 47. Ma.z>ibox>, d trse 24. novembra 19IO, Tečaj LX3V Sshaja vsak četrtek In velja s po Stalno vred In v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge lzvenavstrljBK« ¿ežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto Bamo 3 Kj Naročnina se pošilja na: UpravniStvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine, Posamezni listi stanejo 10 vin. Uredništvo: Koroška cesta štev, 5. — Bokopisi se ne vračajo, t—i .Upravništvo:. Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate In roklamacije. SSa Inserate se plačuje od enostopne petitvrste ea enkrat 15 sina za dvakrat 25 vin., za trikrat 85 vin. Za večkratne oglase primeren popust, InseratI se sprejemaj« do srede zjutraj, m Ne« zaprte reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v pouk in zabavo. Za čast mladine. Na psovanje Štajerske „Učiteljske zveze" je dal odporni shod, ki ga le priredila S. K. Z. v obrambo dobrega imena nase mladine dne 20. novembra v Celju, tako odločen odgovor, da bo našim liberalcem Še dolgo zvenel po ušesih. Čeprav so liberalni učitelji dobili prvi žaljive letake, vendar smo jih šele mi prisilili, da so v celjskih listih oddali izjavo, s katero zavračajo neolikano psovko na slovensko mladino. Liberalna stranka pa se še do danes ni ganila, da bi zavrnila nemšla napad, ,j5eprav ima tudi ona svojo liberalno mladinsko organizacijo, ki pa jo rabi le ob priliki volilnih gonj. Pri liberalcih sploh ob času volitev samo cvetejo organizacije, kadar te minejo, pa se liberalec ne briga več za ljudstvo in za njegove potrebe. Vendar z odpornim shodom v Celju račun liberalnega učiteljstva z nami še ni poravnan. Slovensko ljudstvo, in osobito slovenska mladina ne bo prej pomirjena, dokler slovensko učiteljstvo ne izstopi iz „U-čiteljske zveze", ki je razpošiljala znane žaljive letake, Izgovor liberalnega učiteljstva, da je „Učiteljska zveza" društvo, ki skrbi le za stanovske želje, je jalov. Dvakrat smo videli letos nastopiti to zvezo, a vedno v političnih zadevah, enkrat proti delitvi deželnega šolskega sveta v slovenski in nemški oddelek, drugikrat sedaj s psovanjem slovenske mladine. Kdo izmed Slovencev naj pa mirno gleda, da se tako važen del slovenskega življa na Spodnjem Štajerskem, kakor je učiteljski, pajdaši, z našimi najhujšimi narodnimi uasprotniki ? Z obžalovanjem se je poudarjalo v Celju, da še na tleh, kjer je živel in deloval veliki vladika Slomšek, vedno nimamo krščanske organizacije med uči-teljstvom. Vsi katoliŠko-narodni Slovenci na Spodnjem Štajerskem bridko čutijo to pomanjkanje. Ni vse liberalno, kar je učiteljskega stanu, zato pa bi trebalo le poguma, da se zbero dobro misleče moči pod razvito krščansko zastavo. Potem bi naše organizacije tudi takoj lahko doprinesle dokaz, kako visoko spoštujemo dobro učiteljstvo ter mu skušamo priti na pomoč, kjerkoli bo treba* Naše sile bodo potem tudi sile dobrega učiteljstva, in s tem ni malo obljubljeno. Slovenski mladini pa smo z odpornim shodom v Celju zopet dokazali, da nam ni samo pri srcu, kadar nastopamo skupaj v volilnih bojih, ampak vedno PODLISTEK. Jfaše jeruzalemsko romanje. (Dalje.] Ko se je zdanilo, smo imeli priliko, opazovati v cerkvi betlehemske vernike, ker je bila ravno nedelja. Opazovali smo razkolnike in naše. Razkolniki so se neprestano križali in priklanjali v vseh mogočih oblikah, katoličani pa so bili resni in mirni, mnogo smo jih videli pristopiti k mizi Gospodovi, nekateri so stali še ob spovednicah. Za katoličane imajo frančiškani posebno cerkev sv. Katarine, ki je tik ob Kon-Štantinovi baziliki. Naposled v jutranjem solncu Še enkrat na streho frančiškanskega samostana, da si ogledamo Betlehem in okolico v celoti! Betlehemske hiše se vrste polkrožno na hrbtu skalnega griča. Frančiškanski samostan z votlino rojstva je na vzhodnem koncu mesta. Betlehemske ulice so skoro ravno tako umazane in ozke kakor v drugih mestih Palestine. Splošno pa ima Betlehem čisto poseben značaj. Mesto ima kakih 11 tisoč prebivalcev, skoro vsi kristjani, večinoma seveda razkolniki, vendar imajo nekaj prijaznega, veselega, slobodnega v svojih obrazili. Betlehemske ženske slovijo po svoji lepoti in zanimivi noši. Ce primerjamo Betlehem z Jeruzalemom, lahko rečemo: Jeruzalem je po svojih spominih resno-veličasten, Betlehem pa ljubko mestece, pravi kraj svete božične noči. Betlehemska okolica je krasno obdelana, se pač poznajo krščanske roke. Tu okoli je imel nekdaj bogati Obed svoja žitna polja, kjer je pridna Rut pobirala klasje in jo je potem Obed vzel za ženo ter je postala pramati kralja Davida in. s tem tudi pramati Zveličarjeva. Zgodba o Ruti je eden najlepših prizorov v zgodbah sv. pisma stare zaveze. in povsod. Vez ljubezni, ki veže našo stranko s slovensko mladino, se je na novo utrdila in okrepila s celjskim shodom. Njen napredek in njena čast sta napredek in čast slovenskega naroda, zato pa nas tudi slovenska mladina vidi v boju, delu in slavju vedno ob svoji strani. Poročilo o celjskem shodu najdejo čitatelji v predalu za celjski okraj. Z navdušenjem se je sprejela na shodu ta-le resolucija: Slovenski možje in mladeniči, zbrani na protestnem shodu v Celju, najodločneje in z ogorčenjem protestirajo proti nizkotnemu in surovemu žaljenju slovenske mladine, katero je zakrivila štajerska „Učiteljska Zveza" („Lehrerbund") po znanih letakih; obsojajo, da slovensko liberalno učiteljstvo, ki je včlanjeno v to zvezo, ni takoj zavrnilo iz fanatične nem-ško-nacionalne nestrpnosti izvirajočega žaljenja, ter taki Zvezi obrnilo hrbet in zopetno odobravajo ob-strukcijski boj slovenskih deželnih poslancev v Gradcu za pravice slovenskega ljudstva. Državni zbor. Danes, v četrtek, dne 24. novembra so se zopet odprla vrata državnega zbora in ljudski zastopniki so dobili priložnost, da tamkaj razglašajo in zastopajo koristi svojega ljudstva. Kot prva točka dnevnega reda je razprava o draginji. Liberalci in socialni demokrati, in žal tudi jugoslovanski poslanci iz Plojevega kluba, ne bodo manjkali, bodo peli staro pesem o kmečkem oderuhu, ki ne pusti odpreti mej za tuje meso in živino. Toda tudi kmečki poslanci ne .bodo ostali dolžni odgovora, ki bo dokazal, da se odira le kmet s karteli in z visokimi carinami na industrijske pridelke in na mnoge tuje jestvine. V delegacijah je odkril n. pr. češki poslanec Klofač zvezo železnih industrijalcev, ki na strahovit način z neprimerno visokimi cenami za železo odirajo našo mornarico, naše železnice ter naše kmete. Slovenski poslanec dr. Krek je že izdelal postavo zoper oderuštvo kartelov, toda kljub večkratnemu prigovarjanju se liberalci in socialdemokraški poslanci nočejo posvetiti posvetovanju tega predloga. Slovenski klub je dobil v počitnicah dva nova poslanca, dr. Verstovšeka in 'Jarca. Vseh poslancev Slovenskega kluba je sedaj 18, torej ravno toliko kot v liberalnem Ploievem kiubu. Oba kluba sta bila prej Pa čujte! V ta mirni in ljubki kraj se naenkrat zasliši jok in stok. Kaj je to? Biriči kralja Heroda, koljejo nedolžne otročiče, ker hočejo dobiti novorojenega kralja. Matere bežijo na vse strani, tudi v votlini rojstva se jih je nekaj poskrilo, pa so jili našli biriči. Tudi mi moramo od tod, kliče nas naš vodnik. Srečno, ljubeznivi Betlehem! Bog ve, če se Še kedaj vidimo na tem svetu. Pa hvala Bogu, da smo se enkrat videli! Zanimivo je, da v evangelijih ni čisto nič zapisano, da bi bil prišel Zveličar Še kedaj pozneje v Betlehem. Dovolj je bilo enkrat, pohlevni pastirci so verjeli vanj, naduti lahkoživci pa ne, Če bi tudi stokrat prišel k njim. 9. K mrtvem u m o r j u. Preden nastopimo pot, moramo nekaj popraviti, kar je tiskarski Škrat zadnjič zgrešil. Tisto polje, kjer so pastirci pasli, ko se je Zveličar rodil, ni od Betlehema proti jugozapadu, ampak proti jugovzhod u. Sicer se je vteplo v spis Še več tiskarskih budalosti, ki se pa dajo vsaj po smislu popraviti. » * * Izlet k Mrtvemu morju je delal kaj preglavice romarskemu vodstvu in pa voditeljem raznih skupin. Že prve dni na ladji se je razglasilo, naj se tisti, ki mislijo iti k Mrtvemu morju, oglasijo pri voditeljih svojih skupin. In oglasilo se jih je nenavadno veliko. Naslednje dni se je pa preklo, da je ta pot zelo težavna in zlasti ženskam ni priporočati. Potem pa pri-glašanju in odglašanju ni bilo konca. Vsak izletnik je plačal 25 K;fs tem je bila plačana vožnja, hrana in prenočišče. * Ni bila majhna reč ta izlet. Preskrbeti jo trebalo čez 40 vozov z dobrimi konji, pa v Jerihu hrano, pijačo in prenočišče. V ponedeljek, dne 12. septembra smo se pred solnčnim vzhodom pred francoskim gostiščem naložili na razklopotane arabske kočije in leteli smo kakor združena v vseučiliščnem klubu, toda dvomi se med poslanci, da pride ta klub skupaj, kajti poslancem iz liberalnega tabora je že davno minil pogum za odločen boj. Načelnik liberalnega kluba, dr, Ploj, hoče postati senatni predsednik pri upravnem sodišču. Že v delegacijah je Šel čez drn in strn z vlado. Ljubljanski poslanec Hribar pa ustanavlja banko v Sarajevu in se tudi ne sme zameriti vladi. Vsled tega je položaj jugoslovanskih poslancev na Dunaju žalosten, in vsa skrb za slovensko ljudstvo sloni na poslancih Slovenskega klubat ki pa jih je samo 18, a bilo bi jih lahko še enkrat toliko, ako bi Jugoslovani volili proste, neodvisne, ter z ljudstvom čuteče može za poslance. Viada bo baje že v prvi seji poslanske zbornice predložila začasni proračun za prvih Šest mesecev prihodnjega leta. politični o|Sed. M&Sii politična naznanila. Dne 18. novembra: Zasedanje tržaškega deželnega zbora je bilo včeraj zaključeno. Socialno-demokraški poslanec dr, Puecher je namreč imenoval vladno večino izsesevalce mesta, vsled česar je izzval v celi zbornici tak vihar, da so poslanci izjavili, da ne bodo več zborovali. — Na Balkanu je položaj zelo resen. Srbski in bolgarski vstaši napadajo turške vasi, požigajo in more. Vzrok bojev je ta, da mlado-turška vlada preganja iz krščanskih šol slovanski jezik in vsiljuje turSki jezik. Dne 19; 'novembra; Pogajanja med Cehi in Nemci so se izjalovila. — Na Angleškem se bije hud boj med gosposko in poslansko zbornico. Gre se za to, da bi člani gosposke zbornice izgubili pravico, upirati se gotovim sklepom poslanske zbornice. Angleški parlament se razpusti. Nove volitve bodo že 3. •decembra, — Grška vlada je zasledila velikanske turške vohunske organizacije. Turški častniki so se namreč vdinjali kot delavci pri zgradbah grških trdnjav ob grško-turški meji, in zato natančno poznajo vse utrdbe, ne da bi bilo to vedelo stavbeno vodstvo. Uvedli so strogo preiskavo. Dne 20. novembra: Velike vaje avstro-ogrske mornarice bodo prihodnje leto ob dalmatinski divji mimo jeruzalemskega zidovja. Cesta se vije po mnogih ovinkih čez zahodni del Oljske gore. Na južni strani Oljske gore je vas Betanija, v katero vodi iz Jeruzalema čez Oljsko goro tudi krajša pešpot. Tu je bila domačija Marije, Marte in Lazarja, semkaj je Zveličar rad zahajal iz sovražnega Jeruzalema, tukaj je obudil Lazarja od mrtvih, kar je judovske veljake tako razburilo, da so sklenili, ga umoriti, kar se je tudi kmalu potem zgodilo. Dandanes je Betanija borna, popolnoma mohamedanska vas. Ampak za Lazarjev grob vedo tudi mohamedanci; na povratku so nam ga za bakšiš pokazali. Poleg priproste turške mošeje vodi 22 stopnjio globoko v prazen prostor z o-bokanim stropom, potem še zopet dve stopnici v pravi grob. Da je tukaj res grob, je gotovo, ni pa gotovo, da bi bil ravno Lazarjev grob tu. Kažejo tudi kraj, kjer je bila liiša Marije, Marte in Lazarja; vidijo se le razvaline, najbrž nekdanjega samostana. Zanimivo je, da se po Lazarju imenuje dandanes nekdanja Betanija cl-Azarije (nastalo od latinskega Laza-rium). Gesta se spušča polagoma v tesno dolino; v o-kolici Betanije raste mnogo smokev, katere so ravno tistokrat obirali. Kakih 20 minut nižje je „apostolski studenec", edini na celem potu do Jordanske doline. Dokaj pozno izročilo pravi, da so si tu apostoli odpočivali in se krepčali z vodo, Ce Je bil tudi tistokrat ta studenec edini na celem dolgem potu, je pač naravno, da so se tukaj ustavili. Voda pa ni dobra in je tudi nismo poskušali. Rodovitne smokve kmalu izginejo, krog nas leži samo golo kamenje, cesta se vije po ozkih soteskah med golimi in strmimi skalami. Cesta nas pelje skozi judovsko puščavo, po kateri jo odmeval nekdaj mogočni glas Janeza Krstnika: Pripravite pot Gospodu! Nekako v sredini pota je nekaka gostilna, kjer si konji odpočijejo, popotniki pa lahko dobijo za dober denar vino ali pivo, pa tudi raznovrstne predmete za spomin. Pravijo, da je prav tu stala gostilna, v kateri je usmiljeni Samaritan pu- Stran 2. obali. Vajam bo prisostvoval tudi prestolonaslednik. - Med Špansko in Maroko je došlo do sporazuma, po katerem je obvezana država Maroko plačati Španski 65 milijonov pesei v teku 75 let. Dokler ne bo svota popolnoma izplačana, se obrestuje po 3%. — V Ameriki so imeli volitve v poslansko zbornico. Doslej so dolgo vrsto let zmagovali takozvam irepubličani, ki jih je vodil Roosevelt. Sedaj pa so zmagali tako-zvani demokrati. Imajo namreč 212 zastopnikov, re-pnbličani le 117. Ti zastopniki volijo drugo leto predsednika, Jasno je, da Roosevelt sedaj ne bo izvoljen. Dne 21. novembra: Prihodnje delegacije se sestanejo najprej par dni pred novim letom, da se dovoli začasni proračun, potem pa se snidejo dne 6. januarja v Budimpešti na redno delovanje. — V Mehiki so nastali hudi nemiri proti državljanom Severo-amerikanskih držav. Več so jih pobili. - Zamorci v Afriki so pobili 300 Francozov. Razne novice. * Imenovanja v Štajerskem namestništvu. Cesar je povzdignil namestniškega podpredsednika dr. Evgena Netolička povodom vstopa v pokoj v vitežki stan. Na njegovo mesto je imenovan dvorni svetnik Hammer-Purgstall. * iz pošte. Poštni ekspedijent Rudolf Murmayr je imenovan za poštnega oiicijanta v Celju. PoŠtarica Roza Sternberger v Braslovčah je vstopila v pokoj. Odlikovanje. Okrajni orožniški stražmojster v Slovenjem Gradcu, Franc Korošec, in titularni stražmojster Franc Novačan sta odlikovana s srebrnim zaslužnim križcem. * Škofovska posvetovanja na Dunaju so bila v éetrtek končana. Naš mil. g. knezoškof so se vrnili v soboto ponoči v Maribor. * Naša organizacija je imela minolo nedeljo zopet več dobro obiskanih shodov in veselic in sicer: v Framu, Studenicah pri Poljčanah, Smihelu pri Šoštanju, pri Sv. Emi pri Pristavi, v St. Jurju ob Juž. žel., v Podsredi. Poročila prinašamo med dopisi v do-tičnih okrajih. Vsem krajnim šolskim svetom. C. kr. mariborsko okrajno glavarstvo razglaša: Učna tečaja v sadjarstvu in vinoreji v Mariboru leta 1911. Glasom odloka c. kr. deželnega šolskega sveta bode tudi v letu 1911, in sicer od 6. do 18. marca,' potem od 12. do 17. junija 1911 na štajerski deželni sadjarski in vino-rejski šoli v Mariboru razdeljen učni tečaj v izvež-banju ljudskošolskih učiteljev za vzgojevanje In po-žlahtnevanje ameriških trt ter za sadjarstvo in vino-rejo v obče za 20 udeležnikov. Udeležniki dobe v ta namen za potovanje in hrano odškodnino v znesku po 100 K. Dotične, kolka proste prošnje je s tozadevnimi predloženimi poročili vred najkasneje do 31. decembra 1910 predložiti mariborskemu okrajnemu glavarstvu. Ljudsko štetje. Županstva se opozarjajo, da je treba za stroške ljudskega Štetja navesti v proračunu za leto 1911 poseben znesek, ker morajo občine same plačati odškodnino števnim komisarjem in druge z ljudskim Štetjem zvezane stroške. * Porotne obravnave. Prihodnje leto se bodo vršile porotne obravnave v tem-le redu: V Mariboru: dne 13. marca, 19. junija, 25. septembra in 11. dec. V Celju: 13. februarja, 15. maja, 11. septembra in 20. novembra. * Važno! Prihodnjič objavimo, kako je Nj. Veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef I. govoril z našim poslancem dr. Plojem. — Tako kričeč naznanja SUO.VENSKI GOSPODAR, zadnja „Sloga" cesarjev pogovor z delegatom Plojem. Ljubljanski dnevnik „Slovenec" pa prinaša radi tega pogovora razkritja, ki niso tako častna za našega poslanca dr. Ploja. Piše namreč: „K temu moramo pripomniti, da se c e s a r pri delegacijskem sprejemu za Ploja ni nič zmenil. Ploj je pristopil k Bie-nerthu in Bienertha prosil, naj ga predstavi cesarju. Bienerth tega ni storil. Ploj je razburjen pristopil še enkrat k Bienerthu in ga Se enkrat prosil, naj ga predstavi cesarju. Na tako ponovljeno prošnjo ga je nato Šele predstavil cesarju." — Iz tega je razvidno, kako je Ploj le šiloma prišel do cesarja, da bi se sedaj na neokusen način bahal s cesarjevim nagovorom. Komu se tako početje ne gabi ? * Nemci v zadregi. Zaradi slovenske obstruk-cije so Nemci na vseli krajih in koncih v velikanski zadregi. Nemška večina v deželnem zboru je skrbela razkošno zadnja leta za svoje volilce ter velikodušno razmetavala denar. Ze precl zadnjimi volitvami je zakopala deželo v dolgove, ki znašajo vsako leto redno tri milijone, a novih davkov si ni upala upeljati, ker bi sicer propadla pri volitvah. Sedaj je vsled slo-vensk obstrukcije prišlo vse to na dan. Kajti znati je tre a, da obstrukcija dežele ne stane niti vinarja, Nemci se jezijo nad njo le, ker so prišli sedaj njihovi stari grehi na svetlo. Tudi mesto Gradec se je do glave zadolžilo in bi rabilo letos devet milijonov posojila, a ga ne more dobiti, ker ni deželnega zbora. Ako bi vsled obstrukcije res Slovenci trpeli, kakor pra-vita Ornigov „Stajerc" in Plojeva „Sloga", bi se Nemci ne jezili nad njo, ampak od veselja vriskali. Sedaj učijo enkrat naši poslanci -Nemce kozjih molitvic. * Kranjska kmetijska družba je bila dolgo vrsto let v liberalnih rokah, toda na zadnjem občnem zboru si je tudi to družbo priborila z veliko večino glasov Slovenska ljudska stranka. Z liberalci v kot, ljudske stranke naprej! * Oddaja vžitninskega davka v najem. Dne 28. listopada t. 1. se bode vršila ob 10. uri dopoldne pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru dražba najema vžitnega davka od vina, vinskega mošta, sadnega mošta in mesa za leto 1911 in pogojno tudi za leti 1912 in 1913 v krajih Slivnica, Poljčane, Sv. Jurij ob juž. žel., Doberna, Velika Pirešca, Bras-lovče, Konjice, Oplotnica, Vitanje, Ormož z Mihovci in Ptujska gora. Natančni pogoji se lahko zvedo pri c. kr. finančnem okrajnem ravnateljstvu v Mariboru, pri pristojnih finančnih stražah, kontrolnih vodstvih in pri oddelkih finančnih straž. — C. kr. finančno okrajno ravnateljstvo Maribor. * Nove svalčiee. Kakor se poroča, bo uprava tobaka uvedla v kratkem šest novih vrst svalčic (cigarete). Prve tri vrste se bodo prodajale pod imenom „Ideale", „Viktoria", „Entreactos" po 90 K, 60 K, 45 K 100 komadov. Zadnje tri vrste se bodo prodajale po 65 K, 40 K in 30 K 100 komadov, * Za .Slovensko Stražo se je nsbralo o a gostiji Valentina Dobaj in Marije Zatcer pri S». Križu Dad Mariborom 11 K 86 rin. Mariborski okraj. m Porotne obravnave v Mariboru se začno dne 23. novembra. Prvi dan 28. novembra pridejo pred poroto: Alojzij Kežman, posilstvo, in Jožef Polajžer, rop, predseduje predsednik okrožne sodnije, Perko; 29. novembra: Jožef Jakolič, uboj, predseduje višje-sodni svetnik dr, Voušek; 30. novembra: Kari Ra-bitsch in August Aistrich, tiskovna pravda, predseduje višjesodni svetnik Morocutti; 2. decembra: A. Borgnolutti, uboj, predseduje dr. Fraidl; 3. decembra: Anton Kaučič, uboj, predseduje dr. Voušek. 24. novembra 1910. m Ceršak. Bresnik se strašno jezi, da so vendar ti preklicani Cirberžani tako muhasti; takih baje Še ni našel na svetu, dasiravno mu je že dolgo v nad-¡ego. "'rudi se na vse načine, otrok pa le noče biti več, pa Še ti bojda ne bodo dolgo vstrajali, potem bo pač Bresniku samomu ostalo kosilo in kruh! Gospod. Bresnik, morebiti bode pomagalo, Če svojo učilnico (?) v „Štajercu" inserirate. Poskusite! m Sv. Trojica v Slov. gor. Cenjeni gospod u-reclnik! V Vašem cenjenem listu štev. 46 pišete od Sv. Lenarta v Slov. gor.: „Tudi od Sv. Trojice se jih je letos precej navalilo.'- K temu dopisu blagovolite vzeti na znanje, da je iz naše Šole samo eden prestopil letos v nemško šolo, in sicer fant, katerega radi vedenja zelo malo pogrešamo. Dva učenca pa sta se zopet vrnila iz nemške Šole v* našo. Toliko resnici na ljubo. m Fram. Unirl je nagle smrti v petek zvežer daleč okoli znani slovenski kamnosek Alojzij Horvat, po domaČe Škof- Sel je z dela iz Cirkovec skozi Da-če proti svojemu domu. Med potjo že blizu doma je obnemogel. Neka ženska v bližnji koči je čula stokanje, pa ni šla pogledat. Najbrž je zadela vrlega moža kap, ker je bil bolehen. V soboto so ga našli v plitvi vodi na pašniku, hrbet mu je molil iz vode. Ce se pelješ iz Rač proti Pragarskem, zagledaš ob levi stra-. ni veliko lepo hišo z napisom: Domovina mili kraj — to je bila domovina vrlega kamnoseka. Letos si je sezidal bližje kolodvora drugo lepo hišo, in te dni bi se naselil vanjo, a položili smo ga v ponedeljek ob veliki udeležbi gospode in priprostega ljudstva na fromskem pokopališču v tesni dom, v rodbinski grob, poleg njegovega očeta in matere. Star je bil komaj 36 let ter zapušča žalujočo vdovo. Obžalujemo njegovo smrt posebno radi tega, ker daleč na okoli ni slov. kamnoseka, Vrlemu narodnjaku, blagemu možu, blag spomin! m Fram. Ustanovili smo izobraževalno društvo ob polni dvorani Društvenega doma. Zlasti mladine je bilo nepričakovano veliko, in za mladino je y prvi vrsti ustanovljeno. Možje in žene, mladeniči in mladenke so priporočali in odobravali ustanovitev. Mladenič Lešnik je kaj lepo navduševal svoje tovariše k pristopu, ravno tako mladenka Prijol svoje tova-rišice. Mladenič Prijol, ki je izvršil z najboljšim uspehom vinorejsko šolo v Mariboru in meščansko šolo v Gradcu, je izborno govoril o strokovni izobrazbi, katere se naj poprime naše ljudstvo. Obljubil je predavati v društvu vsak mesec. Naš gospod dr. Hoh-njec pa je s svojim stvarnim in primernim govorom spravil navzoče v najlepše razpoloženje. Po njegovem govoru smo glasno protestirali proti kruti sramo-titvi slovenskih mladeničev od strani liberalcev. V odboru so kmetje, mladeniči in dekleta. Pristopilo je takoj 70 udov. Bogu hvala, vsem udeležencem zahvala! m Studenice pri Poljčanah. V nedeljo, dne 20. t. m. po prvem cerkvenem opravilu so se zbrali ugledni možje studeniške župnije na važen sestanek. O-snovali so, oziroma oživeli so si zopet krajevno organizacijo Slov. kmečke zveze. Z velikim zanimanjem so poslušali zbrani možje izvajanja č. g. župnika Ce-de-ta, ki je na poljudni način raztolmačil podrobni načrt delovanja krajevnega odbora., Za predsednika so si izvolili zaupniki uglednega kmeta g. Jožefa Pre-Šern, za njegovega namestnika pa g. Simona Kitek. Za vsako občino so se izvolili Še posebej glavni zaupniki. Nato je Fr. Zebot iz Maribora govoril o programu S. K. Z. in S. L. S., o delovanju naših posl., o vzrokih in uspehih obstrukcije. Kmečki možje so navdušeno odobravali odločni nastop poslancev K. Z. Nadaljni razgovor se je nanašal na veliko važnost organizacije, izobrazbe in edinosti za kmečko ljudst- stil tistega nesrečnega, ki je padel med razbojnike. Kmalu se zopet naložimo na vozove in dirjamo naprej. tTu in tam nehote zatisneŠ oči, ker zdaj in zdaj utegne zdrčati voz v prepad. Kočijaži imajo naprežene po 3 konje navštric, mahajo neusmiljeno z bičem po suhih konjskih hrbtih in skušajo drug drugega prehiteti. Cesta je precej Široka in še dokaj dobra, seveda cestarjev tam ne poznajo, ki bi razbijali kamenje in zravnavali nastale jame. Tudi mostovi Čez jarke so prav dobri. Vse to so napravili Šele zadnja leta, poprej so vozniki rajši vozili po jarkih poleg ceste. Med potom sreča-varno beduine s kamelami, ki gredo druga za drugo kakor gosi in so med seboj privezane z ožetom, naprej pa ponosno koraka kot vodnik dolgouhi modrijar.-o-sel, zavedajoč se svoje časti. Čudna žival je ta kamela, zavedajoč se svoje Časti. Čudna žival je ta kamela, na svojem visokem hrbtu nosi vse premoženje bedui-novo: ženske, deco, orožje, vreče in v njih živež, perutnino, kamenje itd. Kamelino mleko in meso služita Arabcu za živež; zlasti pri večjih pojedinah radi zakoljejo velbloda, in značilno je, da ga Arabec imenuje v svojem pesniškem jeziku „mesnati breg". Lepa pač ni ta žival, pa je koristna, krotka in potrpežljiva. Med golim kamenjem smuka suhi bodeči oset, Če dobi kaj zdrobljene slame, je za njo že slaščica. Pa kako so radovedne. Ko zapazi tuj voz, se kar ustavi, stegne svoj dolgi vrat in napne svoje velike oči, ki ne kažejo prav nikakšne inteligence; včasi se kai1 povprek postavi in zastavi cesto, voznik pa drvi naprej in ji pošteno obrusi zadnji del dolgega in nerodnega trupla. Kamela je prava sužnja žival, zato niti ne ve naprej, ampak ji mora biti za vodnika človek ali pa osel. Karavane, to je črede obtovorjenih kamel so edino, kar poživlja te strašno puste kraje. Ampak z beduini, to je lastniki teh čred, ni dobro črešenj zobati. Beduin se ne zmeni veliko ne za jeruzalemskega paša, ne za sultana v Carigradu, on je prosti sin narave; siromašna je njegova domovina, a- li on jo ljubi in je ponosen na njo. Burja in viharji so ga zibali, solnčna pripeka mu je oslikala lice, Šotor iz kozjih kož je njegova palača, poboji in ropi njegov poklic. Suh in trd je kakor kamenje, na katerem živi, oči se mu bliskajo izpod čela, kakor dvoje solne, med zarjavelimi ustnami pa se svetijo beli zobje, kakor bi bili iz slonove kosti. Do tujcev so nezaupni in marsikaterega so že do nagega oplenili. Pomagajo si tujci s tem, da si vzamejo za spremstvo enega izmed njihovega plemena, s katerim si potem beduini delijo plačo. Tudi domači palestinski kmetje niso varni pred temi bojevitimi sinovi puščave; ko se bliža čas žetve, pridejo radi na obisk in poberejo, kar je boljšega. Turška vlada skuša sicer z vojaštvom braniti kmete, pa ne pomaga veliko, kmetje si rajši sami pomagajo s tem, da sklenejo „bratovščino" z beduini, to je, plačujejo jim na leto neki davek, samo da jih pustijo pri miru. Na celem potu ni nikakšne vasi, le od daleč vidimo proti severu na hribih razna mesta in ob potu se tu in tam vidijo razvaline kake stražarnice ali kakega samostana. Na levo vgoboko zarezani tesni dolini je kakor ptičje gnezdo prislonjen na skalo grški samostan sv. Jurija. Bojda pošiljajo sem grške duhovnike, ki so zakrivili kako zločinstvo. StraŠnejŠega kraja pač niso mogli najti za kaznilnico. Med tem na vzhodni strani že zagledamo Moabske gore in pod našimi nogami leži Jordanska ravnina, Se nekaj ovinkov in strmin, pa obstojijo kočije in moramo izstopiti; cesta se namreč spušča tako strmo navzdol, da se celo drznemu Arabcu zdi nevarno. Kako bomo neki jutri nazaj grede plezali tu gori? mi je nehote Šinilo v glavo. Ko dospemo v ravnino, zopet zasedemo svoje sedeže in hitimo naprej po peščeni in pusti ravnini. Celi oblaki prahu nas zavijajo, in komaj zapazimo, ko pridemo v Jeriho. Prijetna izprememba! Okolica Jeriha je kakor perivoj, lepi vrtovi z južnim sadjem, po vasi pa šum- lja ob cesti precej močen potoček. Kar smo v Palestini, še nismo videli tekoče vode. Sicer pa je Jeriho majhna in strašno borna turška vas. Tu je tudi ravnateljstvo cesarskih posestev, ki se raztezajo ob Jordanu od Tiberijskega jezera do Mrtvega morja. Naši vozniki dirjajo skozi vas naprej kakih 25 minut do „sultanovega studenca". To je Štirioglat ribnik, iz katerega doteka voda v vas in namaka vrtove. Po starem izročilu je to tisti studenec, ki je imel nekdaj nepitno vodo, pa je vrgel prerok Elizej soli vanj, in je postala voda pitna. V ribniku sta se ravnokar kopala dva Črna Arabca, kar pa nekaterih naših ljudi ni motilo, da so pili to vodo. Sploh sem se tukaj in ob drugih prilikah prepričal, da se znajo priprosti ljudjeveliko manj premagovati, kakor „gosposki" iz mesta. Žejo smo trpeli vsi enako, pa kjer je bila kaka priložnost, so ljudje hlastno planili po vsem. Enake težave imajo častniki z vojaki, ki si ravno s tem nakopajo včasi bolezni, ker pograbijo vse, kar se sploh da v grlo spraviti. Na severo-zahodni strani od sultanovega studenca se vzdiguje strmo skalnato gorovje, imenovano Ka-rantana. Tukaj se je Jezus 40 dni postil in ga je potem hudič skušal. Na vznožju tega gorovja je stalo staro mesto Jeriho, ki so ga Izraelci porušili, ko so prišli čez Jordan. Poznejše Jeriho ob Kristusovem Času tudi ni stalo na istem mestu, kakor sedaj. Kralj Herod je imel tukaj krasno zimsko prestolnico. Staro mesto je slovelo nekdaj po svojem balzamu in po palmah; oboje je sedaj popolnoma izginilo. V Jerihu so se shajale judovske množice iz Galileje in z onstran Jordana, tudi Zveličar je hodil tod iz Galileje v Jeruzalem, in je odtod nastopil tudi svojo zadnjo pot —> v trpljenje in smrt. V Jerihu je bil od nekdaj čolni urad, zato je tu stanoval eolninar Cahej, kateremu je> prinesel Gospod zveličanje v hišo. Tu je ozdravil tudi dva slepca ob cesti, ko je šel zadnjič v Jeruzalem.! , i (Konec prih.) vo. Taka manjša zborovanja zaupnikov in drugih u-glednih mož so velikega pomena, in želeti bi bilo, da tudi po drugih župnijah posnemajo vrle naše može v Studenicah. s J m Crešnjevec. Poročil se je na CreŠnjevcu danes g. Blaž Tominc, nadučitelj v Globokem pri Brežicah z gdč. Amalijo Novačan, hčerko veleposestnik;! in župana na Pretrežu. . m Regulacija Pesnice. Mariborsko okrajno glavarstvo razglaša sledeče: Z vlogo od 22. septembra 1910, Št. 3156-11-10, je štajerski deželni stavbeni u-rad prosil za izvršitev vodnopravnega postopanja pri regulaciji Pesnice, in za dovoljenje, za izpeljatev regulacije na stavbeni progi I, objekt d' Orsayev mlin. Za regulacijo nameravana proga leži v občim Zgor. Sv. Kungota in Gradiška, začenja se pri ustju sviti nskega potoka in konča pri langentalskem mostu ter ima dolžine 2813 m. V to progo pridejo v smislu načrta sledeče izpeljave: 1. Jezilna naprava pri kilom. 53*195, 2. most pri jezilni napravi, 3. most pri kilometru 52'160, 4. most pri kilometru 52'510 in 5. brv pri kilometru 53'498. Na prošnjo odredi c. kr4 okrajno glavarstvo v smislu par. 70 in 76 vodnopravnega zakona od 18, prosinca 1872, Štev. 8., dež. zak. komisijonelni pregled in razpravo na ponedeljek, dne 5. grudna 1910 in torek 6. grudna 1910. Komisija se snide dne 5. grudna ob 9. uri dopoldne v Zgornji Sv. Kungoti. Pripomniti je, da je treba pri tem — ako se to ni zgodilo že prej pismenim potom — vložit: morebitne ugovore, drugače se bo vsak prizadeti nameravanega podjetja, ki mora potrebni prostor odstopiti ali ga obtežiti, upošteval k'ot soglasujoč ter se bo brez ozira na poznejše ugovore razsodilo. Načrti leže pri c. kr. okr. glavarstvu, soba Štev. 5 na ogled. m Sv. Lenart v Slov. gor. Lansko jesen se je. pri neki seji okrajnega šolskega sveta sklenilo gledati na to, da učenci naših dveli šol ne nosijo nobenih narodnih znakov. Nadzornika obeh šol sta obljubila, vsak v svoji Šoli skrbeti za to. Toda- kakor se kaže, velja dotični odlok samo za učence naše farne Šole, za nemškutarske pa ue. Ti smejo nositi nemške svinčnike, nemške barve na platnicah knjig itd. in izzivati ž njimi, slovenski otroci pa slovenskih svinčnikov Še videti ne smejo. Slovenskim otrokom nemške šole se tako že iz mladega vcepi v dušo. nemška narodna zavest, in ni čudo, če potem kak otrok, izstopivši iz Šole, sovraži, kar bi mu po njegovem slovenskem poko-lenju moralo biti sveto, in ljubi, kar bi kot rojen Slovenec moral prezirali in mrziti. Slovenski otroci slovenske Šole pa skoro nikdar ne dobijo na ogled svojih navadnih barv m zato večkrat tudi iz Šole izstopijo, da se uiti ne zavedajo, da so Slovenci in potem prav radi zaidejo v nasprotni tabor. Mi se od, nem-Škutarskih paglavcev ne pustimo dalje izzivati z nemškimi barvami, in pozivamo zato okrajni Šolski svet, da potrebno ukrene, če ne, razdelili bomo med učence farne šole slovenskih svinčnikov in trakov, da bodo nemškutarji pihali od jeze kakor purani, Če vidijo rudeči robec. m Slovensko gledališče v Mariboru. V nedeljo, 4. decembra t. J. je Miklavževa neoelia. Popoldne cb 4. uri se uprizori čarobcs, igra „Jaiko in Metka" Igrajo otroci. Po igri nastopi Misiavž v sprem atvu atgeljev, belcebobov in zlodejev. Nato se razdele darila, Vsak ki želi kaj darovati svojim drugim, naj pravočasno izroči hišniku ▼ Narodnim domu in kolefeuje vsako darilo z narodnem kolekom Opozarja se p», da se žalji-a darila ne bode sprejemala. V nedeljo, 11. decembra zvečer pa se igra zgodovinska igra iz dobe preganjanja kristjanov: „V znamenju križa" m Fram V i-obražev&lnem društvu bo imel g Jožef Prijol prvo predavanje in sicer o sadjarstvu. Pridite kmetovalci, posebno še mla deniči. Sadje prinaša lepe duhodke našemu kmetu, pa le tistemu, ka teri zna gojiti sadno drevje. Ptujski okraj p Ptuj. Resnično smešno je, kako se Plojeva „Sloga" zaganja v dr. SusteršiČa, ker je imenovan za predsednika deželnega sodišča na Kranjskem strasten Nemec Elsner. Včeraj, v soboto, dne 19. t. m. je bila v tukajšnji nemški hiši slovesnost na čast odhajajočemu sodniku dr. Glasu. Njegovo mesto je postalo prosto. Da pride 111; to mesto Slovenec, v ta namen naj zastavi Ploj vse svoje moči. Vedno zbadanje in zabavljanje proti dr. SusterŠiČu nam je že vsem začelo presedati, posebno ker se dvorni svetnik letos v delegacijah ni lepo obnašal. O tem je tukaj ena sodba pri slogaših, liberalcih in klerikalcih. — Vodstvo ptujske sodnije je prevzel začasno sodnik dr. Petrowitsch. že pisava imena kaže, da je mož pristno slovenskega rodu, a mu je postal nezvest. — Opozarjamo, da se nahaja naša Kmečka hranilnica in posojilnica v minoritskem samostanu, in da se vsak dan lahko govori s tajnikom zavoda v posojilničnih zadevah. Podpirajmo svoje zavode! p Dornova. „Stajerc" je prinesel v predzadnji številki od tukaj dopis, ki dela dopisniku vso čast. Res, kaj tako neumnega že dolgo nismo čitali. Odločno se pa zavarujemo zoper ostudno blatenje naših deklet. Ce bi imeli vi taka dekleta, M bili lahko na nje ponosni. S takimi dopisi si pač „Stajerc" pri nas ne bo pridobil naročnikov. p Ormož. Vse za kmeta! Bog živi slovenskega kmeta! Tako je vzkliknil naš dični državni poslanec dr. Ploj na shodu pri Veliki Nedelji ob koncu svojega govora ter se pomenljivo posmehnil. Sedaj vemo, kako se dela vse za kmeta, V delegacijah si je naš mnogozaslužni poslanec mnogo prizadeval, da si pridobi naklonjenost vladnih krogov. Glasoval je za vse, kar je hotela imeti vlada, Za vojsko je bilo treba do- Za Miklavžev nakup voliti okroglo 350 miij. K, za mornarico 65 milijonov, za Bosno in Hercegovino 180 milijonov, in za naknadne zahteve mornarice 54 milijonov kron. Ker je Ploj zadnji čas tako priden, ga bo vlada, kakor poročajo različni listi, kmalu imenovala za predsednika pri u-pravnem sodišču. Vse za kmeta! Okroglo 640 milijonov za kmeta. Bog živi slovenskega kmeta! p Sv. Bolfenk pri Središču. Prejšnjo nedeljo nam je Vičanski Skrlec od Velike Nedelje razkazoval na dvorišču gosp. učit. in veleposestnika KoŠarja nek brzoparilnik'„Alfa" za kuhanje svinjske hrane, ki se nam je vsem dopadel. Z malo drvami je bilo v 20 minutah vse kuhano. Deset posestnikov si je kar naročilo ta koristni stroj. Pričakujemo, da nas Skrlec večkrat obišče. p Središče. Tudi pri nas je Vičanski Skrlec po večernicah na dvorišču našega častitega gospoda župnika razkazoval že omenjeni brzoparilnik „Alfa". Toda lilo je kakor bi iz škafa vlival, in to je zelo motilo predavanje. Obljubil nam je, da pride zopet, in nam pripelje Še lepa sadna drevesa iz svoje velike drevesnice. P Žet ale. Naš učitelj ZrimŠek, strasten liberalec in Berlisgov priganjač, je že precl več meseci dal v Berlisgovi gostilni pokojnemu trgovcu in krčmarju Peter Fiju tako zaušnico, da je na enem ušesu oglu-šil. Zrimšek je dobil za ta čin 14 dni zapora. Zagovarjal ga je clr. Kukovec iz Celja, pa brez vsega uspeha. Zdaj sta naredila prošnjo na presvitlega cesarja na Dunaj, da bi se mu kazen opustila in da bi ne izgubil službe. Pravijo, da mora tisti, ki pričakuje kake milosti, lepo priden biti, p Žetale. Kam plovemo? Na poučni shod Kat. bralnega in izobraževalnega društva v Žetalali dne 13. novembra se je pritepel med shodom tudi 131etni sin g. nadučitelja Martina Sotošeka, po imenu Slavko. Ce bi ga bil kdo od odbora videl, bi ga bil spodil, ker otroci po pravilih ne spadajo na take shode. Stal je pri oknu. Pri svojem dolgem času pa zapiše na rosnato šipo: „Klerikalni hudič." Odkod se neki mladi fant nauči takih psovk? V nedeljo opoldne pa je isti Slavko Sotosek dve mimo šole idoči članici Kat. bralnega in izobraževalnega društva, namreč Nežo Bedenik in Ano Vogrinc, psoval z besedo „klerikalke". To obnašanje nadučiteljevega sina je pomisleka vredno. p Rogatec. Danes si po trgu kažejo „Grazer Tagblatt", v katerem „Štajerčev" urednik Linhart hvali župnika Segala in navaja iz njegovih spisov ona mesta, v katerih se blatijo naše mladinske organizacije. Nemci in posliinemci si veselo mežikajo, ker se razumejo. Tudi naši ljudje že razumejo tako početje. p Krčevina orí Ptujn. Iiobrtževalno društvo v Krčevini pri Ptuju priredi prih< dmo nedeljo, 27. novembra v ptujski „Narodni čitalnici" zanimi® poučen shod ob 3. uri popoldne. Med drugimi bo predaval tudi g Žehrt, urednik „Straie" ia M ribors p Sv. Lovrenc na Dravskem pel|n. Na gostiji Marije Finžgar in Janeza Fras ie n»tirni» Rospodiioa Malika Finžgar 24 K za „Slovensko Stražo". Pr srčna z-hv .la vsem blagim darovalcem! p Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 27. t. m. oriredi Bralno druitvo poučni shod po večernicah Predaval bo č g. dr. Kovaiič o Paltstni. Vsi udja društva in prijatelji izobrazbe pridite v velikem šienlul Odbor. p Žetale. Katoliško Iralno ia izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 27. novembra po večeruirah „Potovanje po Jeruzalemu in po «veti deželi v slikah" Imamo č»z 90 izredno l«=pih barvanib, skioptičnih slik. Vstopnina: Stojišča za člane 10 vin., za nečlane 20 via ; sedeži za člane 20 viu, za nečlane 40 vin Z?talanci in bo-sedje, pridite v obilnem številni Kaj tako lepega v kratkem ne bode-te več imeli prilike videti in slišati Odbor. Ljutomerski okraj". 1 Ljutomer. Narodna zave ¿t naših „hasgavča-nov" zelo pojema, kajti mnogo naših prej prav zavednih tržanov tega dela pošilja svojo deco v nemški „Kindergarten" in v nemško šolo. Ali vam je ona sladka gospa res tako sladko govorila, da izročite svoj najdražji zaklad nemško-nacionalnemu zavodu? Upamo, da boste kmalu uvideli svoj narodni greh. V kratkem hočemo objaviti imena teh zaslepljenih stari-Šev. 1 Cezanjevci. Neznan uzmovič je v noči od 10. na 11. t. m. ukradel iz hleva .posestnici Mariji Mur-kovič najlepšo telico v vrednosti 400 K. Tatu Še niso našli. 1 Ljutomer. Izkaz darovalcev „Podporaeta društva Franc Jože- f.ive šole v Lj norneru" v tekočsm letu 1910 Oir. posojilutca v Ljuto-mero, 100 K, M rt n Juriovič 4 K, po 2 K- Marija dr. Cblcupekova, M. Čagran, Fric Dijvk J Golobič, dr Grcssaisn, Matilda dr. Gross-raanov*. F-rdioaud Hersog, N d c« Herz g Alto Huber, Nina Ivaoči*, iauko Ksrba, M Kocuvan, Mifct» Kos, Aloji Kovačič, Iran Kovačih, Fídor Kukove», V.ktcr Kukuvec, Ai Lete, A'idr Lovrec, Gustav Oz-mec Marija Postružnik Al Rajb st, Ja»eiRo&ič, Julija Robič, Mat. Zfmliič, Irioa Ziiuljič. Fran Sever V R. hn-eider, Peter čkaKala. Jo-■/.c{ Smodiš, Fe. Htaojko st, J.isipins Wessner, Mirni Weanoer, [Liu-liljaaa], Uršula Wes.tner (L'ubijana] Jerica Skrlec. Jožef Topi»*, Al. Vaupotič, Prro Veselic. álojtij Viaič, 8'ečko Vršič; po 1 K: Inn Bnokii.it, Mariia G iti. Jožef Jelovšek Acgeh Kurit*, aiirtin Karba, ■-tat. Kociper, Iv. Kryl, Mit.i l» Mihalič, «ar io Mibol č, Anton Mišja, Joief Murat, Fr. Ozmnc, Fraan R^cič, F? Rižnnr, Ana Robek, Fr. Sršen, M»rija Siš u, Sežiga Sever, Štefan Vr»bl, Fr Zicb rl; po 50 vina'jev: Juiii D.jak, Jak b R>jh; i¡o 40 via»rj»v; liarikn Kranic, Anton Marija Ntmec, Mart n Golob, Alojz Štamnr, Met. Vuč- :<.c, Jožef Veloar Vsens bla.run da- vak-em B'ig piatil 01» enam se odOor zaiT«l|ni« tudi vsi m dar vulcea zk zadnjo šolsko tombolo 1 LjDt.mer. Z% dij».ško k.hinjo v Marihfru n v Ptuj < se je 'ísb^alo pri lxg»io obloženi raíz' ob priliki blai^oslovljeojft kr ži Aut. *r»njka v Vog ič^vci po 5 K 50 via, tnrej skup;-j 11 K. Vsem dobrotnikom S'či>a B g piatil 1 St. Križ pri Ljot mam. Siavu» okrsjua pos jilnica v Ljutomeru ki je u',e toliko d<.<>reg* n'or.la s» naš «kraj ui po«--biik todt '¡ažih revnih šulekih otrok m jih je razveselila z kpim aanlom 20 K. Za ta veliko u-en dar ne » imenu re ne sils'ie madre te št la n»j-tipltjiše z&bvsljuieta: Jot Rožm»n na^flnik, Ant H rz-g, nninč telj se priporoča Slovenj^raški okraj. s Smihel pri Šoštanju. V nedeljo, dne 20. t. m. se je vršil tukaj zelo dobro obiskan okrožni zadružni shod. Zborovalce je pozdravil gosp. nadrevizor Vlad. Pušenjak, ki je obenem pojasnil pomen takih shodov. V predsedstvo okrožja so bili izvoljeni: M. Pirtovšek iz Smartna na Paki, predsednik; I. Hri-bernik iz St. llja pod Turjakom, podpredsednik; F. Krošelj iz Smihela pri Šoštanju, tajnik; Anton "Jan iz Skal, odbornik. Gosp. nadrevizor Pušenjak je podal nato razna navodila glede zadružne discipline, sestavljanja zadolžnic, delovanja nadzorstva itd. Razprava o teh navodilih je bila zelo živahna in se je pojasnila Še marsikatera nejasna točka. H koncu je gospod Pušenjak Še predaval o predmetu „Kmet in draginja", ter je z vzgledi pobijal neresnične trditve nasprotnikov, da je kmet oderuh in kriv sedanje dragi-nje.______________ Konjiški okraj. k Konjice. Shod mater-vzgojiteljic dne 20. t. m. Radi nenavadnosti in redkosti takih zborovanj u-deležba bolj) pičla, vendar povoljna. Roza Brglez govori o časti in dolžnosti matere-vzgojiteljice. Ni višjega, pa tudi ne težavnejšega opravila, ko vzgoja otrok. Zato je treba ljubezni do otroka, in ravno to lepo čednost ima pred vsem mati. Mati je otroku vse. Le ljubezen zna in more vzgajati, zato pa mora biti mati prva v vzgoji, ker je prva v ljubezni. Blagor otroku, ki ima ljubečo, pa pobožno mater. Blaga mati dobro porabi najvažnejše trenotke otroškega življenja, ko začne govoriti in spoznavati okolico. Prvi nauki materinega ljubečega srca se bodo tako globoko vsadili v otroško srce, ga blažili, da jih nobena moč ne bo več izbrisala. Nato opozarja g. katehet na nekatere zelo važne točke v otroški vzgoji. Slednjič se je prebral odstavek iz knjižice „Staršem", kar se bo nadaljevalo. Dobro seme, padi na rodovitna tla, rasti, cveti ter prinesi obilo sadu v blagor nedolžnih otrok in v olajšanje težke odgovornosti rodnih vzgojiteljev. Prihodnji sestanek povodom prihodnjega nauka v novem letu. k Konjice. Slovenci, drugo leto bodo volitve v okrajni zastop. Pripravljajte se, kdor pozna razmere; tukaj moramo složno nastopati ter voliti najboljše naše može brez razlike političnega prepričanja, pa radikalni Slovenci morajo biti, ne pa mevže in kimavci. k Konjice. Nemška šola je povečana. Zidarsko delo stane 14.000 K. Deset tisoč je dal „ScliuIverem", drugo bo dala okrajna hranilnica ali „šparkasa", v kateri je večinoma slovenski denar in slovenski dobiček. Moj Bog, kdaj se bodo Slovencem oči odprle! k Konjice. Kako dolgo Še! Narodni Dom dela za ljudstvo tako, da odkrito obžalujemo, da ga imamo. Primorani smo izjaviti, da so druge tržke gostilne vzornejše. Največji kravali so zdaj večinoma okoli Narodnega Doma. Ali je to v Čast in korist našega ljudstva, če 15—161etne deklice in mlečnozobi fantali-ni plesarijo v trdo noč ter zapivajo popoldansko službo božjo? Ce pride kak popravek, bomo razkrili vse, kar vemo. Kdor ima v hiši kaj oblasti in besede, naj pomisli pa izpregovori. k Perovce pri Konjicah. Podpisanega je 16. avgusta t. 1. zadela huda nesreča, Strela mi je namreč uničila moje gospodarsko poslopje ter mi je razven živine vse zgorelo, da imam Škode gotovo 10 do 12 tisoč kron. Moral sem si takoj postaviti novo poslopje. V prav veliko zaclovoljnost mi je postavil isto gospod Florijan Vrečko iz Vojnika za primerno ceno, tako, da se mu javno zahvaljujem za njegovo delo ter ga vsestransko priporočam. Pa tudi vsem drugim blagim dobrotnikom, kateri so mi v tej nesreči pomagali, zlasti slavni Kmečki hranilnici, in posojilnici v Konjicah za hitro in izdatno pomoč se kaj iskreno zahvaljujem. Bog povrni vsem stotero! — Ivan Bezget, p. d. Kline v Perovcah pri Konjicah. k V 6 drama bo .m»io kat. p 'lit. narodno društvo „Slfga" 27. t. m popoldne po litanijah v društveni sobi zborovanje, pri kate rem se bodo razpravljali minovejši s«-et-vni dogodki zid-vajoči našo domovino in ao vsi druUven ki io drugi poslušalci poiabljeni. Odbor Celjski okraj. c Celje. O pomenu nedeljskega protestnega shoda poročamo na uvodnem mestu. Dvorana pri „Belem volu" je bila nabito polna. Shod je otvoril drž. in dež. poslanec dr. V e r s t o v Š e k , ki je poudarjal pomen današnjega protestnega shoda in navajal vzroke, iz katerih je priredila ravno Kmečka zveza ta shod. Ona si jo namreč v svesti svoje dolžnosti, da kot taka brani slovenske mladeniče, sinove učiteljskega kmečkega ljudstva pred nečuvenimi napadi nemškega „Lehrerbunda", s katerim je v najožjem stiku slovenska „Učiteljska zveza". Nato pozove govornike, da se vzdržijo osebnih napadov in pokliče v predsedstvo mladeniča Zupanoa iz Žalca za podpredsednika in mladeniča Zajca iz Skal za zapisnikarja ter mladeniča Stokiasa iz Šmarja, Gobeca iz Sladke gore, Kača iz St. Pavla, Korbarja iz Polzele za reditelje. Državni poslanec dr. Benkovič govori o početku obstrukcije, o pogajanjih za delamožnost državnega zbora in zlasti o Šolskem vprašanju, v katerem je dr. Kukovec po zastopnikih učiteljstva padel EH1N ILICH, ft ARi BOR, G rn a Gosposka ul. 38. slaščičarna poslancem.K. Z. za hrbet. Vsi stanovi, tudi ubogi kmečki stan. so se izrekli, da radi prenašajo morebitne žrtve vsled obstrukcije, le slovensko liberalno učiteljstvo deluje iz sebičnih namenov po nemškem „Lehrerbundu" proti stremljenju slovenskega naroda. Mladenič Zupane iz Žalca izraža ogorčenje nad blatenjem mladeničev od strani nemško-liberal-nih učiteljev in stavi tozadevno resolucijo. . Mladenič Zaje se zavaruje odločno proti sra-motenju slovenskih lantov; slovenski mladeniči, ki so v krščansko-socijalnih društvih, imajo dovolj ponosa, da sami zavračajo povsod napade, in so toliko olikani, da se niti v obrambi nočejo posluževati tako podlih sredstev, kakor liberalni neolikanci. Potom izobrazbe hočejo braniti sebe in svojo čast. Ti liberalni učitelji, ki nas sramotijo, potrebujejo več omike, nego mi slov. fantje. G._ župnik Plečnik izjavlja, "da ga skušnja uči, da je treba liber. učiteljstvu več vzgoje; oni Še ne znajo živeti z ljudstvom, zato tudi ne morejo primerno vzgajati naše mladine. Kmet R a n 6 i g a j opozarja na nedoslednost Narodne stranke in izraža poslancem S. K. Z. popolno zaupa nje. Kmetje hočejo imeti krščanske učitelje; srečna je župnija, kjer deluje učitelj z duhovnikom. Zakaj se dobri učitelji ne združijo v Slomšekovo zvezo; saj jih imamo dovolj; ti se naj ne bojijo neznosnega terorizma od strani liberalcev; ljudstvo bode iza njimi. Mladenič Steblovnik Martin trdi, da razne psovke , katere slišijo otroci v Šoli, nadalje ta napad na slovensko mladino, pričajo le, da je treba liberalnim učiteljem več izobrazbe in omike. Slov. mladeniči se morajo izobraževati sami, ker od takih učiteljev se ne morejo učiti omike. Častiti gospod Žgan k izjavlja, da so v Šentjurski Šoli vrli kmečki fantje; iz lastne izkušnje označuje plodno in uspešno delovanje dobrega učitelja, katerih je hvala Bogu še. (Celi zbor navdušeno kliče: Slava u-čiteljem, ki so dobri !)Mlad. I r m a n iz Pake poudarja, da slov. ljudstvo ne bode srečnot dokler bode imelo liberalno učiteljstvu. Tuli nadučitelj in propali kandidat B r i n a r je liolel govoriti, toda zborovalci so z glasovanjem odločili, da se mu ne da beseda, ker shod ni prirejen, da oddajajo liberalci na njem svoje izjave. Kmet Rančigaj je Brinarjui opravičeno očital, da liberalci niti Kmetom niso dali na svojih shodih besede. Neki Šoti, ki je prišel branit na shod dr. Ku-kovca, jo je moral pobrisati skozi Špalir mladeničev na hladen zrak. da icuu mirno premišljuje o svoji žalostni misiji. V sklepnem govoru slavi dr. Ve r s t o v-Š e k disciplino organizirane katoliško-narodne mladine ter jo navdušuje, da ostane zvesta svojim idear lom. Nato je bilo sklenjeno veličastno zborovanje. — Na shod so došle sledeče brzojavke: Sv. Tomaž pri Ormožu: V duhu smo z vami. Ogorčeni zavračamo podlo sramotenje naših vrlih mladeniških čet. — Mladeniška zveza. — — Maribor: Za poštenje svoje borečim se slovenskim mladeničem: Nazdar! — Mariborski Orel, — — Maribor: Pridružujeva se vašemu protestu. — Ivan Kompan, Rakovič.-- Sv. Jurij v Slov. gor. Tovariši, mladeniči, pridružujemo se z vso dušo opravičenemu odporu zoper sramotilce naše mladeniške časti, krepki po duhu, ne-omadeževani po življenju, bodimo tudi v bodoče ponos in dika slovenskega ljudstva. — Za mladeniče Šentlenartskega okraja Mladeniška zveza pri Sv. Jur-ju v Slov. gor. Prijeti cerkveni tatovi. V Zagrebu sta pred nekaj dnevi skušala dva fanta , pri zlatninarju Schon-bachnerju ' prodati več cerkvenih vrednostnih reči, med katerimi se je nahajal tudi srebern kelih, okra-Sen z 18 rubini. Zlatninar je takoj obvestil policijo, a „prodajalca" sta zbežala. Končno se je posrečilo detektivom ujeti 171etnega Janeza Krelica, ki je priznal, da je v družbi z nekim Jesenakom in Kramer-jem vkradel dotični kelih v župni cerkvi na Ponikvi na Štajerskem. Odkod so druge vkradene vrednote, se še ni dognalo. Policiji se je posrečilo, spraviti na varno tudi Jesenaka in Kramerja. Celje. Društvo za varstvo in oskrbovanje otrok za celjski okraj se je pred dvema letoma ustanovilo, katerega namen je, ščititi bedno, zapuščeno in osirotelo deco in ono mladino, katera je v vzgoji zanemarjena ali v nevarnosti, da se zanemari. Mnogo tožb se čuje o izprijenosti mladine, glasneje in glasneje se kliče na pomoč. Veliko otrok živi brez nadzorstva in tako se dogaja, da začenjajo taki otroci izostajati iz Šole, se potepajo, se izpridijo in vzrastejo v sramoto, nadlego in škodo sebi, svojcem in celi človeški družbi. Naše društvo je doseglo svoj namen s tem, da je spravljalo tako deco in mladino v pripravne zavode, v družine, v učna mesta ali v službe. Umevno je. 'da je naše delo združeno z velikimi stroški. Žal, da se je dosedaj naša javnost le malo brigala za naše prekoristno društvo. Zlasti se obračamo s prošnjo na naše zaupnike, da pospešijo flruštveni namen s tem, da pridobijo v svojem kraju člane in dobrotnike in posredujejo pri občinah, posojilnicah in posameznikih glede podpore. Da bi se naše započeto delo res ne ustavilo, temveč da bi se to človekoljubno delo nadaljevalo, ponavljamo našo prošnjo s kraljevim pevcem: Oče in mati sta me zapustila, ti pa, o Gospod, si me sprejel. — Vsak najmanjši dar sprejmemo radostno in hvaležno, ' in vaše delo usmiljenja večni Plačnik ne bo prezrl. c Žalec. Kmetijska podružnica za Žalec in okolico se je ustanovila že pred par leti. Da ne vspeva, kakor bi morala, je krivo njeno vodstvo, v katerem sedijo tudi strastni liberalni strankarji. Iz odbora in vodstva so že pred letom odrinili vse boljše moči Kmečke zveze in sedaj kraljuje samo Narodna stranka s petrovškim Slancem na čelu. Zato pa tudi kmet' je zavedni Savinjčani trumoma izstopajo. Žalčani so ustanovili Kmetijsko podružnico iz političnih namenov ob času volitev, kakor so bile ustanovljene mlekarske zadruge v Gotovljah in PireŠci. Zato so ostale mlekarne ozimke brez mleka,. Žalska podružnica pa o-stane kmetijska podružnica brez članov. Mi pa si o-stanovimo lastno kmetijsko podružnico z gospodarskim delom. c Dobrna. Na praznik vseh svetnikov je domači gospod župnik; blagoslovil novo mrtvašnico na tukajšnjem pokopališču. Stavil jo je gospod Florijan Vrečko, zidarski podjetnik v Škofji vasi, za 2000 K. Letos je naša občina sploh veliko storila v korist in olepšavo Dobrne. Občinska hiša v Gorici, ki je bila prava podrtija, je popolnoma prenovljena in se mora gosp. podjetniku Florijanu Vrečko pripoznati, da je delo res lepo in tudi solidno. Dal Bog, da bi se Še .cesta, ki vodi do občinske hiše, dala prav temeljito popraviti, da ne bodo novi občinski odborniki in sploh očani morali po blatu in vodi gaziti, če hočejo „na -bčino" priti. Šolsko poslopje je tudi lično popravljeno in čaka, kdaj bo pod svojo streho sprejelo novega nadučitelja. — Kakor se iz vsega tega vidi, je Do-brnska občina v dobrih rokah in je občinski odbor v pravem pomenu napreden. Pri vsem tem pa je občina res vzgledno gospodarila. Med tem, ko so morali davkoplačevalci plačati za deželo 50% in za okraj 23%, so znašale občinske doklade le 25%. i Za deželo in okraj gre torej 73% od državnega davka. Za leto 1911. bo morala občina seveda zvišati doklade, a kaj pomeni to, Če se pomisli, kaj je občina storila vse v zadnjem času in kako je zdaj vse drago. Proračun za Šolo izkazuje n. pr. precej več izdatkov, in to posebno radi velike draginje kurjave. Pred kakimi 10 leti smo dobili drva, bukova, najboljše vrste za 16 K, danes moraš plačati, če jih sploh dobiš, 28 do 30 K za seženj. Občani bodo dobro storili, da pokažejo hujskačem vrata, če se bodo posebno zdaj, ko se nam bližajo občinske volitve, drznili grajati delovanje slovenskega občinskega odbora. Ce tem nezadovoljnežem in nazadnjakom ni všeč, da ima občina toliko izdatkov, naj pa sami, če delajo kaj za občino, delajo brezplačno. Ceste nam ti pokvarijo, ki si delajo denar z našim lesom, a da bi kaj za popravo cest storili, za to so preveč stisnjeni. Nemška (?) stranka, pri kateri pa ni ne enega Nemca, ki le životari z nekaterimi odpadniki, naj si ogleda gospodarstvo nemških občin, n. pr. Celja, Maribora, Ptuja. Velik napredek je za Dobrno vodovod, za katerega smo pa mi Dobrn-čani z deželnimi dokladami itak prispevali. -Na vasi imamo zdaj vedno dobro vodo, in za slučaj ognja tudi dva hidranta. To je stalo občino okoli 700 K. Gotovo precej velik izdatek, ki se čuti v občinski „kasi". Ce nam je dežela vodo odstopila, je lepo ravnala, da bi pa njena stranka ta čin prehvalila, nima za to nobenega vzroka. Ce jemlje dežela od nas doklade, nam je tudi dolžna kaj privoščiti. c Dobrna. Dne 27. t. m. v nedeljo po prvem sv. opravilu bodo gg. poslanci dr. Benkovič, PiŠek in Terglav na Dobrni, in sicer v posojilniškem hotelu „Union" (Orosel) poročali o svojem delovanju. Od kar pošiljamo Slovenci svoje zastopnike v državni in. deželni zbor, niso tudi tako usodno uplivali na celo državo in deželo, kakor sedaj. Pred par leti so nas komaj poznali Še celo v Avstriji. A danes se nas bojijo, in ime Slovenec in slovenski narod je za naše nasprotnike nekaj, kar jim naredi veliko skrbi in pomisleka. Odločno zahtevanje naših pravic na Dunaju in v Gradcu je primoralo naše poslance k obstrukciji, češ, dovolj imamo prosjačenja, dovolj od vaših praznih in hinavskih obljub: ali nam daste, kar nam gre, ali pa sami tudi nič ne dobite; brez nas in zoper nas ne boste več gospodovali. Naši poslanci pa zamorejo tako odločno nastopati; celo državo in celo Štajersko deželo strahovati, ker imajo za seboj ogromno večino slovenskega naroda v Vseslovenski ljudski stranki, oziroma Kmečki zvezi. Mi dobrnski volilci se veselimo svojih poslancev, ker so nam v veliko čast in veselje, saj smo vendar tako navdušeno in mnogoštevilno za nje glasovali. Prišli bomo v nedeljo, da spoznamo te vrle može, ki v zvezi z drugimi poslanci našega jezika, naše vere in prepričanja delujejo za naš prid. — Dobro došli v naši sredini, vrlega naroda vredni sini! o Mozirje. V teku Štirih let, odkar se je trg Mozirje ločil od okolice Mozirje, je že poplačala okoliška občina, v kateri gospodarijo sami zavedni kat. narodni kmetje, že nad 8900 K dolga, vrhu tega pa znižala občinske doklade od 90% na 80%. To je res vzorno občinsko gospodarstvo, kateremu ' gre vsa čast. ^Oglejmo ' si pa sedaj gospodarstvo naprednih Mozirjanov. V občinskem zasfopu Še dosedaj niso izkazali niti vinarja plačanega dolga, pač pa se žal mora priznati, da se imenitno nazaduje, sliši se, da se bodo občinske doklade zvišale od 90% na 120%. Vprašamo vas, vi zares napredni, dobro misleči gospodje, kje pa so obljubljene 50% občinske doklade? Kje so sladke obljube, katere so se zibale v naročju naprednih gospodov? Da, želeli ste se ločiti od kmeta in samostojno gospodariti s trškim imetjem, sedaj pa mi želimo, posnemajte in učite se gospodariti od kmeta. Kot izgovor navajate ogromne stroške občinskih cest. Da, tudi okoliška občina ima najmanj štirikrat toliko občinskih cest, a vendar ni potreba blata gaziti, kakor v takozvani Lipoldovi ulici sredi trga. Naravnost škandalozno je, da se v tako naprednem trgu nahaja ulica, po kateri je pohod zaradi ogromnega blata in nesnage skoro nemogoč. Dela se samo ena gnojna jama zaradi zdravstvenih ozirov, a za to morajo davkoplačevalci plačati nič manj nego — strmite in berite — nad 1500 K! To so zares nekako «Jenkostni stroški zaradi zdravstvenih ozirov, kaj m>, dragi bralci? c Mozirje. Poročil se je v Ljubiji dne 14. nov. gosp. Ivan Bitenc iz Sanskega mosta z gospico Mici-ko Stvarnik. Mlademu paru želimo obilo sreče. c Polzela. Ali veljajo v Avstriji postave za vse narode, v enaki meri? Ali oholi Nemec in nemčur že res vse doseže, kar hoče? Tako se tukajšni domačini povprašujemo, ko gledamo, s kako naglico je okr. glavarstvo celjsko in dež. šolski svet v Gradcu dovolil otvoritev nepotrebne in nepostavne nemške šul-ferajnske Šole. Občina je storila, kar je v njenih močeh, pa kdo se bo na njo oziral. Kje pa si ti., okr. šolski svet, ki imaš slovensko lice? Brez tvojega vedenja se je nam usilil ta nestvor: izključno nemška šola z blizo 50 otroki,' izmed katerih je od pristnih nemških starišev znabiti 9. Čast za Polzelo, da ni v šoli ne enega kmečkega otroka, sramota, da so sosednje občine Braslovče, Gomilsko, Št. Pavel in Št. Peter pomagale polniti vrste janičarjev. Kakšen bo vspeh na tej protinaravni mučilnici, to se bo Še-le pokazalo, o tem bomo še govorili. Za danes vprašamo samo vas zaslepljene stariše to-le: Kedaj se je pa to šolsko poslopje, bivši hlev, blagoslovilo, kakor se za pošteno šolo spodobi? Kedaj so pa otroci bili pri Šo-larski maši in klicali sv. Duha? Kje so pa bili ti „nemški" otroci pri sv. maši za rajno cesarico? Kaj pa otroci v goli molijo? Ali vam je znano, da vaši otroci v nemški Šoli „CeŠčene Marije" ne molijo r Ali to ni vnebovpijoČa krivica? Ali veste, da učitelj otrokom brani, da bi govorili v jeziku svojih mater in: očetov? In vse to že v začetku! Kaj bomo Še-le vse doživeli s .časom? Otrokom se že oči odpirajo, stari-Šem še ne. Dobrih otrok, ki so žrtve zarukanih starišev, je sram — le paglavci se dobro počutijfc. Za-slepljenl stariši, ubogi, Čez vse ubogi in usmiljenja vredni otroci! c Kalobje. V nedeljo, dne 20. novembra se je vršilo kmetijsko zborovanje na Kalobju, katero je priredila šentjurska kmetijska podružnica. Zborovanje se je vršilo po 10. opravilu v ljudski Šoli in je bilo sijajno obiskano. Govoril je gospod potovalni učitelj Goričan o gnojenju travnikov in sadjarstvu. Naročir lo se je veliko sadnega drevja. Kalobčani so ta dan jasno pokazali, da so ponosni na svoj kmetijski stan, da Še niso izgubili veselja in zanimanja za prava kmečka vprašanja.. Da se je zborovanje tako dobro obneslo, je gotovo v veliki meri tudi zasluga doma-čega gospoda župnika, za kar mu bodi izrečena najsrčnejša zahvala. c Št. J ur ob juž. žel. V nedeljo, dne 20. nov. t. 1. je priredila Kmetijska podružnica zborovanje v, šentjurski ljudski šoli. Obiskal nas je gosp. Holc Fr.„ slovenski tajnik Kmetijske družbe v Gradcu. Njegovo predavanje o „naši organizaciji" je bilo jako aktu-elno, saj je to vendar najvažnejše vprašanje za pravi, smotreni napredek kmetijstva. Naj bi obrodile njegove besede veliko dobrega sadu! c Št. Jurij ob juž. žel. Hudo je obolel ininoli teden SelinŠek Janko, gojenec deželne kmetijske Šole v Št. Juriju ob Juž. žel, doma na Ptujski gori pri Ptuju. Dne 19. t. m. je bil odpeljan v bolnišnico v Celje. V prejšnjem času je bil vodja c, kr. trsnih nasadov v Kapeli pri Radgoni in vodja deželne trsnice v Celju. Bog mu daj v kratkem ljubo zdravje! c Sv. Jurij ob juž. žel. Odkar se je ustanovila pri nas Dekliška zveza, se jako živahno giblje. Dne 6. in 20. t. m. nam je namreč priredila naša Dekliška zveza veselico, pri kateri se je predstavljala lepa poučna žaloigra „Vestalka". Igralke so prav dobro igrale. Igra je že sama na sebi lepa in tudi precej težavna, toda igralke so Še povzdignile lepoto te igre s svojim lepim nastopom. Pri prosti zabavi nam je prinesel srečolov mnogo zabave in tudi mnogo sreče. Da bo pa to poročilo popolno in da bodo Čitatelji „SI. Gospodarja" zvedeli, kako brihtni in ljubeznivi so naši liberalci, navedem še samo na kratko, kako piše „Narodni List" o tej igii. Piše tako-le: „Priredili so igro in Žgank je agitiral na vso moč, češ, takšne predstave Še ni bilo v Št. Jurju. In smo šli! Haha-ha! Komaj se je začela igra — pa ljudje v smeh. Kar ko tudi ne, ko so se na odru drenjali ko stare krave, če več ne vidijo" itd. In to piše tisti „Narodni List", ki vedno zatrjuje, kako ljubi resnico in napredek. Sicer pa pustimo liberalcem to veselje, saj boljšega ne znajo. c Sv. Vid pri Grobelnem. Ker se vi naprednja-ki tako radi sklicujete na sv. pismo, bodete gotovo vedeli, da je Kristus takrat, ko je dal zapoved ljubezni do bližnjega, zagrozil farizejem: „Gorje vam, pis-marji, farizeji, hina\ci . . ." Pričakujemo torej, da nam napišete za prihodnjo Številko „Nar. Lista" nekaj o hinavcih, ki tako lepe nauke dajejo drugim, sami jih pa ne izpolnjujejo. Ali hočete vedeti, kako ljubijo naši liberalci bližnjega in kako so olikani? Iz same ljubezni do bližnjega so začeli napadati bralno društvo in podlo lagati o njem; iz same ljubezni do bližnjega zmerjajo ude bralnega društva, jim dajejo priimke v „Narodnem Listu", in tudi v gostilnah ali kje na cesti, pa seveda samo takrat, kadar ni blizu kakšne priče, ker vejo, da bi drugače imeli lahko o-praviti s sodnijo. Kaj ne, kako olikano je slišati besedo „kikec", ali pa, če nekdo zarobanti „konjska skleda" ? Iz same ljubezni do bližnjega vlačijo na dan rodbinske razmere. Ker pa ne vejo nič resničnega poročati, zato zopet lažejo. Ko bi bili mi tako hudobni, kakor so naprednjaki, bi vedeli marsikaj povedati o liberalnih mamicah, pa bi nam ne bilo treba lagati, ampak pisali bi golo resnico, n. pr. kako zna ena taka mamica trgati rokave klerikalcem, kako hodi k njej nekdo vsak dan na obiske itd. Zatorej le pome- tajte rajši pred svojim pragom in pazite na svojo glavo, imate dosti masla na njej. Ce bi prišli z njo na solnce, bi se vam kar pocedilo po licu. Ali se Še spominjate, kako se giasi po slovensko „si tacuisses" ? Si taco Iš^gš. c St. Vid pri Grobelnem. V nedeljo po večerni-cah se je ustanovila pri nas Dekliška zveza. V odbor so se izvolile: SajnikerAna, predsednica; Arzen-šek Ana, namestnica; Novak Ana, blagajničarka; Žogan Marija, knjižničarka; Arzenšek Cecilija, tajnica. c Sv. Vid pri Grobelnem. Poprejšnjega župana hvalijo v „Nar. Listu", kako je skrbel, da so bile lepe ceste, pod sedanjim so pa neki grozno grde. Kaj pa da, kadar je suho leto, tedaj pač lahko vsak skrbi za lepe ceste. Da je bilo pa letošnje leto deževno, tega ni kriv sedanji župan. Sicer pa tudi poprej niso bile ceste nič boljše, kadar je deževalo, kakor so letos. — Kar je g. Sumer obljubil dajati mesečno 3 kron za sobi, od tistega časa bo kmalu štiri leta. Do-sedaj dolguje torej že 230 K. Poživljamo ga, da jih izplača, in za to svoio bomo začeli popravljati ceste. Tudi se liberalci pritožujejo,, da je pri občinskih sejah sam kreg in prepir. Zadnjič pa, ko pri nas ni bilo navzočega nobenega liberalnega odbornika, ni bilo tudi nobenega prepira, ampak so se vse točke dnevnega reda rešile glaako brez oporekanja, Iz tega se torej vidi, kdo je kriv krega pri občinskih sejah. Želimo jim, da gredo še večkrat na liberalne shode, namesto da bi prišli k sejam. Sv. Ema. Shod posl. S. K.Z., ki je bil nameravan za dne 13. nov. pri podružnici Sv. Urbana, je bil dne 20. t. m. pri lari Sv. Eme v bralnem društvu in se je prav sijajno in vrlo obnesel. Prostori bralnega društva so bili natlačeno polni samih vrlih mož iz domače župnije, in nekaj tudi iz sosednih, kateri so z vso vstrajnostjo poslušali izvajanja poslancev S. K. Z., gospoda deželnega poslanca Jakoba Vrečka iz Ponikve in gospoda državnega jn deželnega poslanca Franca P i Š e k a. Shod otvori predsednik katoliškega slovenskega izobraževalnega društva pri Sv, Emi, vrl kmet Jan. [Anderlič, kateri v imenu vseh poslušalcev prijazno in dostojno pozdravi naša vrla in za svoje tovariše kmete tako vneta poslanca, ter opomni tovariše kmete, naj bodo pazni, da se bodo natanko prepričali o delovanju in trudapolnem poslovanju naših požrtvovalnih gospodov poslancev, kateri se toliko trudijo za dobrobit slovenskega kmeta, vkljub temu, da jih liberalni in nemčurski nasprotniki na tako podel način sramotijo in obrekujejo. Naši poslanci so že veliko dobrega storili, a Še veliko več pa slabega zabranili. kakor se je tudi lahko razvidelo iz razlaganja in podatkov poslancev Vrečka in Pišeka. Zborovalci enoglasno odobrujejo delovanje naših poslancev in protestujejo proti staremu Šolskemu zakonu. Protestujejo tudi proti kaznim,f oziroma davku, pri živinotržtvu, katerega so primorani plačevati mali živinotržci, in odločno zahtevajo nastavljenje slovenskih živinozdra-vnikov, kateri bodo vestno in praktično svoj posel vodili, ne pa v kvar slovenskemu kmetu. Konečno se sprejme sledeča resolucija: Zborovalci zbrani na poučnem shodu pri Sv. Emi dne 20. nov. 1910 odločno protestujejo proti vladnemu načrtu radi plačevanja posebnega davka, ozir. kazni, pri malem živinotržtvu. Silno čudno in krivično je, da bi moral kmet, ki večkrat na sejmu nekaj parov živine spremeni, zato potem kot živino-tržec plačati kazen, oziroma davek. Zborovalci tudi zahtevajo, da se nastavi več slovenskih vestnih živi-nozdravnikov. Dokler je pomanjkanje teh, Se lahko pooblasti za preglednike živine domače, izkušene gg. živinozdravnike, I kakor je na primer gospod živino-zdravnik M. Volaušek v občini Podčetrtek. Nadalje odobrujejo zborovalci z velikim navdušenjem delovanje poslancev v dež. zboru, in enoglasno zahtevajo obstrukcije, tako dolgo, rdokler ne dosežejo rešenja predlogov, kateri so bili stavljeni v korist Spodnjemu slovenskemu Stajerju; Zahtevajo tudi zbrani zborovalci enoglasno poldnevni pouk ' v ljudskih šolah, ker vsled hribovitih krajev in oslabelosti otrok je celodnevni pouk bolj uničujoč, kakor koristen. Zahtevajo tudi, da se upelje nadaljevalni pouk,< oziroma nedeljski pouk, Zborovalci izrekajo enoglasno popolno zaupanje poslancem S, K. Z. in jih pozivajo, da vstrajajo vnaprej pri svojem vrlem delovanju. c Sv. Jurij tb |ož. žel. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem, ki ctc Mm kaj pripomogli, da se je naga veselica tako dobro obnesl >. Posebno hvilo pa izrekamo vsem prijateljem in prijateljicam na o »veze, ki ste nam podarili tako lepe dobitke za srečolov. Bog plačaj stotero! Dekliška zveza. Brežiški okraj. b Sromlje pri Brežicah. Dne 15. t. m. so našli tukaj mrtvo truplo Bahčiča. Sumljiva sta umora oba sinova Karol in Franc Bahčič, ki sta že pod ključem. Da bi sum ne padel na nju, sta spravila ubitega o-četa 150 metrov proč od hiše pred neko klet, češ, da so ubili očeta na prostem sromeljski fantje. Obleka u-bitega je bila zjutraj, ko so ga našli, Čisto suha, Čeravno jo vso noč deževalo, znamenje, da je bil oče po umoru prenešen na prosto. Čedna sinova sta ubila očeta s krepelci; pri tem sta pomagala neki Jožef Ban in Matija Petran. Tudi slednja dva sta izročena :«dniji. b Kozje. Tukajšnji odvetnik, luteraneo in zagrizeni pripadnik nemške stranke, dr. R. Zirngast, se je zopet enkrat odlikoval. Ker ni dobil enkrat sa-monemških poštnih tiskovin, ki so pošle, je precej o-vadil poštni urad. Seveda so pri tem igrale osebne mržnje zopet glavno vlogo. Obregnil pa se je g. doktor zajedno ob novi samoslovenski napis, katerega je pustil napraviti nad poŠto na novo prenovljeni in za eno nadstropje povzdignjeni lepi hiši sedanji lastnik narodni trgovec g. A. Pleterski. Da je poleg tega napisa pri vhodu v pošto še vedno nabita dvojezična u-radna tabla, tega resnicoljubni mož seveda ni poročal. Taki so Nemci! Zaradi najmanjšega povoda vs-kipijo in nas udarijo brez premisleka! Mi pa mehki, koncilijantni, ljubeznivi in popustljivi! To ravnanje je nečuveno izzivanje Človeka, ki ima že toliko masla na glavi in ki živi v popolnoma slovenskem trgu in o-kraju! Njega živijo izključno slovenski groši! Sedaj vidite vi v svoji pravdarski strasti zaslepljeni slovenski kmetje, ki ga podpirate, kako ljubi ta mož vašo narodnost, vaš jezik! Se vas mar kaj boji, čeprav ga imate Čisto v rokah? Potem bi ne ravnal tako drzno in izzivajoče. Nam je boj všeč! Skrajni čas je, da se družba v trgu očisti teh vsiljivih nemškutarjev! Proč z zaspano neodkritosrčnostjo! Nemčurji želijo boj in se pripravljajo na boj! Mi smo ga veseli, ker smo pripravljeni., — Trg je dobil lepo slovensko lice. G. Leskošek je napravil mesto prejšnjega nemškega napisa samoslovenskega, g. DruškoviČ je prenovil celo hišo in jo okrasil z lepim samoslovenskim napisom. Drugi še sledijo! Živeli ti zavedni kmetje! Skrbeti pa tudi moramo, da bodemo slovensko lice trga trajno varovali! b Rajhenburg. Ni dvoma, da postane Rajhen-burg vsled prelepe stavbe nove lurške cerkve širnemu svetu Še bolj znan, kakor je bil dosedaj. Saj se že sedaj napoti marsikdo od daleč k nam samo zato, da si ogleda ta bodoči najlepši Marijin dom na Slovenskem. Prepojen prijetnih čustev pri pogledu na to mojstersko stavbo se poslavlja potem s pripombo, da se vrne, kadar bode vse dogotovljeno. Pa tudi trg sam se je začel dvigati v marsikaterem oziru. Dan za dnevom dobiva lepše lice. Zlasti se je popravilo in olepšalo mnogo hiš v zadnjem času, nekaj je pa tudi novih zrastlo. Med temi je tudi novo trgovsko poslopje gospoda Mihaela Žmavca v gornjem delu trga. Gospod Žmavc je s svojo trgovsko spretnostjo povzdignil svojo trgovino tako, da se lahko meri danes z vsakim trgovcem po naših trgih in mestih. Že v hiši gospoda Benjamina Kuneja, katero je ime! po-pred v najemu, je zaslovela njega trgovina vsled dobrega blaga, vsled primerno nizkih cen in vsled vsestransko prijazne postrežljivosti. Sedaj pa, ko jo ja zdatno razširil in odprl v svoji lepi novi hiši pri Resniku, jo ljudje še veliko rajši obiskujejo. V zahvalo, da ima toliko blagoslova v svojem novem domu, je daroval gospod Žmavc pred kratkim „Slovenski Straži" za obmejne Slovence 10 K. Ker ima g. Žmavc v zalogi tudi vse reči, katere priporoča „Slovenska Straža" i in po katerih I dobiva ta obrambna družba sredstev, s katerimi skrbi za ohranitev slovenskega naroda ob mejah naše domovine, zato to trgovino v gornjem delu tem potom vsakomur kar naj-topleje priporočamo! b Rajhenburg. V nedeljo, dne 27. novembra 1910 se vrši v restavraciji gospe Unschuld okrožni zadružni shod. Začetek točno ob 3. uri popoldan. Dnevni red: 1. Volitev okrožnega predsedstva. 2. Navodila za poslovanje. 3. „Zadružna prodaja živine, kmet in draginja", predava nadrevizor Vladimir Pu-šenjak iz Maribora. 4. Razgovor o zadružnih zadevah. Zadruge v Brežicah (Stavb, zadruga), ArtiČah, Pišecah, Dobovi, Vidmu, Sevnici, Rajhenburgu in Loki pri Zidanem mostu naj pošljejo k shodu Člane na-čelstva in nadzorstva, tajnike, kakor tudi druge za-druigarje. b Rajhenburg. Občni zbor kat. pol. društva „Sava" in shod S. K. Z. se je vršil v Rajhenburgu pri UnŠuldu v nedeljo, dne 20. t. m. ob navzočnosti poslancev dr. Jankoviča in dr. Benkoviča, ki sta poročala o deželnem in državnem zboru. Sklenilo se je več resolucij, katere priobčimo; tudi se je sklepalo o organizatoričnem deiu stranke. b Podsreda. Niso nas varali, ko so nas vabili na veselico v Podsredi dne 20. novembra. Bilo je lepo, veselo, kakor Še nobenokrat. Igralci in igralke so prav dobro pogodili svoje vloge. Prav mično je bilo petje, posebno Še gdč. Micke Stermecki in Anke Skerbec. Poslednja je dala na razpolago gramofon, in smo ji za to prav hvaležni. Ne bomo lahko pozabili teh dveh prijetnih uric, in z veseljem pridemo zopet, kadar nas bodo vabili. b Sevnica. Pogreb Marijine družbenice Terezije Drobne se je dne 17. t. m. nad vse slovesno vršil. Spremljalo je ranjko k zadnjemu počitku na stotine ljudi in Marijinih hčerk njenih sosestric v spremstvu domaČega č. g. župnika in č. g. kaplana. Marijina družba jo je spremljala z zastavo, pevke pa so ji ganljivo zapele v slovo najprvo zunaj pred farno cerkvijo in potem tudi pri odprtem grobu. Rajna je bila rojena leta 1866 na Žigarskem vrhu. Pozneje je šla v Trst ter tam službovala 10 let vedno pri eni gospe. Bila je tiha in mirnega značaja, res prava hčerka Marijina. Zato so jo pa tudi vsi spoštovali. Ko je bila na smrtni postelji, je prosila gospoda župnika, da naj molijo za njo. Ko so ji takoj željo izpolnili, je bila vsa srečna in vesela. Vedno je pa imela v bolezni v eni roki križ in v drugi podobo Matere božje. Umrla je cvetka ter se preselila za vedno v boljši kraj med nebeške krilatce. Naj v miru počiva! b Pilštanj. Dne 18. t. m. je umrl v Zagorju na jetiki po dveletnem bolehanju, previden s svetimi zakramenti, nadepolni mladenič dijak Janez Zako-šek, ki je dovršil z odliko 5 razredov gimnazije v Celju. Pred dvema letoma je moral zaradi bolezni zapustiti gimnazijo. N. v m. p.! b Zibnkovja. Tukajšnjemu Km. izobraževalnemu društvu je darovala družba Sr. Mohorja 76 knjig Btg plati! Vesfnlk — mladinske organizacije. St. Pavel v Savinjski dolini. V nedeljo, dne 4. decembra bo v St. Pavlu pri Preboldu imel po večer-nicah prof. dr. H o h n j e c predavanje za mladino. Konjice. Živio naši mladeniči! Pri sestanku predzadnjo nedeljo so se odločili vrli naši fantje za tesnejšo organizacijo. Ne dvomimo, da sledi besedi kmalu dejanje. Dobrotno nebo, pomagaj nam! Vzgled tovarišev širom slovenske domovine kakor tudi v poštenih srcih tleča navdušenost za vse pravo, resno in dobro, mora tudi pri nas vzbuditi speče moči, danes v dobi občne narodne probuje v okviru slovenske kršč. socialne organizacije. Pridi zarja tistega dneva, ko bodo združeni fantje vzorni in apostoli versko-nrav-nega življenja, učitelji in pokrovitelji pravega domoljubja, pionirji duševne in \■ aktične naobrazbe, Čast, moč in steber za svoje pravice in svetinje borečega se naroda! Nazaj nikdar, mladeniči, dlan na dlan, korak na plan, pogum v srce. Bistra glava, krepke roke, jasno lice, dobro srce: to so zvezde, ki naj si-jejo fantu v cvetu svoje mladosti. Cim skromnejši in neznatnejši bo začetek, tem bolj se bomo poprijeli dela, tem bolj bomo veseli uspeha, rekoč, da iz malega raste veliko. „Ne bojte se, mala četa, zakaj dopadlo je Očetu, dati vam kraljestvo." Prvi korak je storjen, zdaj ne odnehamo prej, da bo zrlo ljudstvo s ponosom na svoje fante. In ti sveta tekma med stanovi za vero, delo in dom, neti, vnemaj, vžigaj in širi ogenj vzajemnega stanovskega in strokovnega preporoda v narodnem življenju! Stari, pomladite se pri mladini, in moč brezizjemne navdušenosti prodri do srca zadnjega farana, pometi iz naših hramov zadnjo sled odrevenelosti in zaspanosti! Mladeniči, vašemu poletu na polje delavnosti za narodov blagor pa želi „nekdo" cvet in sad ter med vsemi organizacijami — lavoriko popolnosti. Gomilsko. Naš telovadni odsek je zgubil zdaj na zimo več dob: .h telovadcev. Nekaj jih je vzela vojaška suknja, nekaj pa jih je Šlo v mestne Šole. Tudi zakonski stan nam je vzel vrlega in značajnega odbornika Fr. Culka, tako, da nas je ostalo le Še bore malo rednih telovadcev, Vsled tega se je telovadba za nekaj Časa ustavila ter se bodo priklopili ostali telovadci sosednjemu br. telov. odseku v St. Jurju ob Taboru ; zato se bodo pa vršile tembelj vafe z naraščajem ter druge duševne in izobraževalne vaje v domačem Društvenem domu, po katerem naša mladež posebno hrepeni. Ko pa pride zopet zelena pomlad, povrnejo se nam zopet naši dragi bratci, izvzemši činih, ki so obljubili zvestobo cesarju, pod senčnata krila našega Orla ter nam bo zopet omogočena redna telovadba v bajni naravi. Na zdar! Sevnica. V nedeljo, 27 t. m ima Dekliška zveza zopet zborovanje. članice Dekl. zveze, ndeleiite se istega polnoštevilnot — Dekliška zveza. Književnost in umetnost. § Adventne ;n božične pesmi za mešan zbor, zložil in izdal P. Augelik Hribar, Cena partituri 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. § Zbirka cerkvenih pesmi za mešan zbor z e-nim samospevom. Uglasbil Janko Leban, ljudski učitelj. Cena 1 K. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. § Obhajilne pesmi za mešani zbor. Drugi natis. Zložil in izdal P. Angelik Hribar. Cena partituri in Štirim glasovom 3 K 60 vin., posamezni glasovi po 40 vin. Dobi se v Katoliški bukvami v Ljubljani. § Č.sopis (a zgodovino in narodopisje. Izdaja Zg dovinsko društvo v Mariboru 7. letaik Vsebina 8. 4 snopiča. I. Razprave: Prijatelj Iv. dr.: Vrazovo potiva nje po Slovenskem. Kidrič Fr dr.: Paberki o Vrazu. Beranič Dav.: Vrazovi zapisi narodnih melodij. Murko M. dr.: Vrazove za t sk pri|rae proda za 3600 K; 1500 K cstsne vkujiže-nih. Nataninej e pove posestnik Anton Lsnder, Roipsh Stav. ¡98, Wienergraben pri Maribora. 917 Hajarjü s 4—5 delavskimi m»čD sprejme Ernst Tisso, fcrSthejsv« ulica 18, Maribor. 90 v Zi.nitr.ft ponudb». Mladenič ple memteg* src», neomadi-žnega živ Ijeajs m pridne zacaajosti, k&tei ne zavživa opojnih p j&č, ter ni tobakar, je navdušen pristaš katoliško-narodne stranke in vesele ga značaj», ima par tiscč kror gotovine, sa želi v »vrbo ženit,vt-zaročit z gospodični», s kttero b uiogil priti dj «ttaiostojaostt. Ve selje ima do gosflao ali posest va Zavedna in veraa Sljveoka bi imela prednost. Ponudbe pod šifri; „plemenito srca št. 1" na ured ništvo. Za tajn st se jamii. 90H Lepo posestvo. 41/, orala zemlji lep sadt.i vrt in lepe brajde, trav n.ic in njiva, hiša in gospodarske poslopje. se takoj proda «a 10.0CC kron v Spod., Pobrežju št. 64 pri Miriborn. 91 iissratib Mt ® * N* nprsvoigtvo samo tistim, ki pifiofijj; vprašanj» snamfa s* ¡0 vinarje Štajerska okrajna glavarstva so izdala po naročilu namestnije več važnih odredb. Občine morajo nadzorovati snaženje studencev in vodovodov, v to svrho je izdan poseben studenčni red. V vsaki občini se mora preskrbeti za izolirno barako. Namestiti se morajo posebni strežaji za okužene bolnike. Občine morajo imeti tudi posebno zdravstveno komisijo. Na koleri obolelega majorja Stresslerja v Gradcu so v četrtek iz bolnišnice zdravega odpustili Zagrebški bakterijološki zavod je dognal, da je okužena Drava po bacilih, ki povzročajo kolero. V Djakovskem okraju na Hrvaškem so na novo obolele na koleri tri osebe, dve od njih sta umrli. V Bršadinu je en nov smrten slučaj. V Osjeku sta na novo obolela dva delavca sladkorne tovarne. V Go-lubineih je umrla ena ženska. Na Ogrskem so v stolici Bacz Bodroy zopet o-bolele štiri osebe na koleri. V Italiji in Turčiji kolera še vedno razsaja. Na Laškem je zopet obolelo na koleri 11 oseb, 1 je umrla; v Turčiji pa kolera grozno razsaja v odrinskem okraju. V Carigradu samem je obolelo na koleri 37, umrli pa 2 osebi. - Porečilo o živinskem sejma na Dunaja dne 21 nuvembra 1910. Na Bejmu je bilo 273 » komadov rejene živ;n«, 8S komadov pašne živine in 5i2 komadov slabe živine; po vrsti 2316 volov, 410 bikov, 649 krsv in 14 bivolov, Rkonsj 2S89 komadov. Prodajali so se dobro rejeni voli od 104 do 1!0 K, na pol debeli od P8 d) 103 K, slabejši cd 88 do t»fi K, iz-anredno do 118 K; dobro rejeni biki cd ICO do 1< 8 K, srednje debeli in slabejsi od 90—9H K, iz-anredno do 110 K; dobro rejene krave od 90 d > i-8 K, eredoje in slabše od 78 do '18? K, izvanredno d.) 104 K; dobro rt-jeni bivoli od 12 do 80 K; rej>nn ogrska pašna živin» od 70 do 96 K; slaba ži»ina i d 68 do 76 K za 100 kg žive teže. Tendenca: Na današnji sejm se je prignalo 179 kom»d v živice več kaki r na zadnjega Bikov je bilo malo Cena rtjeni živini je bila za 1 K, srednji in islsbejši za 2 d > 3 K večja kakor na zadnjem sejmu. V izven se je predalo 86 komadiv. Poročilo o živinskem sejmu v Gradca dne 17. nov. 1910. Na sejmu je bilo 40i v la, 239 bikov, 427 krav in 112 telet, skupaj 1180 komadov živine Prodajali so se dobro rejeni voii od 94 do 1< 6 K, srednje debeii voii cd 82 d > 92 K. dobro rcj«ne krave od 70 do 84 K. srednje debele krave rti 66 do 68 K suhe krare od 46 do 54 K, b ki ud 78 do 94 K, mlade dojne krave d > 4. teleta od 76 do 90 K, starejše dojne kra»e maižn Klasinc, na Gor. Briga št. 20 pri Ptuju. 774 Posestvo, par minut cd farne car-kv., na solcčni iegi, z lepimi njivami, dobrimi travniki, kjer raste slaUka krma. dvcca sadtm sniko-aia, gozdi m, vse v najlepši lei?i, se proda slovensken u kupcu. Cs-lo poaeBtvo se drži skopij. Hrami so vsi iida.m in z opeko k iti. Cena se zve pr. Konradu Šalamun pri Sv. Jakobu v Slov. gor 872 Proda se lepo p-sestvo s s s*ano-vali.lmi in goeptdarskimi poslopji. Obstoji iz 3 sob, is 3 obokanih kleti, živinski hlevi, zidani, obokani «virjski hlevi, skladišče za žito, vse j« zidano in z oppko krito. Zemlje je okoli 14 oralov tri orali gnzda, drngo so njive in travniki. Lahk<- se redi do 7 glav živine in do 2!) Bvinj H ša je tik velike okrajne ceste, sposobna za gostilno ali drngo obrt Kupna cena 12000 K. Kje, pove opra?-ništvo. 862 Nekaj pnšk za drobni svinec odda zelo pa ceni Cntič, Maribor, Burggasse 18. 886 Delavnica za popravila! a C3 S Velika naloga ur, dragoce- i03ti,srebrnine in optičfiit! stvari po vsaki ceni. fadl sa o!:rsks! lliustr. cenik jastecj! Grasiofer.il od 20 ds 200 K. iiiklasta remont.-nra K 3'60 Pristna srebrna ura „ T— Original ornega ura „ 18"— Kuhinjska ura „ 4'— Badiljka, niklasta „ S'— Poročni prstani „ 2.— Srebrne verižic „ 2-— ' — Večletna jamstva — NasE. Dietinger Tiisol Fshreobacb arar in očaiar Maribor, Sospoaka bile» 26. Naznanilo preselitve Xaoii|eoi zlatnino In srebre. OS«nca s primerno šolnkc izobraz ho sprejme tilioj Jakob Sem, trgovec v Gornjemgrada. 884 Gospa ravnateljica Samo ša 19 grams- formv je naročila vzorce tkanin in ilnstrovan cenik perila od tvrdke: Oswald Lilek, tovarna za tkanine in perilo, Bad Belohrad, in se je prepričala: perilo te t»rdke, ženske, posteljno, ali moško perilo, je najlepše! 794 Pičite tudi po cenik in vzorce. Nikjer ne kupite tako po ceni: Ženske hlače z okraski, komad K 150. Ženski kor seti z okraski komad K 2 20. Žensko spodnje krdo, belo ko-r ad 4 K. 30 m lejjih ostankov i 2 K. Velik vinograd v slovečem kraja Tinoves nad Sevnico se p>oda, zraven je prostoren bram, preša, 2 soda, okuli 60 »edn v, 1 k» d in v čebru. Zr^.olaueg& i • nagnjenega vini gradu je okoli 10 0 m* ostal ' zemljišče je prav Krasno, prilika io naj >olj?» solnčna l< ga *a vinograd. Natančneje pove Fr Ivnik, PvUjOrje 18, p. 8evnica ob Savi. 898 novih in izvret-nihkom. po 15 E in 20 K oddamo od da nes naprej proti takojšnjemu plačila, btotam 1000 igl samo K 160 in nove veliko dvostranske plošča po K 2 50. Z nEner & Co. Sv. Jakob \ Slov. gor. 883 Fomctčniaia sprejme takoj, plač 1 > po govora. Franc Gol b, čevljarek, mojster v ŠmattDem ob Dreti 895 Naznanjam slavnemu obiicstsu, da s sm svojo strugarnlca za prednjo, naročila, poprave in nov«, deta preložil iz D.avska ulica na grajski trg v grad i Ti kapeli. Vedno se bom trudil, i1 uro od župnjike cerkve-. Njiv, ti a ni kov, v nogradov in paftiiikov j« 14 ■■ ralov g zdov 81 orfclov Vhnjiženo estano lahko 80 se pr loti znumba za odgovor, Joief Božič, Podg rje v St pah, poštu Sßi ni ca ob Savi. 88t; Deklico, nad 15 let staro, lepega vedenja, z lepim šoKkim spričevalom. ki bi ime a veBelje do male gostilne in trgovine, eprojmeta za s»0,10 priletni;. zakonsKa brej otrok Sprejme sa tudi fint, ki ima ves"lje do živ n» in vs- kega domačega del», pri Jož- fu Knast, gost iničnrja v Zgor. Hitjd.ni pri Ptaja. 900 PttnujstletBo difcle želi v«t p-.ti v trgo>iuo k- t nč-ini!tt. Ponodiie se prt «i pod I an Tršovec, posest. Spod. Krapjs, p Cfcn 8b9 Maribor, Grajski trg, Jako lepa posestvo se prodi, lepa lega, pripravno za v«akega gospoda kot letovišče, sli za strbne-gi gospodarja, »rondirano 14'/« o-.-bIov, 20 mnut «d kolo Ivor» in trga, 6 m;nut od glavne cesto, 4,[t oralov travnikov, 4 orale njiv, 801 sadaih dreves, brajde, vrt, 8J0 sežniev vinograd* (polovici novi nasad), vse v najboljšem redu in douro gnojeno, 6 oralov gozda, lepa gospiska hiša, devet prostorov, podstrešje, klet in hram gospodarsko poslopje, hram if blev, hlevi za prašiče, pral i& kuhi» j ti in s išiloicii za sadje, listnica vse z opeko krito ¡a v ¿.ajboljim 8tanjo. Pripravni gnapodarski stroji, kakor: centrifiga za ml>"ko, p&rilmk, slamorezDica, mlii,_ rez nu& za peso, stroj za pranje pere krompirja itd. Vež ue ¡zrn pri Franjo Poč kaj, Šasrje pri Jeliah bp. ŠtajerBko. 912 Lep j posestva. Novo ¡¡idin» hiša, dn je gi>rpaJrtrsko p islopje, do7 gfinjak, jr&ven «n njive, tiavniki in g š», kakor tudi vinograd pri katerem je zidana klet, vse v dobrem st»ju KJor želi knoiti, na,j se rg,a i pri županstvu n< Zisl'>-v. m (Plankensteiu) poŠta Sr. Dab Liče 913 Dahovn'tk išie £ah&ric& BO 40 let st'.'Ost 9u9 Lovec z dobi im i 3,)rieetali lí¿e a'.uíbe. Naslov v üp.-avuiátvu. 905 Gastilna z lep;m sadnim vrt^m v V oft t» ori Mariboru .se prodi, Vpra-ia so v Mirihoru, illmika ulica 16. 907 24i novembra 1910. «MBiawRl UUHHULMHs Stran Kaj pomaga dobra kuha, Če si bolnega trebnha! Na želodcn ni bolan Ta, ki vživa Najboljše krepčilo želodca, Sladki in grenki. Itjadska k&fcevsat liter K 2 40. Kabinetna kakovost , „ 4'80. Naslov xa naroftilfe : „FL0R1AN", Ljabfena 8 I mmmmBmmmrMmmemmimtmmmaiaMi £ S e. S Š 1 M O 3. Nizke eene! iti Nizke cene! pn narodnem in domačem trgovcn Franc Lenartu v Ptuju ki je dobil ravnokar za jesen in zimo iz prvih tovarn veliko novega sukna za ženske in moške e-bleke. Potem obilo trpežne hlačevine, vsakovrstnega barhenta stalnih barv, mnogo lepih štrikanih in suknenih ogrinjalk, ter nepremočljivih konjskih koc. To pa vse cenejše kakor drugod. Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem. Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. — Priporoča se Franc Lenart v ptuju. •C i Z mojo 240 !! umetno moStovo esenco 11 si lahko vsakdo z malimi stroški pripravi sod izvrstne, obstojne in zdrave domače pijače. Cena 1 steklenici za 150 litrov 4 krone. Dobi se samo v drožeriji Maksa Wolfram, Maribor, Gor. Gosposka ulica. Edina štaj. »uradna stekl^rskai trgovina na debelo in na drobno rane Strupi a Celje fxi»aška cesta priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo gteklene m porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe. F^vze^je mh steklarskih del pri eepkvnh in ps8». stavbah» Hafsolidnej&a in Sočna pssstrežfesa* Tovarna za poljedelske in kmetijske stroje -AMfnP^S M abes****--™'* <*v;' i -T sf5 I i m <<->:- . Sij . • • , . .3? 1 " •'"* * ...... • Vakor mlatilnico za škopanje in navadne mlatlnice «a roko in gepelj. Rezaiiiiee, gepelj, vej&lnlee itd Livarna za železo in medenino. Izdelujejo se miinl m žsge za vodno in parno moč. Vsa popravila po eeni in 'tečno. Ceniki se pošiljajo brezplačno Kupuje se po najboljši ceni staro vlito železo, cinkom, baker, svinec, t. d. 94) Štefan Kaufmann trgovina z železnino 23 ? Jttadjfojai, priporoča štedilnike in vsakovrstno posodo. Ji«:;;,':-.---, ^ . % L Pfeifer. toYaraa in livarna v Hočab pri Mariboru. Fü üáHüSüi» Wú s v Stampilje iz kavčuka se dobijo v tia-iiarai sv. Cirils v Maribora. I I. Mariborska mizarska delavnica za pohištvo Jožef Kregar: Maribor. Delavnica Grajska ulica 26. Prodajal« Šolska ulica 5 priporočam p. n. občinstvu in preč. duhovščini svojo najstarejšo in najbolj urejeno zalogo vsakovrstnega pohištva 863 od najpriprostejšega do najfinejšega. Izjava ■ Lastno delo. Pridite v Šent Jur ob Jut tel. k Janko Arimanu da se prepričate o velikanski zalegi lepega In močnega blaga seo zimsfe® obleke in 1$ nizkih cenah. lazglas. Svetotrojiško Posojilno društvo bode v tekočem poslovnem letu v četrtek, dne 15. decembra 1910 zadnjikrat madovalo. Od 15. decembra 1910 do 6. jan. 1911 se bode letni račun sestavljal. Prvi uradni dan v prihodnjem poslovnem letu je v petek, dne 6. januarja 1911 na sv. Treh kraljev dan. V četrtek pred sv. Tremi kralji se ne bode aradovalo. Deležne obresti za 1910 se bodo od 6. do 29. jantarja 1911 toraj smo prvi mesea ob uradnih dnevih izplačevale. Narasle obresti od posojil za tekoče leto se saj po mogočnosti do 15. decembra 1910 poravnajo. Sv. Trojica v Slov. gor., dne 15. novembra 1910. 376 Načelstvo. "" Prodajam vsled pomanjkanja prostora, vse po nizki ceni. Za solidno in fino delo jamčim Odlikovanja na razpolago. Svetovno mojstrstvo 783 v industriji ur končno osvojeno. Vsled prevzetja edine prodaje sem t stsnn za sama K 4 90 ponuditi elegantno posebno pioščnato amerik. 14 kar dnble zlato avic žepno ure. Ista ima 86 ni idečo «iker kolesje s premirano znamko „Specioga" in je električnim potom prevlečena b pristnim zlatom. Jamstvo za točen tek 4 leta. 1 komad K 4 90 2 komada K 9'80 Vsaki nri se pridene zastonj fino pozlačena verižica. Brez rizika, ker Je dovoljena zamenjava ozir se denar vrne. E. Hnlzer, Krakov, Stradom 18 WafsNf? • mM N taep^ te- vi-mrnxm-yse •iiirrflirMi>nrirwm'fni,rfrriiriri,v,^| Steckenpferd- milo z lilpin nilskem Hajmehkejš® m\k m koža kakor proti pegami Dobiva se poviodl. ISS Podpisani Franc Manda, posestnik v Ivanjkovcih, obžalujem, da sem sedlarja Jožeta Mavrin iz Radomerščaka, neopravičeno osumil zamenjave konjskih vajeti, ker sem se prepričal, da je napravil iste res iz moje kože. Ivanjkovci, 20. novembra 1910, 914 Franc Hnnda. Edina slovenska kisla voda, Tolstovrška slatina je po zdravni&kih strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je izborno zdravilo za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Telstosrška slatina ni le izborno zdravila» temveč je tudi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896 in na higijenični iazs;avi na Dunaju 1899. Naroča se pri oskrbni&tvn Tolstovrške slatine, poŠta Goštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti. Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojimi Zahtevajte povsod leTolstovrako slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-793 sko kislo vodo. Prva češka 111