KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO URBANISTIČNA PROBLEMATIKA VELENJA (K sliki na ovitku) AVGUST JERIHA Velenje je mesto, na katerega smo danes lahko upravičeno ponosni. Ne morda toliko zaradi njegove urejenosti, snage in smiselne zazidave, temveč predvsem zaradi tega, ker je zrcalo požrtvovalnosti, borbenosti in inicia- tive kolektiva, iz katerega to Velenje raste. Mnogo je bilo že o njem napisanega, dobrega in slabega, z dobrim namenom ali nevoščlji- vostjo, pa vendar največkrat ne tisto, kar Velenje v bistvu je. Analize so se delale iz raznih zornih kotov, na žalost pa večina med njimi izhaja in se opira na velenjske fasade, rože in ulice. Zelo malo jih pa je, ki izhajajo iz človeka, iz ljudi, ki so prišli v ta kraj, da si tu ustvarijo svoj nov dom, svojo lepšo bodoč- nost. Pri rudarskem delu lepšo bodočnost? — Da, z rudarskim delom lepšo! Ni namen tega sestavka pretiravati težave rudarskega poklica, poklica, ki prinaša večno negotovost, težko in nevarno delo, poklicne bolezni... Pa vendar je to treba omeniti, ker samo tisti, ki to delo pozna in razume rudarja, razume tudi Velenje. Ker sta oba — rudar in mesto — eno. Zakaj in kje je pravzaprav mesto nastalo, katera so bUa vodila, da danes daje tak videz, in kateri so bili in so še problemi, ki ta na- stanek pa tudi nadaljnji razvoj spremljajo? Temelj, da se tu ljudje naseljujejo, dajejo bogate zaloge lignita, ki leže v srcu Šaleške doline. Premogovna kadunja se razteza od Smartnega pri Velenju preko Šoštanja do Topolščice in je okoli 10 km dolga ter 1,8 km široka. Največja doslej ugotovljena debelina lignitnega sloja znaša 141 metrov. Zaloge velenjske kadunje nad 600 milijonov ton lignita zadoščajo za več generacij rudarjev. Pred drugo svetovno vojno in med njo se je ta premog slabo izkoriščal. Največja letna proizvodnja ni presegla 300.000 ton. Sele po vojni se z razvojem industrije pričenjajo od- pirati perspektive velenjskemu lignitu. Prvotni program, 1,5 milijona ton letne proizvodnje, je že med svojim izvajanjem pokazal, da ne bo zadostil potrebam. Drugi program in na njem sloneča izgradnja in se*- danja proizvodnja temelji na letni proizvod- nji 3 milijonov ton lignita. Pa vendar, komaj je bila dosežena ta kapaciteta, že potrebe nujno narekujejo nadaljnjO' razširitev in sicer na 6,5 milijona ton letno. Potrebe slovenske- ga gospodarstva in racionalnejše izkoriščanje narekujejo, da se bo zgradil plinovod in ob njem delna kemijska predelava. To so temelji za rast današnjega naselja. Vzporedno s tem se je razvijala industrija, ki zaposluje tudi žensko delovno silo, razvile so se šole, trgovine itd. Skupno bo v teh napravah (brez Šoštanja) zaposlenih ca. 9000 ljudi, že danes pa jih je približno 6000. Pri tem velja zapisati, da je štelo celotno prebivalstvo Velenja po drugi vojni približno 500 ljudi. V rudniku so našli zaposlitev ljudje iz vseh krajev Jugoslavije, povečini seveda iz Slove- nije. Zanimiv je o heterogenosti prebivalcev Velenja podatek, da se proračunski prispevek od osebnega dohodka odvaja v 64 občin, če- prav je več kot polovica zaposlenih v Velenju že stalno naseljena v mestu. Ljudje so pri- hajali iz zasavskih revirjev, s Kozjaka, iz Dolenjske, s Pohorja, iz okolice Ptuja itd. Vsak s svojimi navadami in znanjem. Tudi danes se nabirajo iz istih krajev. Seveda so problemi današnjih priseljencev drugačni od tistih, ki so prihajali prvi in so orali ledino. Vendar o tem kasneje. Za boljše razumevanje še en podatek, ki zgovorno priča o težavah rudarskega poklica, da je bilo v letu 1964 treba sprejeti 8 delav- cev, da je eden izmed njih ostal. Moramo se povrniti k proizvodnji, da bi problematiko laže razumeli. Da bi se zagoto- vila proizvodnja v že navedenih količinah in 44 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ob primerni ceni, je bilo treba izvesti takšno organizacijo in takšno produktivnost, ki oboje omogočata. Ne bi tu naštevali vseh konflik- tov, ki so proces proizvodnje spremljali, omeniti moramo le to, da je i organizaciji i produktivnosti kos le strokovno in splošno izobražen rudar. Odkopni učinki ca. 12 ton na moža, jamski pa okrog 5 ton, uvrščajo rudnik Velenje med najproduktivnejše pre- mogovnike svoje vrste na svetu. Rudnik je tudi sam ukrenil vse potrebno, da takšno delo omogoči. Letno obiskuje tečaje nad tretjino kolektiva, zaslužki so v ozki po- vezavi z učinki in ekonomičnostjo, delovni pogoji se v okviru danih možnosti izboljšu- jejo', seveda pa to še zdaleč ni vse. Važno je tudi delavčevo počutje v prostem času, nje- gov odmor, kulturno razvedrilo in še vse drugo, kar k temu spada. Preden preidemo b, konkretni urbanizaciji mesta, samo še to, da je v Šaleški dolini zelo malo prostora za gradnjo naselja, ker večina prostora leži na velikih slojih premoga. To dejstvo' je namreč važno zato, da bomoi razumeli, zakaj se gradi bolj v višino kot v širinoi, kar tisti, ki pro- blematike ne pozna, Velenju zelo zameri. Prvotna zamisel o- zazida vi Velenja je slo- nela na zastarelem pojmovanju rudarja: pol rudarja — pol kmeta z obvezno kozo in pra- šičkom. Sledovi te zamisli so v »provizorijih^-i še vednO' vidni. V tem času soi velenjski ru- darji že v glavnem izvojevali bitko s samim seboj. Že so spoznali, da se v svojem interesu lahko in morajo angažirati samo v osnovnem poklicu. Nič lažja, včasih pa še težja je bila bitka navzven, ki se je zrcalila ravno v tem, kakšno naj bo stanovanje za rudarja. Ker je bila bitka navznoter dobljena, ni nič čudnega, da je dobival čedalje večjo vlogO' urbanista kolektiv sam, na čelu z direktorjem, saj je poklicnim urbanistom - projektantom in še marsikateremu drugemu bil ta »novi rudar« in njegova potreba docela tuja. Začelo se je, kot že rečeno', pri stanovanjih. Splošno pre- pričanje projektantov, da rudar v sodobnem stanovanju ne bo znal živeti, je bilo kmalu razbito. Nadaljevalo se je pri tem, da se je zahtevala »zbita« (strnjena) gradnja (za ohra- nitev proletarske miselnosti!), za razliko od tega, kar je zahteval kolektiv, da se da vsaki hiši dovolj sonca in prostora, ker je »zbitega« v jami dovolj. Zakaj kulturni dom, delavska univerza in delavski klub je bil naslednji problem, ob katerem se je izoblikoval zazidalni in urba- nistični koncept Velenja. »Zakaj«, »ne tako« in podobne izjave so spremljale ves razvoj Velenja in ga spremljajo tudi danes. »Zakaj stolpnica v centru, hiša ,zaslužnega moža' na samem, otroško igrišče onstran ceste, repre- zentančna zgradba in podobno«, se sprašuje eden od arhitektov v RTV oddaji. Da, zakaj?! Ko' je pa Velenje le rudarsko mesto! Pusto in prazno in na »velikem trgu« je bil v času snemanja le en človek. Spretnost in zanese- nost ranžiranja je morala biti res čudovita ali pa je bila morda celo preračunana. Vendar pa pustimo to problematiko' ob strani. iKljub temu, da je težko mimo nje, posebno ko nastopa tako »strokovno« in avto- ritativno. Velenje stoji, stoji ne kot spome- ' nik, temveč, kot je dejal naš maršal ob obisku Hruščova, kot rezultat truda in znoja v korist socialističnega delovnega človeka. Sami se predobro zavedamo še mnogih po- manjkljivosti, ki jih mesto ima, v bistvu pa sodimo', da je interesom Velenjčanov ter po- trebam rudarjev blizu in da živimo z njim, zgovorno potrjuje podatek, da je bilo pri urejevanju zelenic, parkov, regulacije in vodovoda opravljenih približno 1,5 milijona prostovoljnih delovnih ur. Sodimo, da je to za ugotavljanje pripadnosti zelo' važen poda- tek. Se mnogo važnejši pa je učinek, ki ga je to delo pustilo na ljudeh. V Velenju je danes zgrajenih ca. 1400 dru- žinskih in 580 samskih stanovanj. V večini je centralna kurjava in topla voda, kar je za rudarja zelo pomembno. Poseben problem je predstavljal in ga še tudi sedaj, nastanitev samcev. Poskus, ki shao ga napravili, se je zelo obnesel in verjetno bomo gradili samska stanovanja v tem smislu naprej. Gre namreč za to', da živi samec ločeno življenje, pa če gre za manj ali bolj komfortna stanovanja. Tak način življenja ima gotovo' svoje posle- dice, zakaj, ko si išče družbo, jo ponavadi najde le v gostiščih. To samo po sebi ne bi predstavljalo nikakršnega problema, če ne bi obstajalo pravilo. Poskus je bil v tem, da se je poleg družin- ' skega stanovanja zgradilo 6 garsonjer, tako da samec sedaj stanuje v glavnem z družino, kjer se hrani. Rezultat je zelo^ ugoden. Naj- manjša fluktuacija, hitrejše strokovno izpo- polnjevanje, ugoden pa tudi za družino, kjer ■ ti samci bivajo, saj si žene s kuhanjem, pra- njem in pospravljanjem ne sicer dovolj, ven- dar dokaj dobro zaslužijo. Seveda teh prime- rov ne gre posploševati; del samcev še vedno rajši živi v samskih domovih in bo zato v bodoče treba razvijati prvi kakor drugi tip gradenj. Problemu samcev je bilo in bo tre- ba tudi v bodoče posvečati veliko pozornost. Samo v kolektivu rudnika jih je ca. 900, v rudarski šoli ca. 1000, poleg tega pa še pri- 45 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bližno 1200 sezonskih gradbenih delavcev. Zato tudi več govora o tem, ker se temu ne moremo ogniti, ko govorimo o "Velenju. Delavski in mladinski klubi so danes splo- šen pojav v skoraj slehernem mestu. V Vele- nju obstajajo že več let in so jih v prvih le- tih večkrat tudi kritizirali, češ, zakaj je zopet to potrebno. Navedli smo že heterogeni se- stav prebivalcev Velenja in to, da vsak pri- naša v mesto svoje navade. Čimprej jih pri- tegniti na »interesantne« objekte, je bila ena osnovnih dolžnosti in na ta način so se klubi tudi razvili. V njih je program zelo pester: igranje šaha, gledanje televizije, prirejanje raznih prireditev, predavanj in razstav itd., tako da vsakdo lahko najde v klubih nekaj, kar ga zanima. Pri tem zasledi še nekaj, če- sar prej ni poznal in njegova navezanost na klub postaja vsak dan večja. Klub mu po- kaže pot v Kulturni dom itd. Skratka, to niso spomeniki, temveč potre- ba ljudi, ki v Velenju prebivajo. Ugotavlja- mo celo, da imamo tega mnogo premalo in da bomo morali temu vprašanju pri nadaljnji urbanizaciji mesta posvetiti še večjo pozor- nost kot doslej. Še in še bi se dalo pisati o vsej problema- tiki, vendar eno, kar smo želeli poudariti, je temeljno: ne ocenjujmo skozi prizmo fasad in ureditev, temveč po potrebah ljudi, ki do- ločne stvari potrebujejo in jih s svojim de- lom tudi zaslužijo. Tej osnovi je bil in bo tudi v bodoče-podrejen urbanizem Velenja, ki se bo seveda v okviru ustvarjenih možno- sti tudi reševal. Izhodiščni subjekt velenjskega urbanizma je bil in bo ostal človek, rudar in z njim vsi tisti, ki radi oblikujejo naše rudarsko mesto. To je bil in je še naš program! Od tega pro- grama nismo in ne bomo odstopili, pa naj »nekaterniki« še toliko filozofirajo o spome- nikih. Zakaj? Zato, ker vemo, da je ta pro- gram program ogromne večine Velenjčanov, ki so že in bodo tudi v bodoče radi in vneto dopolnjevali podobo svojega Velenja, se pra- vi, svoj resnični program skrbi za človeka! 46