TEDNIK KULTURNO POLITIČNO GLASILO poštn! urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt ___________________________________________________________Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p>. fo. fe« LETO XXIV / ŠTEVILKA 11 CELOVEC, DNE 16. MARCA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA Dve važni odločitvi Po dolgih razgovorih so se zedinile vse tri v koroškem deželnem zboru zastopane stranke o novi ureditvi koroške občinske strukture. Rezultat se ne ujema popolnoma s prvotnim načrtom, ki ga je objavila deželna vlada, ampak je očividno kompromisni sporazum koroških političnih strank. Glavni cilji zlaganja občin so po besedah deželnega glavarja prostorsko načrtovanje, Podvig gospodarstva, ustvarjanje večjih središč in demokratizacija. Stališče k tem vprašanjem smo zavzeli že v eni prejšnjih številk NT. Zanima nas ob tej odločitvi vprašanje, v koliko se je upošteval narodnostni položaj južne Koroške. Ob objektivni presoji rezultata moremo ugotoviti, da so se politične 'zel.nke očividno ozirale tudi na svojstvene razmere na dvojezičnem ozemlju. Tako zadržanje vidimo v dejstvu, da so ostale nespremenjene občine Hodiše, Škofiče, Bil-čovs, Sele, Šmarjeta v Rožu, Škocijan in Globasnica. Vendar se zdi, da do rešitve °i privedlo le upoštevanje narodnostnega vprašanja, ampak v veliki meri strankarski interesi. V strankarskih krogih prevladuje namreč mnenje, da manjšini priključitev večinoma slovenskih k večinoma nemškim občinam ne škoduje. Kot primer navajajo nekdanjo priključitev občin Blato in Libuče k občini Pliberk. Ta argument so vnašali Predvsem v vprašanje nove ureditve občine Borovlje. V Borovljah je bil namen ustvariti večje središče s priključitvijo občin Sele, Slovenji Plajberk, Šmarjeta v Rožu in dela občine Svetna vas. Finančne prednosti pa & dosegli le, če bi število prebivalcev preučilo 10.000. Ker to ni biio možno, so načrt opustili. Brez dvoma pa so ravno v tem primeru upoštevali tudi narodnostno vprašanje. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da so se na narodnostni moment veliko premalo o-zirali. Zgovorni dokazi so združevanje občin Brdo s Šmohorjem, Borovlje in Slovenji plajberk, Beljak z Marijo na Zilji, Bekštanj in Ledince, Vrba in Loga vas ter Radiše z Žrelcem (glej stran 4). Taka ureditev nosi v sebi kal še močnejše asimilacije in zato Se z njo ne strinjamo. Spet enkrat pa moramo z vso odločnostjo povedati, da so koroške stranke pri urejanju življenjsko važnih vprašanj slovenske Manjšine, kakor je to nova ureditev občinske strukture, prešle zastopstvo koroških Slovencev. Obljube, da se morajo rešiti vsa vprašanja, ki se tičejo manjšine, v sodelovanju z njo, postanejo ob takih dejstvih farsa. Ponovno je padla važna odločitev brez sodelovanja koroških Slovencev in ponovno se bodo ti morali ukloniti diktatu, kljub temu, da bi moralo služiti združevanje občin — po besedah odgovornih — demokratizaciji. Kakor razberemo iz koroških časopisov, Pa stojimo pred odločitvijo tudi v vprašanju dvojezičnih napisov. Zvezni kancler Krei-sky se je že dvakrat razgovarjal z deželnim glavarjem Simo o tej v državni pogodbi koroškim Slovencem zajamčeni pravici. Deželni glavar mu je predložil že načrt, ki so 9a izdelali deželni uradniki, seveda brez sodelovanja Slovencev. 5. aprila pa bo razgovor zveznega kanclerja z zastopniki manjšine o vprašanju dvojezičnih napisov. Mi Pričakujemo odprte razgovore, pri katerih se bo upoštevalo mnenje koroških Slovencev. Izjava deželnega glavarja Sime Po koroškem glasilu socialistične stranke „Karntner Tageszeitung", 59, nedelja, 12. marec 1972, str. 1/2, povzamemo naslednje: V soboto je govoril deželni glavar Hans Sima v Delavski zbornici v Celovcu pri deželnem zborovanju sodelavk socialističnih žena Koroške. Obravnaval je tudi vprašanje dvojezičnih krajevnih napisov: KTZ piše uvodoma: „Pri pogovorih, ki so bili pred kratkim na Dunaju med deželnim glavarjem Hansom Simo in zveznim kanclerjem dr. Brunom Kreiskym, so sprejeli kot realen in uporaben predlog študijo, ki so jo izdelali v uradu koroške deželne vlade za rešitev še odprtih vprašanj dvojezičnih krajevnih napisov, ki jih predvideva avstrijska državna pogodba. Zvezni kancler se bo še pogovarjal — v navzočnosti deželnega glavarja Sime — 5. aprila 1972 na Dunaju z zastopniki koroških manjšinskih organizacij o tem vprašanju." Deželni glavar je obrazložil načrt koroške deželne vlade za dvojezične krajevne napise. Ker koroški Slovenci odklanjajo u-gotavljanje manjšine, so morali najti kriterije za ..zadovoljivo rešitev". Deželni glavar je poudaril, da more torej biti ..vrhovno načelo lastno priznavanje manjšine". Študija sloni na podatkih ljudskega štetja 1961, ki je imelo posebno rubriko ..občevalni jezik" (Umgangssprache; torej ne ..materinščina", op. ur.). Dvojezični krajevni napisi bi torej prišli v poštev za vse tiste kraje, ki so imeli takrat 20 odstotkov in več ..slovenščine", in sicer v vseh mogočih oblikah. Sima je poudaril, da se taka rešitev „po vaseh" nikakor ne bo spremenila zaradi združevanja občin. Preosnova koroških občin nikakor ne bo vplivala na druge pravice in zahteve koroških Slovencev. Deželni glavar je tudi o-pozoril na obstoječo ureditev manjšinskega šolskega vprašanja, na odlok o uradnem jeziku, na podporo kulturnim in socialnim organizacijam koroških Slovencev in na splošno pomoč deželne vlade južnokoro-škemu prostoru. Slovenska skupnost na Tržaškem o bližnjih volitvah Izvršni odbor Slovenske skupnosti, ki se je sestal na redni seji v sredo, 1. marca 1972, je sklenil navezati takojšnje stike z vsemi slovenskimi političnimi organizacijami v deželi z namenom, da bi vse te organizacije zavzele enotno stališče, kar zadeva pravkar razpisane državnozborske volitve. Izvršni odbor je izrazil prepričanje, da zahteva sedanji kočljivi notranji politični položaj v državi največjo preudarnost, ker bi vsak napačen in nepremišljen korak utegnil tudi usodno ošibiti in ohromiti vse napore, ki so bili zlasti v zadnjem času storjeni za rešitev odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Slovenska skupnost je namreč prepričana, da bi vsak odklon od demokratične metode, ki je bila uzakonjena z republikansko ustavo in je sad odporniškega gibanja, pomenil veliko nevarnost za obstoj in razvoj slovenske manjšine. Vabilo na SPOMINSKO SLAVNOST OB 3C-LETNIC! IZSELJEVANJA KOROŠKIH SLOVENCEV ki jo prirejata Narodni svet koroških Slovencev in Zveza slovenskih organizacij na Koroškem v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo v nedeljo, 16. aprila 1972, s pričetkom ob 14.30 v veliki dvorani celovškega Doma glasbe. Na sporedu bodo govori, recitacije in petje. Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine ter v Celovcu v knjigarni „Naša knjiga" in v pisarnah NSKS in KKZ. Prireditveni odbor Na seji izvršnega odbora je deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Štoka sporočil, da je vložil na deželni odbor resolucijo, v kateri zahteva, naj posreduje za čimprejšnji razpis volitev v kmečko bolniško blagajno za tržaško pokrajino, s čimer naj bi se končala dosedanja več kot desetletna komisarska uprava. Slovenski svetovalec je obenem zahteval, naj deželni odbor pojasni vzroke, zaradi katerih so bile že napovedane volitve odložene. Izvršni odbor Slovenske skupnosti je tudi potrdil stališče, ki ga je dr. Štoka zavzel v deželnem svetu, ko je ta že tretjič izglasoval zakon o ustanovitvi posebnega seznama kmetovalcev. Odbor je namreč prepričan, da gre za pomembno pridobitev kmečkega prebivalstva, ki bo tako lahko učinkoviteje branilo svoje interese. Sporazum med finančnimi ministri držav članic EGS Na zasedanju finančnih ministrov držav članic Evropske gospodarske skupnosti so danes dosegli okvirni sporazum o razvoju gospodarskega in monetarnega združevanja. Po oceni udeležencev sestanka odpira današnji sporazum zelo vzpodbudne perspektive za proces evropske integracije. Ministri so dosegli dejansko enotnost pogledov glede smernic gospodarskega in monetarnega sodelovanja, ki naj temelji na spoštovanju strogega paralelizma med kon-junkturnimi politiki in posegi na monetarnem področju. Z drugimi besedami je bilo ugotovljeno, da je nemogoče ohraniti monetarno stabilnost in red v okviru EGS brez uravnovešenega razvoja gospodarstva v posameznih državah članicah. Iz tega sledi tudi ugotovitev, da bi koordinacija gospodarskih politik ne bila učinkovita brez vzporedne akcije, ki bi preprečevala disharmonije ter omogočala uravnovešen razvoj vseh področij skupnosti. Sporazum med drugim predvideva, da bodo osrednje banke šesterice do 1. julija letos znižale mejo nihanja med valutami skupnosti od sedanjih 4,5 odstotka na 2,25 s perspektivo, da bi se čimprej vrnili k položaju izpred mednarodne monetarne krize, ko je bila marža nihanja omejena na 1,5 odstotka. V ta namen bodo morale osrednje banke poseči na valutnih tržiščih posameznih držav po sporazumno določenih načelih. Glede spornega predloga o ustanovitvi ..evropskega fonda za monetarno sodelovanje" bo ministrski svet sklepal do konca leta na podlagi obširnega poročila, ki ga bosta pripravila do 30. junija letos monetarni odbor in odbor guvernerjev osrednjih bank. Kar zadeva ukrepe za okrepitev koordiniranja konjunkturnih politik so na današnjem zasedanju sklenili ustanoviti poseben nadnacionalni odbor, v katerem bi bili po en predstavnik vsake države članice ter zastopniki komisije in specializiranih organizmov. Prvenstvena naloga tega odbora bo uskladiti srednjeročne gospodarske In finančne politike članov šesterice. Ob zaključku zasedanja so izjavili, da je EGS ponovno začela z delom „ob upoštevanju nove realnosti. Končni cilj ostaja realizacija evropske valute." SLOVENSKI ZNAK ZA PARLAMENTARNE VOLITVE V soboto, 4. marca, je Slovenska skupnost vložila na notranjem ministrstvu v Rimu svoj volilni znak z lipovo vejico ter napisom „Unione Slovena - Slovenska skupnost", kar je po zakonu predpogoj za nastop na volitvah za poslansko zbornico. Obenem si je zagotovila pravico do vložitve svojih list v okrožju XI (Videm - Gorica -Pordenone - Belluno) ter XXXII (Trst). Za volitve v senat ter vložitev list s svojimi kandidati strankam ni treba polagati nobenih znakov ter rok še ni zapadel. Kandidatne liste pa bodo morale stranke predložiti v času od 13. do 23. marca. Živčna vojna v Nemčiji Živčna vojna v Nemčiji zopet narašča. Medtem ko se je Adenauerju razmeroma hitro po drugi svetovni vojni posrečilo razmerje na političnem in gospodarskem polju z zapadnim svetom, predvsem z Ameriko, urediti, na vzhodu kljub obisku v Moskvi ni uspel. Tekom minulega leta pa sta kancler Wil-ly Brandt in njegov zunanji minister Scheel uspela skovati pogodbo s Sovjetsko zvezo o obojestranski obveznosti nenapadanja in s Poljsko pogodbo o zapadni meji poljske države. S temi pogodbami bi Nemčija napravila črto pod drugo svetovno vojno in priznala polomijo, v katero je Hitler zapeljal ves nemški narod. Za predstavnike nemškega naroda je bil podpis na teh dveh pogodbah zelo težak. Seve podpis pa še ne zadostuje za veljavnost pogodbe. Pogodbe mora odobriti še nemški parlament. V nemškem parlamentu je imela Brand-tova vlada že od vsega početka le majhno večino. Desničarska opozicija je pričela hudo živčno vojno proti vladi in živčna napetost je povzročila celo izstop Brandt-Schee-lovih poslancev iz vladne koalicije in njih pridružitev k opoziciji. Začasno razpolaga vlada v parlamentu samo z 249 glasovi in opozicija z 248 poslanci. Sovjetska zveza in Poljska sta zagrozili Zapadni Nemčiji, če parlament pogodb ne odobri, Amerika, Anglija in Francija izražajo veliko zaskrbljenost, ker so vse računale z nemško odobritvijo pogodb z vzhodnima državama. Nixon pripravlja romanje maja meseca v Moskvo. Ali bo to potovanje uspešno, če nemški parlament reče svoj „Njet“. Bo li to pričetek nove hladne vojne med Zahodom in Vzhodom? Manjšinsko vprašanje več kot člen 7 Koroški Slovenci smo zastopali vedno stališče, da bi morala biti koroška deželna vlada glede realizacije člena 7 državne pogodbe bolj iniciativna. Odklanjali smo izgovore, da spadajo vprašanja člena 7 izključno le v kompetenco zvezne vlade na Dunaju. Z argumenti, ko se je izgovarjal v zvezi z manjšinskimi vprašanji Celovec na Dunaj, Dunaj pa na Celovec, se je v preteklosti uspešno zavlačevala realizacija člena 7. Da to ne le na račun manjšine, temveč tudi na račun Avstrije, je dokazal tudi članek mednarodno priznanega strokovnjaka za manjšinska vprašanja dr. Veiterja pod naslovom: „Was Osterreich im Ausland scha-det“ v celovški „Kleine Zeitung". Da more koroška deželna vlada glede uresničitve manjšinskih določil podvzeti tudi konkretne korake, dokazuje odllok z dne 19. avgusta 1968, ki ga je razposlal urad koroške deželne vlade v zvezi s priznanjem slovenščine kot uradni jezik okrajnim glavarstvom Šmohor, Beljak, Celovec in Velikovec. Prav tako je prišlo tedaj do začasne rešitve glede uporabe slovenščine na občinskih uradih dvojezičnega ozemlja. Da gre v obeh primerih za provizorično rešitev, je razvidno iz tega, da bi bila pripravljena urediti deželna vlada sedaj vprašanja slovenskega uradnega jezika z odredbo ali celo z zakonom. Pred kratkim je bil predložen uradu zveznega kanclerja na Dunaju osnutek za ureditev dvojezičnih napisov, ki je bil izdelan prav tako od urada koroške deželne vlade. Vse te iniciative potrjujejo ponovno, da ima koroška deželna vlada vse možnosti, da pospeši postopek realizacije člena 7 ter da je za izvedbo manjšinskih določil soodgovorna. Glede tega je bilo v preteklosti veliko zamujenega ter smo mnenja, da bi morala vsa vprašanja člena 7 biti urejena v sodelovanju s prizadeto manjšino že pred 10. oktobrom 1970. Avstrija bi mogla ob praznovanju 50. obletnice koroškega plebiscita izjaviti ob navzočnosti predstavnikov koroških Slovencev, da je uredila manjšinska vprašanja tako, da bi mogla služiti rešitev za zgled tudi drugim državam v Evropi. Tako pa se je položaj po plebiscitnih proslavah le zaostril, Avstrija pa mora slišati sedaj očitek celo iz ust strokovnjakov za mednarodno pravo, da je le še Francija manjšinska vprašanja slabše uredila kot Avstrija. Tak je položaj danes. Kakšen bo v bodoče, pa bo zaviselo od tega, ali bo pritegnjena k reševanju še odprtih vprašanj tudi manjšina, ali pa bo obveljala dosedanja praksa, s katero je država vsilila kratkomalo vse ureditve. Tak način reševanja manjšinskih vprašanj vsebuje seveda le novo kal za nemire v deželi, ki bi jih bilo treba zmanjšati, ne pa s takimi in podobnimi rešitvami stopnjevati. V ospredju problemov je sedaj, kot dokazuje to tudi za 5. april 1972 napovedani razgovor s predstavniki manjšine, ureditev dvojezičnih napisov. Ker gre pri tem za kočljivo vprašanje, je potrebno, da začne Avstrija reševati po zgledu nekdanje južnotirolske komisije vprašanja člena 7 z rednimi zasedanji odbora, ki bi mu pripadali predstavniki v koroškem deželnem zboru zastopanih strank, zastopniki koroških Slovencev in strokovni izvedenci za manjšinska vprašanja. O sestavu odbora, ki bi se sestajal pod predsedstvom deželnega glavarja, bi se morala deželna vlada z manjšino zediniti. Tak odbor, ki ga je manjšina pri kontaktnih razgovorih na Dunaju že večkrat predlagala, bi se moral globalno baviti z vsemi vprašanji manjšinske zaščite ter pripraviti skupno za zvezno vlado na Dunaju temeljito izdelane predloge. Ta način reševanja manjšinskih vprašanj bi mogel dati tudi dosedanjim — žal zelo redkim — kontaktnim razgovorom na Dunaju novo vsebino. Avstrija je dala Združenim narodom generalnega tajnika. Njegova glavna naloga je, da služi s prizadevanji za pravično ureditev spornih vprašanj ohranitvi in utrditvi miru v svetu. Temu vzvišenemu poslanstvu je Avstrija moralno dolžna služiti najprej v lastni državi. Dr. V. Inzko Avstrijski militarizem poveličuje pretepače Zadeva leži sicer že nekaj časa nazaj, a še vedno ni zaključena. Je pa zelo aktualna za Koroško, o kateri pravijo, da tam zori toleranca ter da teče strdeno narodnostno sožitje in mleko tisočletne širokogrudnosti. Koroška pa ni samo dežela narodnostnega sonca. Je tudi dežela pesti, težkih, iz svojevrstne rjavkaste mase, prsti, ki zamo-rejo hudo udariti, predvsem, kadar zadenejo glave ali kosti koroškega Slovenca. In tako se zgodi, da se ti v takem primeru zdrobi marsikatera kost, ker si pač Slovenec, ki si upa nekaj več kot spregovoriti slovensko besedo tam nekje v zadnjem slovenskem hlevu. Zgodilo se je pred nekaj meseci v celovški kavarni „Kosta“. Skupina Slovencev iz okolice Železne Kaple se je v omenjeni kavarni „drznila“ spregovoriti v slovenščini. Pa se je vrsta celovških pobalinov čutila ogrožena v svoji koroški eksistenci. Rezultat je bil, da so enega od Slovencev, vojaka Andreja Virnika, pretepli tako hudo, da je dobil možganski pretres. Policija, ki so jo takoj priklicali na pomoč, je hvalevredno ukrepala in zabasala enega teh pobalinov. Drugi so ušli. Andrej Virnik pa je moral v vojaško bolnico kasarne Lenti o rf, kjer je ravno služil vojake, in tam ležal šestnajst dni. Naš Andrej je torej ležal na ambulanci. Ko pa je zvedel neki „Off izierstel Ivertreter", v Lendorfski ambulanci prava koroška nevihta: Dotični strežnik je začel zmerjati Slo-zakaj so Virnika pripeljali sem, je izbruhnila venca, ki se je drznil v Celovcu, oprostite, v Klagenfurtu spregovoriti „po domače", ga pošiljal čez Karavanke ter slednjič menil, da zaslužijo ljudje, ki pobijajo sodeželana druge narodnosti, višji čin. Te in podobne izjave je bruhal iz sebe avstrijski podoficir, bruhal na koroškega Slovenca. Ali: Če sem ob začetku rekel, da je zadeva že precej stara, pa je kljub temu aktualna, da, celo značilna. Značilna za avstrijsko vojaščino, o kateri se v zadnjem času toliko govori oziroma piše. Naš „Bun-desheer" dejansko zavzema važen prostor v naši državi. Toda duh, ki preveva možgane avstrijskih militaristov, je gnil; le-ta gniloba pa prihaja še večji del iz časa „2. svetovne svinjarije". Govori se sicer o reformi našega vojaškega aparata in minister „Lu“ sestavlja neke načrte za tisto reformo. Ne pa spregovori o dejanski atmosferi, ki vlada v raznih avstrijskih, posebno pa koroških kasarnah. Zakaj ne? Ker noče! Avstrijsko časopisje sicer ve pisati po strani dolge članke o naši vojaški mizeriji, ali žurnalisti ne nakažejo navzočnosti tega rjavega mišljenja. Nočejo pač razkrinkati samih sebe, kajti kdo bo udarjal v svoj lastni obraz? j a n k o kulmež Mir v „črnem" Sudanu? Predstavniki sudanske vlade in črnskih upornikov na jugu so dosegli sporazum o prenehanju stalnih sporov in oboroženih spopadov. Sporazum sta potrdila sudanski predsednik Džaafar Numeiri in polkovnik Joseph Lagu, vojaški poveljnik upornikov. Pogovori o prenehanju prelivanja krvi so se odvijali v Adis Abebi, glavnem mestu Etiopije, ki je tudi nudilo zavetišče številnim črnskim beguncem. Na črnskem jugu bodo ustanovili tri u-pravne enote: Bar el Gazal, Gornji Nil in Ekvatorija. Črnski prebivalci si bodo sami izvolili svoje zastopnike. S tem sporazumom bi mogli doseči konec ene najbolj krvavih vojsk zadnjih let, ki je trajala vse od proglasa sudanske neodvisnosti, torej skoraj 17 let. To „pozabljeno vojno" so vojevali krščanski in animistični črnci proti mohamedanskemu in ara-biziranemu severu. Sudanske oblasti so skušale zadušiti upore v krvavih bojnih pohodih, niso pa mogli premagati črnih partizanov, ki so se imenovali po neki strupeni kači anja-nja. V začetku 1956 je postal Sudan neodvisen. Maršal Abud je uvedel centralistični režim, v katerem seveda ni bilo prostora za posebne želje črncev. Del črnskih voditeljev so pomorili, nekateri so zbežali v sosednje črnske dežele. Sudanska oblast je dobivala podporo od raznih arabskih, pa tudi evropskih držav, medtem ko so bili črnski partizani pretežno navezani na lastne sile. Leta 1964 so strmoglavili maršala Abuda, nova oblast je obljubila črncem pogajanja, ki pa so se razletela zaradi zavlačevanja in ponovnih vojnih zločinov vladnih čet. Leta 1968 so Sudanci ubili enega črnskih voditeljev, VVilliama Denga, čemur je sledil še hujši pritisk arabiziranih nad črnskim prebivalstvom, pa tudi partizansko gibanje se je okrepilo, tako politično kot vojaško. V sosednjih deželah so ustanovili več začasnih vlad. Leta 1969 je vojaški prekuc spravil na oblast generala Numeirija, ki je sicer priznal zgodovinska nasprotja med severom in jugom ter se zavzemal za pogajanja s črnskimi uporniki. Zaradi trdih zahtev na obeh straneh, zlasti pa zaradi trme nekaterih kar-tumskih vojaških in političnih prvakov ni prišlo do nobene zboljšave. Vladna vojska v južnih pragozdovih ni mogla izvojevati zmage, v njenih rokah so bila samo glavna središča, uporniki pa zaradi prehudih žrtev in naraščajoče brezbrižnosti in pritiska v sosednjih državah tudi niso mogli doseči večjih uspehov. Vse to je privedlo do zadnjih pogovorov, ki so se, vsaj začasno, končali v obojno korist. Nastajajo pa seveda upravičeni dvomi, če bodo kartumski oblastniki sledili koraku predsednika Numeirija, ki se je s tem premirjem zameril tudi raznim arabskim državam. Predvsem nameravana konfederacija z Egiptom, Libijo in Sirijo, se je zavlekla za zdaj v nedogled. Sudan bi zaradi kmetijskega bogastva, pa tudi zaradi rudnin mogel iz miru skovati boljšo prihodnost za svoje državljane. Primer Irak pa seveda vznemirja. Iraška vlada je zaradi svoje trme uničila premirje s kurdskimi borci za svobodo. Zastopniki trde linije v Sudanu bodo najbrž tudi skušali povzročati težave Numeirijevemu režimu, ki nikakor ne sloni na trdnih opornikih. Premirje tudi predvideva, da bi se vključili partizani anja-nja v sudansko armado, njihovi častniki naj bi bili enakopravni. Čeprav črnci niso dosegli tega, kar so prvotno nameravali, namreč popolne odcepitve od Kartuma, pomeni novo stanje zanje vendar močno zboljšanje. Dolgotrajni boji in vojni zločini so zahtevali namreč med črnskim prebivalstvom več kot milijon žrtev. Žalostno je tudi dejstvo, da se Organizacija združenih narodov nikoli ni bavila s tem vprašanjem, ker da je „notranjesudanska zadeva". Proces Auschwifz: Obtoženca oproščena Zadnji petek so dunajski porotniki po sedmih tednih sodnega postopka in šestih urah zaključnega posvetovanja oprostili VValterja Dejaca in Fritza Ertla, gradbena mojstra v koncentracijskem taborišču v Auschvvitzu. Porotniki so zavrgli obtožbo, da sta postala obtoženca sokriva množičnega umora s tem, da sta napravila načrte za plinske celice in krematorije. Zavrgli so tudi obtožbo, da sta postala tudi samo „deloma“ sokriva, pri Ertlu so se porotniki naslonili na „Be-fehlsnotstand" (ker da je menda opravljal svojo dolžnost samo pod pritiskom povelja). Oprostili so tudi Dejaca obtožbe, da je kriv nekaterih posameznih umorov. Že med postopkom je bilo „težko dokazati", da sta obtoženca napravila načrte za plinske celice in krematorije. Sodišče je imelo sicer na razpolago načrte, ki sta jih osnovala, zagovarjala pa sta se, češ da nista vedela, čemu služijo načrti. Čeprav je državni tožilec Kresnik lahko dokazal Dejacu, da je napravil s poveljnikom kaceta Auschvvitz študijsko potovanje v taborišče Kulmhof, ta dokaz porotnikom ni zadostoval, da bi ga „mogli“ obsoditi. Državni tožilec Kresnik je prijavil takoj po oprostitvi svoj priziv. Lahko bi torej človek rekel, niso imeli dovolj dokazov. Lahko bi še pripomnil, saj so ju zagrabili šele 26 let po koncu zadnje svetovne vojske. Lahko bi še dodal, volk je postal sit, koza pa je vendar ostala cela. Saj so se oblasti potrudile, da bi ju obsodile, pa ni bilo dovolj dokazov. Vprašanje pa vendar ostane. Zakaj so ju zagrabili šele leta 1971? In celo to menda samo na podlagi procesov, ki so bili v Nemčiji. In zt " mivo, to ni prvi proces proti Hitlerjevim pomagačem, ki se je končal z oprostitvijo obtožencev. Oprostili so že celo take obtožence, proti katerim se bi lahko nabralo dovolj dokazil za obsodbo. Nekaj takih postopkov so že „revidirali". A čudno je le eno. Včasih so tako nagli s sodnimi postopki, čeprav ni mogoče najti nobene krivde. V primerih pa, ko gre za množične umore, nekatere oblasti počivajo in čakajo trenutke, ko bi pokrila krvave rane preteklosti osat pozabe. Le kaj bodo porekli v inozemstvu? Pa še to. 15. maja se bo začel postopek proti Ler-chu. Le kako se bo končal? Elektrarna Borovlje v gradnji V četrtek, 9. marca, je bila svečana otvoritev gradnje dravske elektrarne z preusmeritvijo Drave v pomožno strugo. Ob tej priliki so Avstrijske dravske elektrarne (ODK) povabile vrsto gostov iz javnega življenja, med drugim so se povabilu odzvali namestnik deželnega glavarja dr. VVeilBmann, predsednik zbornic Stecher, Baurecht in Sodat ter predstavniki Dravskih elektrarn Slovenije. Dir. Kugler in dipl. inž. VVerner sta v svojih izvajanjih nakazala in razjasnila gradnjo elektrarne v Borovljah. Elektrarna je tretja v vrsti „ S red n ja Drava" in bo dokončana 1975. Stroški znašajo 997,000.000 šilingov. Stroški so kriti do 25 odst. z lastnim kapitalom, ostalih 75 odst. pa pride po večini iz energijskih posojil (Energieanleihen). Pri vasi Resnica bo zgrajen jez, ki bo zajezil Dravo v dolžini 11 km. Jezero bo segalo do elektrarne v Bistrici. Za zaščito južno ležečih področij je potreben nasip v dolžini 10 km in višini med 18 in 4 metri. Kaplanove turbine bodo letno proizvajale 336 milijonov kWh. Tok bo speljan dvojni napeljavi v Kelagovo transformatorsko postajo v Celovcu in tako vključen v deželno potrošniško mrežo. Z gradnjo so pričeli že lani jeseni. Izkopati je bilo treba novo provizorično strugo in odvoziti 370 tisoč kub. metrov zemlje. 85.000 m3 so uporabili za zaščitni nasip pri Svetni vasi. Nadalje je bil zgrajen dvotirni most in cesta. Začasno dela na projektu 60 mož, leta 1973 pa bo zaposlenih 600 ljudi in stroji z 30.000 konjskimi silami (PS). Gradnja te industrije, ki so jo pričele ODK kljub temu, da gradijo elektrarno v Rožeku, ki stane 1 milijardo šilingov in v Malti, za katero je potrebnih 5 milijard šilingov, daje zaposlitev domačim delovnim močem in industriji, služi zboljševanju infrastrukture, čistosti zraka, ščiti pred povodnjimi ter regulira talno vodo. S črtkano linijo nakazana elektrarna v Borovljah In nasip, ki sega do Bistrice. Prav tako razvidno jezero. - ■■.rJZShlL ^ Križev pot slovenskega pouka Lojze Ude, Zgodovina slovenskega pouka na koroških osnovnih šolah od leta 1869 do danes, poseben ponatis iz zbornika ..Osnovna šola na Slovenskem 1869—1969“, Ljubljana 1969. Koroški Slovenci smo splošno znani kot ljudje, ki se kaj radi opirajo določenih šeg in navad. Ena od teh je, da se za kulturno in publicistično dogajanje — predvsem v naši matici — bore malo brigamo. Tako se je tudi zgodilo, da koroški slovenski tisk ni registriral niti dela, ki obravnava direktno probleme nas samih, Udetove razprave »Zgodovina slovenskega pouka na koroških o-snovnih šolah'1. Popraviti to zamudo in informirati naše bralce o tej publikaciji je častna dolžnost, kajti dr. Lojzeta Udeta poznamo že kot avtorja brošure ..Teorija o vindišarjih", ki je leta 1956 izšla pri založbi „Drava“. Leto poprej pa je v ..Pedagoškem zborniku" objavil razpravo ..Zgodovina slovenskega pouka na koroških ljudskih šolah". Pričujoče delo je prikaz permanentnega križevega pota, ki hodimo koroški Slovenci, odkar je Marija Terezija uzakonila šolsko obveznost. Prikazuje nam, kako je trpela slovenščina in hirala v dolgi dobi utra-kvistične šole, nam vsem znane kot institucija za ponemčevanje. Opisuje, kakšnih metod se je posluževala deželna in šolska oblast, le da je mogla čim bolj skrajšati slovenščini-materinščini odmerjeni učni čas na račun nemščine, katere znanje je »želja staršev". Zelo informativni sta poglavji o Pr\lskih knjigah ter o učiteljstvu. Tako npr. 'opisuje izobrazbo učiteljiščnikov, ki je bila zelo pomanjkljiva in s tem bistveno pripomogla, da učenci niso obvladali materinščine. Omenja tudi, da so nemški učitelji imeli materialne prednosti, če so dokazali dobre učne napredke v nemščini. V drugem delu razprave obravnava zgodovino šolstva po drugi svetovni vojni. Prikaže edini sončni žarek slovenskega pouka v zgodovini koroških Slovencev, uredbo z leta 1945. Le-ta pa je ugasnil z VVedenigo-vim odlokom. O sedanji ureditvi piše: »Manjšinski šolski zakon z dne 19. marca 1959 pomeni zanikanje vseh tistih načel, na katerih je bilo zgrajeno šolstvo po uredbi z dne 3. oktobra 1945, pomeni po vseh spremljajočih okoliščinah vrnitev v nemškonacio-nalistično, germanizatorično obdobje avstrijske zgodovine." — Kar dejansko tudi je. Razprava »Zgodovina slovenskega pouka na koroških osnovnih šolah" je spriče- valo in vizitka človeka, ki se je ves čas svojega življenja zanimal za probleme koroških Slovencev, jih zastopal povsod ter svoje študije objavljal v raznih zbornikih. Kakor rečeno, zelo žalostno za nas koroške Slovence, če se do zdaj nismo zanimali za to publikacijo, ki je trenutno edina na tem področju. Moti edinole, da je premalo skic in tabel, kar bi bistveno pripomoglo k ponazoritvi dela. Upoštevati je tudi treba, da avtorju, po stari navadi avstrijskih arhivov, niso bili na razpolago vsi viri. Hkrati pa naj bi bilo to delo tudi pobuda, da bi se tudi koroški šolniki, ki sedijo pri viru informacij, zganili, da ne bo treba reči po Prešernu: „V Celovcu je človek, ki noč in dan žre knjige, od sebe pa ne da nobene fige." „Na klancu nam bo bolje’ Na kulturnem področju nam je bila matica vedno (in to ne samo slovensko govorečim Korošcem) kot zgled, ki smo ga po umetnostni višini le malokdaj dosegli. To je veljalo doslej predvsem za pevsko in gledališko umetnost. Manj pa je Jugoslavija oz. Slovenija slovela kot proizvodnik filmov. Znano je bilo le, da je v Jugoslaviji bila filmska industrija več ali manj podrazvita. Zato smo bili tem bolj presenečeni, ko smo doživeli v petek zvečer koroško premiero filma »Na klancu", ki so ga posneli po istoimenskem Cankarjevem romanu. Pri premieri navzoči režiser Vojko Duletič, glavna igralka Štefka Drolčeva, njena filmska in prava hčerka Lučka Drolc-Uršičeva, komponist Jože Privšek ter odgovorni za snemanje, Mile de Gleria so dali celovški predstavi slovesno obeležje. Film »Na klancu" nam prikazuje težko življenje Francke, ki izve na lastnem ter na telesu svojih otrok brezupnost svojega hre- Varstvo kulturnih dobrin Sredi novembra 1970 je generalna konferenca OZN za vzgojo, znanost in kulturo na svojem zasedanju v Parizu sprejela dogovor o ukrepih za prepovedi uvoza, izvoza kulturnih dobrin in prenosa lastninske pravice do njih. Ob sprejemanju dogovora je bilo naglašeno, da so kulturne dobrine eden glavnih elementov civilizacije in kulture narodov in da imajo svojo pravo vrednost samo, če so čimbolj znani njihov izvor, preteklost in okolje. Prav tako je naloga vsadke države, da varuje kulturno dediščino. Za varstvo kulturnih dobrin so dolžni skrbeti muzeji, knjižnice, arhivi in varuhi zakonitosti. Slovenija sodi med tiste dežele, ki hranijo v svojih muzejih, arhivih, starih cerkvah in samostanih dragocena umetniška in druga kulturno zgodovinska dela ter listine, toda ogromne slovenske in jugoslovanske kulturne dediščine so uvrstili v svoje zbirke tuji muzeji, od Dunaja, Gradca, do Budimpešte in Sofije. Veliko ropanje kulturnih dobrin po vsem svetu je omogočila druga svetovna vojna. Nekatere umetnine so države po vojni vračale lastnikom, precej se jih je izgubilo. Namen mednarodnega dogovora je, da bi z njegovo pomočjo zagotovili kar najbolj zanesljivo varstvo za vse, kar je po dogovoru uvrščeno med kulturne dobrine: redke zbirke in primerke živalstva in rastlinstva, rudnin, anatomije, paleontološke zbirke, pričevanja o zgodovini, znanosti in tehniki, vojaški in socialni zgodovini, o življenju državnikov, mislecev, znanstvenikov in umetnikov narodnega pomena, dalje arheološke najdbe in odkritja, stare dragocene predmete, pomembna izvirna umetniška dela, redke rokopise in drugo. Podpis dogovora za podpisnike pomeni, da se bodo borili proti osiromašenju kulturne dediščine doma in v drugih deželah. Podpisniki so dolžni zagotoviti učinkovito varstveno službo za kulturne dobrine. Predvidene so kazni za tiste, ki ne bi izpolnjevali določb podpisanega dogovora. Dogovor seveda ne ovira podpisnikov pri medsebojnem sporazumevanju o kulturnih dobrinah. France Kropiunik: (2. nadaljevanje) Na morje, oj, na morje Adrijansko! Po obisku smo zavili v Planinski dom, misleč, da bomo tam dobili prenočišče. Pa se oglasi naš novi znanec in voznik gospod Kokli: »Spali boste pri meni in amen!« Ob vinu smo se dolgo razgovarjali s prijaznimi ljudmi. Kako prijetno je, če se prvič v življenju srečaš s prej neznanimi ljudmi, a ostanejo človeku v spominu kot dragoceni prijatelji. Zato se po tej poti g. Kokliju in Njegovi ženki nadvse lepo zahvaljujemo za oso prijaznost, ter jih vabimo, naj pridejo k nam na Koroško. Drugo jutro smo šli peš iz Vršna v dolino. Prelep pogled je proti zapadu čez Kobarid. v dolino proti Čedadu. Mogočni vrhovi .planin: Rombon, Kolovrat, čisto zadaj Matajur. Po teh vrhovih se je odigravala tragedija pi~ve svetovne vojne. Tukaj je bila prebita italijanska fronta in Avstrijci so podili Lahe čez Pijavo. Prej pa so še odjeknila imena Škabrijel, Sv. Gora, Sabotin, Doberdob. Koliko naše krvi se je razlilo na teh vrhovih, koliko mol počiva po raztresenih pokopališčih. Slovenski rod je rnoral dajati v prvi, kot tudi v drugi vojni krvni tribut za tuje interese. penenja po boljšem in svobodnem življenju. Osebe, okoli katerih se vrši dogajanje, hkrati simbolizirajo življenje slovenskega naroda, ki se ne more znajti v svetu, kot ga je ustvarila industrializacija z vsemi posledicami. Mož zbeži v mesto, ker doma nima več kruha, otroci gredo za njim po svetu srečo iskat. Pa se nihče ne znajde in zato sanjajo o življenju, ki jim je bilo zabranje-no in o svetu, do katerega niso imeli pristopa. Zapletavanje realnega življenja ter sveta sanj, vso simboliko Cankarjevega dela je Mile de Gleria s kamero znal odlično zajeti. Dialogov je malo, prevladuje simbolika, ki se vedno zopet ponavlja. Menjanje barvnega filma s črno-belim daje zanimiv kontrast ter znatno poživi sceno. Odlično uspelo je zajemanje simbolov s kamero ter pretiravanje šumov. Učinkovita je tudi glasba, za katero je dobil komponist Jože Privšek v Puli zlato Areno. Kljub vsej simboliki ter sanjavem svetu, v katerem se odigra ta film, le-ta nikoli ne zapade v sentimentalnost. Po predstavi so stopili na oder še glavni ustvarjalci tega filma, ki jih je publika nagradila z burnim aplavzom. Na publiko, ki je do zadnjega kotička napolnila dvorano celovškega »Volkskina", je napravil film močan vtis. Kritika koroških časopisov je bila polna SLOVENCI li&ma ut po imhL 70-LETNICA SKLADATELJA MATIJE BRAVNIČARJA 75 let je preteklo, odkar se je v Tolminu rodil slovenski skladatelj Matija Bravničar, ki predstavlja enega izmed njenih glavnih stebrov. Ko je prišel leta 1919 v Ljubljano, je dobil mesto violinista v orkestru Ljubljanske opere. Tu so bili posebno pomembni stiki z ekspresionistom Marijem Kogojem, pri katerem se je začel izpopolnjevati v kompoziciji. 1930 je prejel nagrado za svojo prvo opero »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski". Leta 1933 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral iz kompozicije. V času svojega dolgoletnega službovanja v opernem orkestru je Bravničar poleg zelo plodnega skla-dateijevanja razvijal še glasbeno publicistično in organizatorsko dejavnost. Bil je predsednik godbenikov Slovenije in prvi tajnik Ljubljanske filharmonije. Po vojni je postal upravni ravnatelj Akademije za glasbo. 1949 je prevzel vodstvo glasbenega oddelka DZS in začel sourejati »Naše zbore" in »Slovensko glasbeno revijo". 1953 je bil imenovan za profesorja kompozicije in teoretskih predmetov na Akademiji za glasbo, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1967. V tem času je bil tudi predsednik Društva slovenskih skladateljev in Zveze skladateljev Jugoslavije. V svojem skladateljskem udejstvovanju se je Bravničar najvišje povzpel kot mojster simfonije in glasbene dramatike. Izmed simfonij je omeniti uverturo »Kralj Matjaž", simfonično pesnitev »Kurent", preludij na Trubarjev protestantski koral „Hymnus Slavicus" ali »Belokranjsko rapsodijo". Poleg že zgoraj omenjene opere je napisal še množično opero »Hlapca Jerneja". pohvale o filmu ter žalostno ugotovila, da se v nemško govorečem prostoru taki filmi ne proizvajajo. Slovenija je s filmom »Na klancu" ustvarila v petindvajsetih letih petdeset filmov in so jo zdaj povabili v Pariz, kjer bodo v kratkem praznovali petinsedemdesetletnico filmske zgodovine, kjer naj bi pokazala retrospektivo svojih filmov. Kot se je izrazil kritik v KTZ, bi bilo želeti, da bi v okviru kulturne izmenjave prikazali to retrospektivo tudi v Celovcu. Univ. prof. Mati — 75-letnik Te dni praznuje v Gradcu življenjski jubilej 75-letnice univ. prof. Josef Mati. Vrsta slovenskih akademikov s Koroške se ob tem dogodku s hvaležnostjo spominja svojega profesorja slavistike na graški univerzi. Kot temeljit poznavalec literarne zgodovine predvsem južnoslovanskih narodov je znal vedno znova navdušiti svoje sluša- Poraz kmečkega punta Prišli smo v neposredno bližino Sv. Lovrenca, na malem griču, katerega je ožar-jalo jutranje sonce, je Gregorčičev grob tik nad Sočo, lepo smo ga videli. Še zadnji pogled nanj in zavili smo proti vasi Kamno na glavno cesto. Avtobus nas je potem zapeljal do Tolmina. Araš tovariš Čušin je v mladosti zidaril v Tolminu. Zanimalo ga je, kaj in koliko se je po toliko letih spremenilo. Prav veliko: nove ceste, celi novi bloki, moderna gostišča. V eno teh gostišč zavijemo. Iz lepega hladnega vrta imamo pogled na Mengar-sko goro z malo cerkvijo. V tej cerkvici je pred 400 leti opolnoči zapel zvon in naznanil kmečkim puntarjem, pod vodstvom Ivana Gradnika, upor proti grajščakom. Le-ti so v boju proti grajščakom propadli. Upornike so polovili in Ivana Gradnika in njegove v Gorici umorili. Napisali smo znancem in domačim še nekaj razglednic. Gremo na pošto in še v nasproti pošte stoječo gostilno. Tam se nam je pridružil nek star suh možej. Ogovori nas v nemščini. (Dalje prihodnjič) duhovnem in literarnem razvoju južnoslovanskih narodov. Sedaj pripravlja profesor Mati knjigo o občeslovanskem kulturnem razvoju. Dve študiji o folklori balkanskega polotoka pa sta v tisku. Poleg stolice za slavistično filologijo je vodil prof. Mati tudi inštitut za tolmače, njegovo življenjsko delo pa je bilo kronano z imenovanjem za dekana filozofske fakultete graške univerze. Prof. Mati je predaval na Koroškem tudi v okviru tečajev za učitelje dvojezičnih šol ter na strokovnem tečaju za profesorje Slovenske gimnazije. Med njim in njegovimi koroškimi učenci obstoja tudi še danes iskreno prijateljstvo. Do Slovencev je bil vedno pravičen ter je veliko doprinesel za ugled in spoznavanje slovanskih narodov in jezikov. S svojimi študijami, predavanji na mednarodnih kongresih in z osebnimi kontakti si je pridobil velike zasluge za zbli-žanje med zapadnimi in vzhodnimi evropskimi narodi. Ob njegovem življenjskem jubileju čestitajo tudi koroški Slovenci s hvaležnostjo in željo, da bi mogel jubilant še dolgo let vršiti svoje poslanstvo. Dr. V. I. telje za znanstvena področja, ki jih je še desetletje prej nemška znanost popolnoma ignorirala ali pa politično izrabljala v svoje namene in cilje. Profesor Mati se je rodil 10. marca 1897 kot sin kmečke družine na Štajerskem. Gimnazijo in univerzo je obiskoval v Gradcu. Po drugi svetovni vojni se je vrnil po letih ujetništva v Gradec, kjer je prevzel nato predavanja na slavističnem inštitutu s področji južnoslovanske in ruske literature. Leta 1948 je postal ordinarij, za univerzitetnim profesorjem H. F. Schmidom pa je prevzel nato stolico za slavistično filologijo. Bil je sodelavec številnih znanstvenih revij, inštitutov in akademij. Posebno pozornost so vzbudile njegove študije »Evropa in Slovani", »Kultura Južnih Slovanov", sploh vse študije o Osmošolci Slovenske gimnazije vas prisrčno vabimo na GIMNAZIJSKI PLES v soboto, 8. aprila, ob 20. uri v celovški Kolpingovi dvorani. Za prijetno zabavo bodo skrbeli „ Poskočni Go-renjci“ in „Unioni“. KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA SPOROČA da ima svoj sedež od sedaj naprej v Karfreitstrafie 32, kjer je Katoliški delovni odbor. Telefon: 04222 — 72 4 83. Radiško sonce za senčni Žrelec Ob cabu povedana PA BO LE ZLATA Ni je dobil na tekmovališču. Nobena smučina mu je ni hotela dati. Prepričan je bil, da jo bo dobil letos, v Sapporu, olimpijsko zlato namreč. In ko je že vse steklo, kot je bilo treba, pa se je zataknilo. Bilo je sicer pričakovati, da se bo, a nihče tega ni hotel misliti, ne verjeti, kajti človek stalno še upa. Pa jo bo le dobil. Na Dunaju, Schottenring 17, v prvem okraju obstaja neka »Gesell-schaft tur Munzen und Medaillen". Izdale so zlato kolajno „Karl Schranz". Na eni strani je videti njegov kontrafe v tekmovalni čeladi, kako zre zamišljen v prihodnost, na drugi pa (kajti vsaka kolajna mora imeti dve strani, sicer ni kolajna) pa dirja obrobljen od neke vrste lovorjevega venca po smučini. Kolajne bo koval Avstrijski zavod za kovance (Osterreichisches Hauptmunz-amt). Zlate kolajne stanejo ali 244.— ali 648.— ali 1.175.— ali 3.367.— avstrijskih šilingov. Spet se je torej izkazalo, da se da z občutki ljudstva krepko dobičkariti. Zdaj, ko je gospodu Schranzu podarila olimpijska zmagovalka iz leta 1960, Heidi Bibl iz Nemčije, svojo zlato, kaže, da tudi blagorodni Avstrijci nočejo zaostajati. Manjka samo še, da mu bo Avery Brundage poveril še glavno zastopstvo za coca-colo v Avstriji. pik P. S.: Če je kdo primerjal sprejem, ki ga je bil deležen olimpijski neuspešnež Schranz s sprejemom, ki so ga Dunajčani podarili generalnemu tajniku OZN VValdheimu, prav tako Avstrijcu, se je moral nekam čudno zamisliti. LE KDO NAJ POMAGA? Nedeljska „Kleine Zeitung" (12. marec) objavlja na 15. strani cel kup pisem bralcev. So med njimi zelo pozitivna, so pa tudi taka, ki so hudo značilna za pisce. Dve pismi obravnavata koroške Slovence, (eno v redu, eno ne), tri so posvečene odnosu do Judov (dve pismi vsebinsko čudni, eno čisto v redu), eno pa se še bavi z vojnimi zločinci, ki naj bi živeli končno „v miru", kajti od leta 1945 je že minilo 27 let. Prvo pismo se glasi „Warum keine Min-derheitenfeststellung". Pa se torej sprašuje gospa ..pisateljica", zakaj nas Slovencev ne ugotovijo. Zakaj delajo iz „naših koroških vindišarjev" Slovence? (Čemu neki so „lofntolarji“ Nemci?). Obrega se ob prof. dr. Veiterja, ki je v nekem članku 5. januarja 1972 naštel vse kraje, ki so prišli po prvi ali drugi svetovni vojski v kako drugo državo, med njimi južni Ti rol in Istro. Iz tega vzroka je torej docela jasno, da morajo biti tam dvojezični krajevni napisi. Slovenija pa ni odstopila nobenih krajev koroški oz. Avstriji. „ Za radi tega se mi zdi, da zahteve po dvojezičnih krajevnih napisih na južnem Koroškem niso upravičene, ko pa naši vindišarji itak razumejo vsi nemško". Torej se je gospa ..pisateljica" izjavila in — kratkomalo — „štempljala“ vse Slovence za „vindišarje“, ki pa „itak vsi razumejo nemško". V drugem delu svojega izdelka pa pobija gospa ..pisateljica" samo sebe. Dotaknila se je tudi ..primera Sturm". Le majhna skupinica stalno podpihuje in neti ogenj in „hoče slavizirati južno Koroško". Čemu neki? Da bi jo lahko pri kakem ljudskem glasovanju, ki ga ni mogoče izključiti, odcepila od Avstrije in priključila Jugoslaviji. „Mi Korošci pa hočemo mir in svobodo, nedeljeno deželo v zedinjeni Evropi." Nikakor gospa »pisateljica" ne more uvideti, zakaj Slovencev ne ugotovijo. Mar hočejo čakati, da bo doraslo dosti „Marjanov Sturmov", „da bodo uničili žrtev naših očetov v obrambnem boju?" In Koroška ravna s Slovenci vendar tako dobrohotno. Slovencem gradijo lastno gimnazijo, „medtem ko morajo nemški otroci stavkati zaradi nevzdržljivih razmer na svojih zavodih." Kako se piše gospa, ki je napisala to pismo? Iz Celovca je doma, Rita KraBnig. A ni „KraBnig" slovensko ime, ..Krasnik"? Krasno! brko PODKRAJ PRI PLIBERKU V Podkraju pri Pliberku se vrši ta teden mladinski seminar s temo ..Mladinsko delo v prostoru Alpe-Jadran". Seminarja se je udeležilo 40 mladincev iz Koroške, Slovenije in Julijske krajine. Velikovški glavar Wag-ner in velikovški župan Hosp sta goste pozdravila, otvoritvi sta prisostvovala tudi konzula Jugoslavije in Italije. Rad iški hrib se je stresel, rodila se čudna je miš. Iz časopisja smo zvedeli, da je padla odločitev pri deželni vladi in pri deželni socialistični stranki, da se bo radiška občina priključila Žrelcu. Kakšen .divji zakon’ bo to, vemo vsi prerokovati. Že od nekdaj so veljali Radišani za Žrel-čane kot „burn in neumen folk". V Žrelcu je imel svoj grad g. grof, katerega oskrbniki in gozdarji so vestno pestili in stiskali bolj male kmete iz Tuc in zlasti kajžarje iz Lipice in Špic. Male kmetije te vasi so pred sto leti sploh izginile, umrle od izžemanja; lastnik za lastnikom je prodal svojo zemljo grofu, ki je zemljišča pogozdil. Še danes je videti razvaline starih hlevov in skednjev. Tudi polanci so nekdaj nabirali Radišane za „nasečce“, kosce, in pridne žanjice z Radiš so si služile po celi okolici svoj kruh, na ravnih poljih bogatejših polanških kmetij. „Tavaharji“, dninarji, so bili slabo plačani za svoje težko delo. V senci radiškega hriba leži Žrelec. V novejši dobi Žrelca ali „Schreltza“ smo doživeli veliko preobraženje Žrelčanov, ker so postali „Ebenthalovci“, ko je na željo grofa izdal cesar ukaz za prenemčenje Žrelca. Do pred tridesetimi leti je v Žrelcu govorila pretežna večina še slovensko, danes pa je občina povsem nemška; k temu pa je pripomogla tudi šola, ki je bila, morala biti samo nemška. ŽIHPOLJE Dne 6. februarja smo spremili na naše pokopališče ob veliki udeležbi Rozalijo Ferč-nik, pd. Habnarco na Žihpoljah, v starosti 79 let. Bolehala je že dalj časa in so jo peljali v bolnico. Pa je umrla tam kljub zdravniški pomoči v dveh dneh. Rajna je bila delavna in pridna žena, bila je članica Živega rožnega venca in je bila sprevidena s svetimi zakramenti za umirajoče. V življenju je veliko prestala. Njen dobri in pobožni mož je umrl pred leti na posledicah prometne nesreče. Naj počiva v miru božjem, ostalim pa naše prisrčno sožalje. CELOVEC Te dni je direktor celovškega muzeja g. dr. Franc Koschier izročil 7. zvezek zbirk koroških nemških narodnih pesmi profesorje Antonu Anderluhu. Anderluh je zbiral nemške koroške pesmi vseh vrst leta dolgo. Podobno se je pokojni dr. Cigan posvetil zbiranju slovenskih koroških narodnih pesmi in pripravljal obširen zbornik za izdajo. DOBRLA VAS (Združevanje občin) Že je izgledalo, da se bo občina Dobrla vas tako zelo povečala, da bo treba spet zgraditi nov občinski urad. Sedaj pa si je deželna vlada le drugače namislila. Pri do-brolski občini se meje ne bodo dosti spremenile. Občina Škocjan, o kateri se je prvotno reklo, da se bo v celoti priključila Do-brli vasi, ostane zase. Odstopila bo Dobrli vasi verjetno le par hiš in to zgornji del Mo-krij, tako da bo potem cela vas pripadala Dobrli vasi. Nadalje zapadnih par hiš Zgornjega Podgrada, tako da bo ta vas v celoti v občini Dobrla vas. Spremenila se bo verjetno tudi dosedanja neprimerna občinska meja v območju tovarne Leitgeb, ki sedaj spada k Dobrli vasi, delno k Škocijanu. Po Radiše so slej ko prej pretežno slovensko govoreča občina. Do danes! Kako pa bo jutri? V imenu „boljšega" oskrbovanja in upravljanja Radiš so torej sklenili Radiše združiti s „Ebenthalom“. Socialistična frakcija rad iške občine je sicer stavila neke pogoje za družitev, kot smo zvedeli iz neuradnih virov, je Žrelec na te že pristal, „je podpisal". Tako bo baje na Radišah uradoval uradnik, ki zna slovensko; to bo uradnik, ki bo nastavljen pri žrelski občini. Nastopa seveda vprašanje, ali bo ta človek mož zaupanja, ki se bodo nanj Radišani lahko brez strahu obračali, čigar interese bo zastopal? Bo slovensko manjšino, radiške občane kdo vprašal? Če gledamo zgodovino, nas je strah, ker nam je očitna logika »zgodovin-skega razvoja". Se žrelska občina zaveda, da so na Radišah sklenili, da je slovenščina na občini uradni jezik! — Vedo, da velja isto zdaj za „Ebenthal“? Radiška frakcija OVP/FPO je za brezpogojno vključitev Radiš s „ socialistični m “ Žrelcem, to da misliti, bo nemški Žrelec požrl spet kos našega ozemlja in naših ljudi? Vprašanja, vprašanja ob nesrečni smrti ali kot pravijo domačini, »celovški kravji kupčiji". Kdo bo odgovarjal?! novem naj bi v celoti pripadala Dobrli vasi. Saj tako si želijo Dobrolci. Škocijanarji se pa ravno za ta košček zemlje najbolj bojijo, ker jim doprinaša lepe davke od tovarne Leitgeb. Pri deželni vladi pa so si verjetno mislili, da občina Škocijan itak skozi tujski promet dovolj zasluži. Tudi na vzhodu so dobrolsko občino hoteli razširiti in ji dodati kar celo občino Globasnico. Globašani pa so po svojih zastopnikih rekli, da to nočejo in ostalo bo več ali manj pri starem. Mogoče bodo celo Dobrolci kaj odstopili: npr. v Štebnu tistih par hiš Globasnici in v Strpni vasi k Šmihelu ali po novem k Pliberku. Od Globaške občine bi Milke Hartmanove smo se ob njeni 70-letnici spomnile tudi v gospodinjski šoli v Št. Jakobu. Med drugimi smo obdelale tudi pesmico Vetrič tihi. Za domačo nalogo smo dobile spis z zgornjim naslovom. Ko sem prvič za dalj časa odšla od doma, sem bila stara 14 let. To je bilo v začetku letošnjega šolskega leta. Ko sem zapuščala dom, mi je bilo hudo že ob slovesu. Še huje pa mi je bilo, ko sem prišla v zavod. Tu sem videla same tuje obraze, znašla sem se v popolnoma tujem okolju. Prvo noč sem s solzami močila blazine. Mislila sem na starše, ki so ob tem času morda že spali. Mislila sem na brata in sestro. Tedaj se mi je zdelo, da je domotožje naj hujše zlo na svetu. Ko sem ob popoldnevih ob prostem času, sedela pred samostanskimi vrati, sem v mislih naročala vetru pozdrave za domače, z željo, naj jih nese domov. Tedaj te pesmice še nisem poznala in če bi jo poznala prej, predno sem odšla od doma, je ne bi prav razumela. A sedaj lahko čutim s pesnico. Tudi ona je med drugo svetovno vojno, ko je bila v pregnanstvu, pošiljala z vetrom pozdrave v domovino, ki jo je tako ljubila. Katoliško prosvetno društvo v Globasnici vabi na PEVSKI KONCERT ki bo v nedeljo, 19. marca 1972, ob 19.30 pri šoštarju v Globasnici. Gostujejo graški študentje iz Gradca pod vodstvom Aleksa Schusterja. Prijatelji lepega petja prisrčno vabljeni! Vabilo na PEVSKI KONCERT ki ga prireja moški zbor graških študentov iz Gradca pod vodstvom Aleksa Schusterja v soboto, 18. marca 1972, ob 19.30 uri pri Kovaču na O b i r s k e m. Prisrčno vabljeni! Dom v Tinjah vabi na DUHOVNE VAJE za Živi rožni venec od ponedeljka, 20. III. 1972, ob 19. uri do četrtka, 23. marca 1972, ob 13. uri prevzeli eno hišo v Belovčah, ki po nerodnosti do sedaj ni pri Dobrli vasi. Tudi o Žitari vasi se je nekaj govorilo, da jo hočejo razdeliti med Dobrlo ves in Železno Kaplo. Tudi iz tega ne bo nič. Dobrolska občina bo torej še za naprej ostala v več ali manj starih mejah in zato bo nam dosedanja občinska hiša, ki je itak še nova, še tudi za naprej zadoščala. RADIŠE V prejšnjem tednu se je smrt dvakrat oglasila v naši mali fari. Najprej je pokrid-zrel sad. V 78. letu je po osemletni bolezm rešila trpljenja pridno mater Rozalijo Rut-nik. Leta 1930, 2. marca, je prišla kot nevesta in mlada gospodinja k Smrečniku v Dvorc. Poleg trdega dela na mali kmetiji je dolga leta bila skrbna oskrbnica naše šole v Dvorcu, da so imeli naši otroci snažne in pozimi tudi tople šolske sobe. Udarci usode so ji tudi zadajali težke rane. Že pred 21 leti ji je umrl mož, star šele 53 let. Leta 1958 pa nenadoma umrl najstarejši sin Hanzej, star šele 31 let. Z krščansko potrpežljivostjo je nosila tudi križ težke dolgoletne bolezni. Da je bila pokojna mati spoštovana, je pričal njen pogreb v četrtek, 2. marca. Z domačo pesmijo so se naši pevci na domu in grobu poslovili od nje. Gospod župnik se je pri maši zahvalil njej za vzor verne žene in matere, ter domačim za lepo oskrbo na večer njenega življenja. Večni mir dobri materi, domačim pa naš'" sožalje. e V istem tednu smo občutili, zlasti mlada družina Ciril in Kornelija Miki, pd. Kučniko- vi v Rutah, ko je smrt z mrzlo roko segla po malem, komaj dve in pol leti starem sinčku Pepiju. Ne skrb in ljubezen staršev, ne učenost zdravnikov in oskrba moderne celovške bolnice niso mogli rešiti mladega, komaj začetnega življenja in je ugasnilo kot vigredna rožica ob mrzlem in ledenem vetru usahne in umrje. Zelo lep je bil pogreb tega otroka. Šolarji so prišli in zapeli pod vodstvom učiteljice gospe Milice Hrovat dve pesmi, ter deklamirali deklamacijo. Težko prizadetim naše iskreno sožalje. „Čez gore misel gre, z njo gre žalostno srce...“ Po moje je to najlepša misel v pesmici. Koliko jih je pošiljalo svoje misli in pozdrave preko številnih gora v domovino. Komu so veljale njihove zadnje misli? Gotovo družinam, otrokom, ženam, očetom. Da, tem vsem so veljali pozdravi, ki jih je veter nosil v domače kraje. Koliki bi še radi videli kraj, kjer so bili rojeni, kjer jim je tekla zibelka, kjer so lahko govorili v svojem sladkem materinem jeziku. Čeprav sama še nisem doživela preganjanja in sem Bogu za to hvaležna, si lahko predstavljam bolečino domotožja, ki so jo prenašali ubogi pregnanci. Mislim, da more samo človek, ki je že čutil domotožje in preganjanje, napisati pesem, ki tako pre-., tresljivo govori o ljubezni do kraja, kjer je bil rojen, kjer mu je tekla zibelka, kjer so živeli starši, bratje in sestre. Milka Hartman je to doživela. Za to pesem smo ji vsi hvaležni, saj jo je napisala za nas, da spoznamo, koliko naj nam bo vredna domovina. Anica Žnidar, učenka enoletne gosp. šole v Št. Jakobu Dom v Tinjah in pokrajinsko vodstvo Katoliške mladine priredita ROMANJE V RIM ZA MLADINO od 3. aprila 1972 — velikonočni ponedeljek do 9. aprila 1972 — bela nedelja Vozi: podjetje Štefan Sienčnik, Dobrla vas Cena: 1650.— šilingov — kljub zvišanim penzionskim cenam v Rimu. Pot nas bo vodila: Celovec — Benetke — Ravenna — Rimini — Loretto — Assisi — Rim — Orvietato — Firence — Bologna — Padua — Celovec. Prijave: Ker je število omejeno, prosimo, da se čimprej javite, najkasneje pa do 20. marca 1972 pri: Katoliška mladina, 9020 Klagenfurt, Viktringer Ring 26. Prijava pa je šele veljavna, ko ste vplačali šil. 500.—! Prosimo, da se prijavite s točnim naslovom, da Vam pošljemo vse nadaljne informacije. Pravočasno si priskrbite veljaven potni list! „3C(ii mi p(we pesiin JltilUe iHavtnuuieoe: ^0etri e tihiu »GAST 72“ od 18. do 26. marca 1972 v Celovcu: Vse za procvit tujskega prometa »Povečana kvaliteta v hotelih — restavracija v obratu". Potreba po povečanem udobju v tujskoprometnih obratih. Uprava Celovškega velesejma se tudi letos ni ustrašila dela in napora in prireja v času od 18. do 26. marca na velesejmskih prostorih že 4. strokovni velesejem za gostinstvo in tujski promet. Ravnatelj velesejma OMR dr. KI e i n d i e n st je v svojem pozdravnem nagovoru na priprav-Ualni tiskovni konferenci izjavil, da je razveseljivo dejstvo, kako se je strokovni tujskoprometni velesejem pod označbo „GAST“ v tako kratkem času uveljavil tako pri širšem občinstvu kot tudi Pfi prizadetih strokovnjakih, ki imajo kakorsibodi opraviti s tujskim prometom, in to ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Letošnja prireditev je pripravljena pod geslom ..Se več udobnosti gostu!" V ta namen je urejena še posebna razstava, ki nazorno prikazuje, kako se lahko zveča kvaliteta v hotelskih in restavracijskih obratih. Nekaj prednosti tega celovškega strokovnega velesejma za gastronomijo in turizem: • Velike možnosti izbire na majhnem prostoru, in to najrazličnejših strojev, oprem in potrošniških predmetov; zato tudi takojšnja možnost primerjave njih cen in kvalitet. • Osredotočena in mnogostranska posvetovalna in informacijska služba s strani navzočih zastopnikov raznih razstavljajočih tvrdk številnih strokovnih področij. • Predvajanje novih aparatov, strojev, ogled oprem itd. Nasvetovanje in možnost preizkušanja posameznih predmetov in oprem v tuj-skoprometnem obratu interesenta-obiskovalca. • Velike možnosti načina nabave o pravem času, bodisi za bodočo poletno ali šele za zimsko sezono. • Več strokovnih turističnih prireditev v času „GAST 72“, ki nudijo zainteresiranemu obiskovalcu možnosti podrobnejše informacije. • Majhna izguba časa v zvezi s tem velesej-mom, ker je vse prikazano v zgoščeni obliki na neprevelikem prostoru. I obleci se v volneno obleko ter postavi na mizo z vinsko omako. Ko, dober tek, boste najbrž rekli! treh oltarjih z baročnimi okraski vzbujajo pozornost kipi svetnikov. Vaški umetnik jim je vdihnil v obraz in kretnjo podobo svojih rojakov. Zdi se, da so to obrazi mož, ki so nekdaj živeli v tej dolini. Zvon pozvanja. V cerkev prihaja mladi svet. Misli, zatopljene v preteklost, so se obrnile na mladeniče in mladenke. Dekleta so odeta v svilo in tančico, fantje nosijo obleko po modi. Moderen kroj, pa ta široka pleča; visokorasle ženske in ti pristriženi, nerodno nakodrani lasje, vse to me je zadelo v srce. Tuja, Judeževa navlaka, ki iz kmečkega človeka napravlja karikature. Zazrla sem se jim v dušo, če so se tudi te izpremenile. „Čemu se čudiš?" so mi odgovorili pogledi. „Tudi hribovec se je otresel tradicijskih spon. Zavrgel je staro obleko in staro miselnost. Tudi on je doumel klic svobode." Stiskala me je bolečina. Beseda je silila iz mene. Tedaj se je oglasil pridigar: „Trojno dediščino so nam zapustili naši očetje: lepo zemljo, krepak rod in ljubezen do Matere božje. S številnimi cerkvami, ki so jih zgradili, so potrdili to ljubezen. Poglejmo nazaj v stoletja: Ponoči poje na gori kladivo. Procesije mož in žena nosijo po strmih pobočjih kamne, dokler ne zraste hram Matere božje. Odprimo kronike, ki beležijo imena ponesrečencev: dali so življenje na čast Matere božje, pravi besedilo. S cerkvico na gori je bilo združeno vse življenje naših dedov. Tu so delili svoje veselje in svojo žalost. Zvon pa jim je nosil v dolino blagoslov Matere božje. Dolina je bogatela. Rastel je krepak rod, ki je doprinesel velik delež k napredku slovenske kulture. Mladeniči in mladenke, kaj bo z dediščino naših očetov v bodočnosti? Naš rod požira tujina. Trapi nas moderna bolezen. Če vam je mar vaših domov in vaših o-trok, iščite opore tam, kjer so jo iskali in našli vaši predniki! Kakor oni, ljubite Marijo! Vedite, da ste v tej ljubezni zakoreninjeni. V njej je moč vašega gospodarstva in svoboda vašega jezika! Slecite svojo navlako, vrnite se k veri svojih očetov!" Dolgo je donela govornikova beseda po božjem hramu. Ljubezen in strah sta dihala iz nje. Vendar, kakor da je obvisela v zraku. Ni odprla src, ni vzdramila duš. Obrazi mladeničev in mladenk so ostali trdi... Tedaj sem spoznala, da so se jim tudi duše izpremenile. Ko sem se vračala, se mi je zdela cerkvica še bolj plašna. Zgrešila sem bele domove, zamrla je pesem gozdov. V dušo se mi je zagrizla skrb za dediščino naših očetov. Najmočnejši človek Kričeči lepaki so vabili občinstvo: „Vsak večer izreden spored! Za navadne cene boste videli poleg drugega sporeda še najmočnejšega človeka sveta!" Vedno je bilo polno zijal pred lepaki. Vsi so občudovali sliko moža na njih. Kakšno mišičevje! In med tem občudovanjem je prišel prvi dan predstave. Cirkus je bil nabito poln najrazličnejših ljudi. Najprej so nastopili razni umetniki. Zvijali so se po napetih vrveh in skakali čez konje. Nato so prišle na vrsto umetnice. Ko so te pokazale občinstvu svojo umetnost, je prišel na vrsto pes Tim, ki je znal misliti. Nato so bile na sporedu še druge podobne zanimivosti. Občinstvo pa je že kar težko pričakovalo, kdaj se prikaže najmočnejši človek na svetu. Končno je le stopil v areno cirkuški ravnatelj in z zvonkim glasom najavil: ..Gospoda! Slavno občinstvo! Sedaj je na vrsti najimenitnejša točka našega sporeda. Najmočnejši človek sveta! Odločil sem se, da izplačam 10.000 tistemu, ki bi premagal tega najmočnejšega človeka sveta. Ni treba, da ga položi na hrbet. Dovolj je, da ga prisili, da poklekne. Vsakdo lahko poizkusi! Nagrado lahko dobi katerikoli človek." Nato je stopil v areno najmočnejši človek sveta. Vse je imelo oči uprte vanj. Za trenutek se ni nihče javil. Kmalu pa stopi k ravnatelju lepo raščen mož, po poklicu mesarski pomočnik. Oblečejo ga v obleko rokoborca in borba se začne. Najmočnejši človek stopi k njemu in mu ponudi desnico. Mesar zgrabi za njegovo roko, toda hip nato se že začuje obupen krik. Mesar, ki je hotel zaslužiti 10.000, je brž izginil z arene. Dovolj mu je bilo, da mu je najmočnejši človek sveta stisnil roko. Cirkuški ravnatelj je zopet povzel besedo: ..Slavnostno občinstvo! Iščemo drugega, resnejšega nasprotnika. Gospoda, pomislite na nagrado!" Nekaj časa je vladala grobna tišina. Tedaj je s stojišča prekrevsalo slabotno člo-veče. Najmočnejši človek sveta se je s pomilovanjem ozrl nanj. Šel mu je nasproti, ga prijel za hrbet in ga dvignil visoko v zrak. Nato ga je lepo nesel nazaj med občinstvo, kjer je bilo stojišče. Še nekaj krepkih ljudi je poskušalo svojo srečo, toda nihče ni mogel orjaku do živega. Minilo je tako pol ure. Toda najmočnejši človek je še vedno stal nepremagan v areni in nihče ni hotel več poizkusiti zaslužiti visoko nagrado. Najmočnejši človek je že hotel zapustiti areno, ko se nenadoma zasliši od nekje ženski glas, ki ni nič kaj prijazno zvenel: „Lopov! Končno sem te le našla! Pred tremi meseci si mi ušel in sedaj hočeš biti najmočnejši človek svetal? No, to bomo šele videli!" Pri zadnjih besedah je že bila v areni — njegova žena. Najmočnejši človek je videl, da se bliža nevarnost. Bil je tako iznenaden in neprijetno presenečen, da ni niti poskušal bežati. Žena je kar pihala od jeze. Najmočnejši člo- Severin Šali: Pojdi, veter Pojdi, veter, in pozdravi pod gorico vas! Vsa je skromna; njen okras so le hrasti na dobravi. Hrasti čvrste korenine so pognali v prst; poj jim, veter! Iz njih vrst dom je moje rodovine. Rojenice dobre stkale tam so meni dom, stkale srečo; dolgo stan bil je moje dobe male. Stara bruna pol stoletja slika čas in dim; zdaj so črna, toda zlim silam notri ni zavetja. Rajne matere šepeti, skriti v molku sten, še živijo; govor klen oče je pustil pred leti. Stara hiša ni umrla, vedno še je krov zvest in dober; samo nov rod na sebe je oprla... Pojdi, veter, in pozdravi pod gorico vas! In obišči hraste; glas moj raztrosi po dobravi! vek sveta, njen mož, jo je hotel pomiriti, toda brez uspeha. Kričala je vanj in ga ni pu-stlia pri miru: „Na kolenih me moraš prositi odpuščanja!" In to se je tudi zgodilo. Najmočnejši človek sveta je pokleknil in jo prosil odpuščanja... Toda s tem je bil najmočnejši človek sveta tudi premagan. Premagala ga je njegova žena in dobila je obljubljeno nagrado, ki jo je na tak cenen način zaslužila ... KAKO SO V LOKI PRI MENGŠU TOČO PREGANJALI Sta v Loki loška mežnarja Franci in Ferjan sušila seno, ko se je začelo pripravljati k nevihti. Je pa rekel Ferjan: »Franci, pejd zvanit, jest bom pa uk’p grabu.« Franci je zvonil na vse pretege, pa se mu menda ni prav posrečilo, ker se je huda ura vedno bolj bližala. Je pa Ferjan pritekel k njemu in zavpil: »Kako pa vendar zvaniš! Ti ne znaš! Če boš ’ko zvaniv, bo toča vso ajdo potoukva. Mor’š tkola potre’vat: Svet’ Primaž, vari, vari našo ’bogo ajdo, ajdo ...« (Iz knjige: Marija Jagodic: Narodopisne podobe Mengša in okolice) ,e opazoval vrsto za vrsto. Njegov pogled se je hipoma Ustavil na visokem bogoslovcu. ..Franc?!" je zašepetal. Ogledal ga je natančneje. »Da, Franc!" je spet zašepetal. 'd mladem bogoslovcu ni videl otroka, ki ga je nekoč zibal; v njegovem obrazu je zasledil Janezove poteze, v °oeh pa neki sijaj, ki je spominjal na mater. »Janez je prav storil, da se je izognil. Ce bi Marija zadelala Franca, bi se zavesa pretrgala ...“ Mihael se je obrnil in počasi šel iz cerkve. Sveta maša Se je začela, toda on ni mogel vzdržati. Nekaj ga je stiskalo srce. Prevzemala ga je ena misel: če je tu Franc, tudi °če ne more biti daleč ... Na ulici je zavil v prvo kavarno. Nervozno je listal po telefonskem seznamu. Naposled se je ustavil pri imenu: Jakob Vermont, Dolga ulica 10. Hitro je plačal kavo, nato je oddirjal, kakor da bi mu 9°relo za petami. Podal se je v Dolgo ulico. Trikrat je Sel mimo hiše, ki je nosila številko 10. Ob vhodu je bila beška z napisom: Dr. Vermont. — Kaj naj stori? Obotav-lel se je. Prijatelj bi ga gotovo z veseljem sprejel... Toda ali sme zlorabiti Janezovo skrivnost?... Ne... Sklonil Je 9lavo in počasi odšel. * . pred božičem se je Mihael odpeljal na obisk k Mariji 'n Janezu. Obiska ni bil napovedal, ker ju je hotel preseliti. Misel, da bo spet videl Janeza, ga je polnila z vese-Jem. Z otroško nestrpnostjo je pričakoval konec pota. Db prihodu je bilo konec niegovega veselja. Janeza se je kar ustrašil. Zdelo se mu je, da vidi le senco prejšnjega Janeza. Sprememba zraka mu ni pomagala. Marija je bila vsa obupana. Janez je videl materino in prijateljevo bol in ko je mati z žalostjo tožila, da se njegovo stanje nič ne boljša, je veselo dejal: „Mama, kaj tožiš! Ali ne veš, kaj je Peter včeraj pisal: da mu bom jaz ministriral pri novi maši? Do tedaj bom gotovo zdrav." „Kdo je ta Peter?" je radovedno vprašal Mihael. „Ali ne veš tega? Moj krstni boter!" „A, tako!" „Prečitaj to pismo!" Mihael je čital napis: „Četrto pismo Petra II." Ker ni vedel, kaj to pomeni, je vprašal: „Kaj pomeni ta napis?" „To je neke vrste šala," se je smehljal bolnik. „Mojemu botru so bogoslovci zaradi vneme pri učenju napovedali, da bo postal papež in so mu nadeli ime Peter II. Meni se je to ime tako dopadlo, da sem ga prosil, naj ga v pismih rabi... Sedaj pa čitaj kar konec pisma, drugo te ne bo zanimalo." Prijatelj je čital: Ne pozabi, da moraš do 2. julija na vsak način ozdraveti, ker bom takrat imel novo sveto mašo. Želel si, naj bi ta dan prosil od Boga zate posebno milost: nekaj, kar Ti je dražje od življenja. Toda, če ne boš prisoten, ne bom ničesar prosil. Glej torej, da boš čimprej zdrav. Janez je molče opazoval Mihaela. Ko je končal s čita-njem, je veselo dejal: »Vidiš torej, Mihael, da moram na vsak način ozdraviti. Botra namreč ne smem razjeziti." Marija je odšla iz sobe. »Janez," je z drhtečim glasom rekel Mihael, »ali me še ljubiš?" »Mihael, kako moreš kaj takega vprašati?!" je žalostno odgovoril bolnik. »Zakaj potem nočeš deliti s prijateljem svojih skrbi, bolečin in svojega veselja? Zakaj prikrivaš?" Bolnik je navidez začudeno zrl v Mihaela. »Kaj hočeš s tem povedati?" »Zakaj hočeš ohraniti zase skrivnost, ki je za tvojo dušo pretežko breme? Odgovori mi: zakaj si zbežal iz Verdana?" Janez je za trenutek zardel. Kmalu se je zbral in se hotel šaliti. Mihael ga je prekinil. »Zakaj si zahteval od botra, naj ti piše pod napačnim imenom?" »Oprosti, Mihael! To je njegovo prvo krstno ime." »Dobro. In katero je drugo?" Janez je zaprl oči. Mihael ga je prijel za roko in tiho vprašal: »Franc, kajne?" Iz Janezovih oči je odsevala groza. »Mihael!" je vztrepetal. »Za božjo voljo te prosim: molči!" Dvignil se je v postelji ter se oprijel Mihaelove roke. »Ne izgovarjaj njegovega imena!" je prosil. »Mati bi umrla, če bi doznala resnico!" (Dalje prihodnjič) |tv| tedenski program j[TV| RADIO CELOVEC NEDELJA, 19. 3.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji. — PONEDELJEK, 20. 3.: 13.45 Informacije — Za našo vas. — TOREK, 21. 3.: 9.30 Pomlad je tu (lit. glasbena oddaja). — 13.45 Informacije — Šport — Otroci poslušajte. — SREDA, 22. 3.: 13.45 Informacije — Iz koroške literarne delavnice (pesmi Stanka VVakouniga in Antona Kuchlinga) — Za našo knjižno polico. — ČETRTEK, 23. 3.: 13.45 Informacije — Žena, družina, dom. — PETEK, 24. 3.: 13.45 Informacije — „Pot trpljenja — pod življenja". — SOBOTA, 25. 3.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. AVSTRIJSKA TELEVIZIJA NEDELJA, 19. marca: 16.30 Za otroke od 7. leta naprej: O čolnih, ribah in konjih — 17.30 Za družino: Svet poštne znamke — 17.55 Dol-gouščeva družina, lahko noč za najmlajše — 18.00 Za mladino od 14. leta naprej: Kdo ve več? — 19.00 Čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 Šport — 20.10 Kristjan v času — 20.15 Pajkova strategija, film — 21.50 Svet VVolfganga Bauerja; portret — 22.30 Čas v sliki in šport. PONEDELJEK, 20. marca: 18.00 Pogled v preteklost filma — 18.25 Dolgouščeva družina, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Prašiček Dick — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Bonanza — 21.05 Šola za starše: „Zadr-žanje pred tujci" — 21.15 Prometni obzornik — 22.15 Čas v sliki. TOREK, 21. marca: 18.00 VValter in Connie: Tečaj angleškega jezika — 18.25 Dolgouščeva družina, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika z Južno Tirolsko — 18.55 Živalski raji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Svet knjige — 21.05 Pobeg v verigah, kriminalni film — 22.40 Čas v sliki. SREDA, 22. marca: 10.00 Televizija v šoli: Beli kraj — 10.30 Inštrumenti tehnike — 11.00 Program za delavce: Pobeg v verigah — 16.30 Za otroke od 6. leta naprej: Spomladanski izlet — 17.10 Za otroke od 11. leta naprej: Mali športni ABC — 17.35 Lassie; pasja zgodba — 18.00 Tečaj francoskega jezika — 18.25 Dolgouščeva družina, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Kuhinja v televiziji — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Tri dežele — skrb: Smeti — 21.20 Italijan, od Thomasa Bernharda — 22.30 Čas v sliki. ČETRTEK, 23. marca: 10.00 Televizija v šoli: Kaj lahko postanem? — 10.30 Gost pri Thomasu Bernhardu — 11.30 To je London — 12.30 Vzgoja k človečnosti — 18.00 Tečaj italijanskega jezika za začetnike — 18.25 Dolgouščeva družina, lahko noč za najmlajše — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 športni mozaik — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 švedinje ljubijo drugače, noben pornografski film — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Svet ikon. Poročilo o zgodovini in tehniki ikon. PETEK, 24. marca: 10.00 do 13.00 Svetovno prvenstvo v smuških poletih. Prenos iz Planice — 18.00 Zeleni svet — 18.25 Dolgouščeva družina — 18.30 Avstrija — slika — 18.55 Deklice v oblakih — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — Kultura — 20.06 Šport — 20.15 Komisar: „Umor“ — 21.20 Prerezi — 22.20 Čas v sliki — 22.30 „Možje, ki ljubijo življenje", film iz zdravniškega okolja. SOBOTA, 25. marca: 10.00 do 13.00 Svetovno Na JOŽEFOVO, v soboto, dne 18. III. 1972 V PODJUNSKI TRGOVSKI CENTER - V D0BRL0 VAS! Kakor vedno: največja izbira blaga v Podjuni in veliko žrebanje! Dobitke v vrednosti nad 50.000.— šilingov razstavlja: RUTAR - Center A-9141 DOBRLA VAS — Telefon 0 42 36 — 281 prvenstvo v smuških poletih. Prenos iz Planice — 14.00 Koncert ORF — 15.00 Za otroke od 5. leta naprej: — Hišica — 15.25 Trampyjeve sanje — 15.45 Za otroke od 11. leta dalje: Abu, sin puščave — 16.15 Za družino: Novo na trgu oblačil — 17.00 Klub seniorjev — 18.00 Tedenski magazin — 18.25 Dolgouščeva družina — 18.30 Kultura — posebno — 18.55 Heinz Conrads v soboto zvečer — 19.20 ORF danes zvečer — 19.30 Čas v sliki — 20.06 Šport — 20.15 Želi si kaj? Prenos z Dunaja — 21.35 Šport — 22.05 Čas v sliki — 22.15 Shuka, film Divjega zapada. Kozmonavta je zmučila Zemlja Ameriški vesoljec Aldrin je moral na zdravljenje v bolnišnico za duševne bolnike, zato je zapustil NASA škim kongresom, je bil tako prestrašen, da je bil to napor, ki je bil neprimerno večji kot polet na Luno. Za naše podjetje iščemo pleskarske pomočnike in vajence. Stanovanje na razpolago. Kličite nas telefonsko 0 42 22 - 32 4 54, Klagenfurt — Celovec Hans Starani pleskarski mojster Koningsberger StraGe 20 Dobra sadna drevesca in jagodno grmičevje dobite samo v drevesnici MARKO POLZER, pd. Lazar Št. Vid v Podjuni Slava je često zelo draga. To je najbolje občutil na lastni koži Edvvin Aldrin, ameriški kozmonavt, ki je drugi stopil na Luno. Kakor se je zvedelo, je moral Aldrin v bolnišnico za duševne bolezni, da se je opomogel. Ameriški kozmonavt Edvvin Aldrin je povedal, da ga je njegova slava tako utrudila, tako izčrpala, da je moral za mesec dni v bolnišnico za duševno bolne, da pa se je to ohranilo v največji tajnosti zato, ker se o duševnih motnjah zelo nerado govori in ker bi vest o tem bila mogla spraviti v nevarnost nadaljnji program vesoljskih raziskav, predvsem ponovnih poletov na Luno. Kakor vemo, je bil Edvvin Aldrin na Luni v juliju 1969 skupno z njegovim kolegom Neilom Armstrongom. Preden je šel na Luno, se je moral Aldrin veliko pripravljati, podobno kot njegov kolega Armstrong in kot vsi kozmonavti, ki se pripravljajo na tolikšne podvige. Prav tako ni bilo malo ves načrt izpeljati. In vendar je rekel Aldrin, da je bilo potovanje na Luno igrača s tem, kar je sledilo pozneje. Ko so namreč trije pogumni kozmonavti te odprave prišli spet na Zemljo, so imeli toliko dela, sprejemov, pregledov, poročil in vsega drugega, da je Aldrina to dobesedno uničilo. Aldrin, ki je bil pred svojim poletom na Luno tako samozavesten, je bil nato duševno tako utrujen in živčno napet, kot bi bil prazen in votel, tako da se v trenutkih ni niti znašel. Tistega dne, ko je moral spregovoriti pred ameri- STIHL OSOAV eine Universalsage ftir dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg Ieicht,au8erdem hatsie den vibrati-onsdampfen-den STIHL-IAV-Griff. taMi Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — televizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo najugodnejše pri domačem podjetju Johan Lomšek ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246 Oglejte si zaloge in kupite ugodno! Pomladanski plašči, balonski, Hubertus in plašči za narodne noše V STROKOVNI TRGOVINI ZA PLAŠČE V. TARMANN Klagenfurt — Celovec Volkermarkter StraGe 16 in Burggasse 8 Kleine Landvvirtschaft zu kaufen gesucht. Barzahlung. Zuschriften unter Nr. 71.679 an IWG Klagenfurt. Gerade noch Zeit fur eine hubsche Hand-arbeit (zum Muttertag, fur Ostern). Gobeline-Bilder, Polster und Kniipf-teppiche in der VVOLLBAR bei der Kapuzinerkirche, Klagenfurt. šteli 20.000 nočitev, kar pomeni povečanje za 5.000 ali 32.2 odst., za goste iz Italije so nastali 2800 nočitev in za goste iz Anglije 1400. e Zopet Vetrinj. Kakor poročajo razni listi, bodo za novo celovško univerzo pripravili del prostorov v samostanu Vetrinj, čeprav je svoj čas dežela odklonila vetrinjski samostan kot plebiscitno darilo države. • Na avstrijski televiziji stane reklama za 30 sekund = pol minute 84.00 šilingov, torej za eno sekundo od 2000 do 3000 šilingov. e Romunija bo dobavila Izraelu nadomestne dele za tisto orožje, ki so ga Izraelci zajeli 1967 tekom šestdnevne vojne z Arabci in ga je Arabcem prodala Sovjetska zveza- :ni In prav tedaj je bil sklenil zapustiti astronavtiko in preiti k letalstvu. Aldrin v zvezi s tem dobesedno pravi: „Vedel sem, da sem bolan. Zato sem se posvetoval z zdravniki, ki so mi svetovali, naj grem v bolnišnico. Dali so me v vojaško bolnišnico v VVilford Hallu, kjer sem ostal mesec dni... Tedaj se je reklo, da grem v bolnišnico zaradi neke stare rane na vratu." Sedaj je bivši kozmonavt poveljnik pilotske šole v Edvvardsu v Californiji. Vendar se niti tu ne počuti najbolje in je že najavil svojo ostavko. e Ob priliki svojega obiska na Dunaju je gen. tajnik OZN dr. Kurt VValdheim govoril o Zvezi združenih narodov in našteval vse pomanjkljivosti te organizacije, pač pa poudaril, da je kljub svojim napakam vendar do sedaj preprečila izbruh nove svetovne vojne. e Tekom januarja 1972 se je število nočitev inozemskih turistov na Koroškem povečalo za 18,9 odst. Nočitev turistov iz Nemčije so našteli 93.000, pri Jugoslovanih so na- VABILO Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah, vabi svoje člane na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 19. marca t. L, po drugi maši pri Mažeju. Predsednik Božanski dom potrebuje še za letošnjo sezono servirke, sobarice in kuhinjske pomočnice Izredno dobra plača! ^ Obrnite se na „ROŽANSKI DOM“ Št. Jakob v Rožu, telefon 0 42 53 - 241 Damska moda Sc£vci6e£ v veliki izbiri v strokovni trgovini Klagenfurl-Celovec, Kramergasse 11 Telefon 83 3 95 ' TvaSt T- RICCAR - ADLER šivalne stroje ■ MENJALNA AKCIJA V zameno vzamemo stare šivalne stroje ter razne rabljene kmetijske stroje. Plačamo šil. 300.— do 1.200.— za rabljen stroj. Pridite ali pišite na trgovino Adolf in Katarina KRIVOGRAD 9143 Šmihel pri Pliberku Telefon 0 42 35 - 341 97 koš UcUtik 'zhajavsak četrtek. Naroča se na naslovu: „_Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelK* 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., Z* Anglijo 3. f. sterl., za Jugoslavijo 60. N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik Janko Tolmajer, Radise, p. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. y