537
Neki gost je sirovo klical še frakelj pijače, in mati je odšla v gostilno.
Vanda je odložila slamnik in ga skrbno spravila. Iz predalnika je vzela precej po-nošeno   bluzo   in   krilo  ter  se  začela pre-
oblačiti. Njeno lice je postajalo čedalje otož-neje, borila se je z močjo junaka, da bi zadušila solze, ki so ji vrele s toliko močjo pri lepih očeh na dan, pa se napol oblečena sesedla na stol ob postelji in zakrila lice ter je zakopala v blazine. Njeno telo se je
sunkoma stresalo in drhtelo od joka, ki ga je glušila, da ga ne bi cula mama. Vedela je, kak vihar bi bil, ko bi jo slišala. Izkusila je že mnogokrat jezo materino in dobro je znala, kako je trinoška in zaničevalna . . .
Ko se jje izjokala, je šla v kuhinjo, in njene lepe roke so se potopile v umazane pomije . . .
2.
Popoldne je šla Vanda sama k šivilji. Gostov ni bilo, in bi stara dekla, ki je sicer
D
o. O cc H m
< Z
o
z
>N Z
S
>C/3
Z
tU
tU
en
>
<
(S)
tu
<x
tu