Ustanove za otroke zaposlenih mater
Tu je govora predvsem o ustaiaovah, ki bodo skrbele za otroke, katerih roditelji so zaposleni. Otroške ustanove pa so prvu stopniea, iia kateri se organizirauo družbeuo vzgojno vpliva in nudi.pomoč družini pi-i zagotovitvi zdra-vega dusevnega in telesnega razvoja otrok predšolske sta-rosti sploh. Problem se še bolj zaostri. ko otroku primanj-kuje v času, ko so starši na delu, kakršne koli organizirane in sigurne skrbi. Problem tudi ostro posega v enakost po-ložaia zaposlenih žensk.
Prvič lahko ugotovimo, da je število ustanov za pred-šolsko deco majhno in ni v uobeneni sorazmerju s številom zaposlenih žensk. Za prirner navajamo otroke od 3 do 7 let, čeprav ni nič boljše z otrt»kimi ustanovami za Lajmlajše.
Konec leta 1955 je bilo takih ustanov (zabav.šč, dnev-nih domov in otroških vrtcev) 1004 z 59.916 otroki. Po šte-vilu otrok staros-ti od 3 do 7 let pomeni to, da jih je bilo v vsej državi v ustanovah le 5.6 °/o. Razpored ustanov je neenakomereu. N-a samo Vojvodino, kjer je mreži najbolj gosta, je odpadlo 35.3 °/o ustanov, to je v ustanovab. je bilo 31.3 °/o vseli otrok. Tako je bilo na vsem drugem ozemlju 4.1 % otrok predšolske starosti v ustanovah. Nadaljnje po-drobne analize kažejo, da je bilo od vseli zajetih otrok saoio 16% v dnevnih domovih, kar pomeni v usttnovah, v katerih je zagotovljeno celodnevno bivanje s prehrano, kar najbolj ustreza zaposlcni materi. Po anketah računajo, da ima okrog 25°/o zaposlenih mater otroke do sedem let sta-rosti. Rezultat je — da je komaj 5°/o otrok zapcislenili ma-ter   preskrbljenih   v  otroških   ustanovah.
Otroške ustaoove so nedvomno precej draga astanova. In ne gre samo zato, da morajo biti na proračunu družbene skuipnosti ali okrajnih in ojbčinskJh odborov. Toda kriza, v kateri so od časa, ko so postale ustanove s sair.ostojnim . finamsiranjem in od ledaj, ko so vsi materialni in operativni izdatki obremenili pnisj)evek ia vplačilo staršev, zahteva širše razspravljanje o problemu an iskanju realnejšii rešitev.
Nadalje lahko približevaaije teh ustanov čim bolj živ-Ijenju konrnne in stanovanjske skupnosti znatno pospeši odparanje novih ustanov in saniranje obstoječih. Ti dv< naši mladi družbeni organizaciji vsekakor nista sposobni, da bi v iem trenutku rešili vse .večje materiaLne probleme iA potrebe svojih prebivalcev. Odstop od togega sistema večjih ustanov, njihovo ustanavljanje bliže dek>vnim in stanovanjskim naseljem, urejanje njihove notranje organi-zacije po potrebah prebivalcev teh ožjih skupnosj, pa bo vsekakor uudilo tudi nove vire in dalo možnosti ža izkori-ščanje iniciative, samopomoči in drug-ih ukrepov za šir-jenje in zagotovitev življenja teh ustanov. So tudi pred-logi, ki jim ne nasprotujejo nobeni predpisi, da bi pri več.jih stanovanjskih objcktih zagotovili tudi nujne pre-prastc pro-store za bivanje otrok. Organizacijo strokovnega nadzor-stva in skrbi je mogoče precej široko ih elastično rešcvati z aktivnostjo dTUŽbenih orgaoizaoij, ki se ukvarjcjo z za-ščito otrok. ljudsiki odbon pa imajo tu tudi sicsr svoje obveznosti, ki so določonc s predpisi.
Razen teh prvin materidlne narave gre pri določenem številu ustanov še za organizacijsko prvino. Nekatere izmed teh nstanov, ki so proračunsko rezane na drujco jstanovo ali organ, namreč še  vedno nimajo svojega  neposreduega
(Nada'ljeTa;nje na 5. strani)
(Nadaljevanje s 4. strami)
vodstva z lastnim organom družbenega upravljauja ali ima včasih ta organ še vedno znučaj roditeljskih odborov. Posledice vsega tega so raznolike in nedogpledno. Mod lirugimi poudarjanio, da žene iuatere obremenjene s skrbjo in nemirom kljub svojim naporom zmanjšujejo svojo kon-centracijo pri delu, (roSijo vee energije. utrujenost iu psi-hična vznemirjenja, ki so v teh polažajih neizbežna, pa ne spodbujajo niti delovne  storilnosti.                       M. M.