CAS VALVASORJEVA KNJI2NICA IN ČITALNICA 8270 KRŠKO 928 ICO AFP d.o.o. Oobova Tel J 0608/67-051, fax: 61-588 OPEL0 d.o.o. Tel.: 0608/62-905, 62406 Cesta svobode 37, Brežice ŠT. 40 XVII / 17. OKTOBER 1996 130 SIT Poštnina plačana pri pošti Krško TERME ČATEŽ TopIMk« ce»i 35, 8250 Brežice V Nancyju največji mednarodni uspeh košarkarjev Interierja 12. stran Krški Romi pri princesi Anni Brdo pri Kranju, 8. oktobra - S posredovanjem Društva za preventivno in prostovoljno delo iz Ljubljane ter Tatjane Avsec iz Krškega, ko vodi projekt Romi, je njena kraljevska visokost, britanska princesa Anna, ob obisku v Sloveniji pretekli teden sprejela tudi skupino romskih otrok in mladostnikov s Kerinovega Grma. Princesa je častna predsednica sklada Rešimo otroke (SCF), ene največjih nevladnih mednarodnih organizacij, ki se ukvarja z zdravjem in blaginjo otrok. Krški Romi so svoje težave in probleme predstavili britanski princesi, folklorna skupina društva Rom pa je izvedla zelo uspelo plesno točko. Na sliki je princesa Anna v družbi s člani folklorne skupine, društva Rom iz Krškega. (Pilip) Replike na pojasnila županovega urada v Krškem 2 3, in 4. stran Otroci se (več) ne bojijo policistov Šola je srce kraja 90. let šole v Kostanjevici 11. stran 50 let Ribiške družine Brestanica - Krško 11. stran 14. stran .ISSN 131S-7791 (IDO KRŠKO NOVO V KRŠKEM! MENJALNICA ADO CKŽ 23 KRŠKO Tel: 21-522, 22-906 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI •IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL: 0608/»-522 TEL >FAX.:0608/22-906 MOBITEL: 0609/614-460 I______ (@)HYunDni Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, Icasing Prodaja original rezervnih delov Cft&JT Pl Erib. CKZ 51: TdJiMO RDdd.TOMilČEVAa UUBUMM, TEL: 061/1»-10-U,12WO-56 RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Drogi, Union, Kovinotehiu, Sava, Mercator, Kito, Pivovarna Lalko, lek, JuloR, Mina PoftoroJ, Rade raka. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL.:06W21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG S, Ta.: 068/3» -225 LanGuest d.o.o. fsNF^ ''Trii B^I *..'¦ ^is KiH^* ^'nm|p Mobitel: 0609/625-087 \AfP ^dkJas Foto: PRO STUDIO BREŽICE (Željko Jeličlč) Prva evropska točka za RK AFP Dobova 10. stran Tudi stil oblačenja je umetnost ¦ Nov prometni režim na Cernelčevi v ¦ Brežicah 16. stran i// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ P-ENOVO MESTO Ljubljimku.27 068/323-000 Tema Proti- tobačni zakon 6. stran 9771318779018 ¦mjy-::........:-.--- ¦¦¦¦¦. Silvester Mavsar - kandidat Na 0Š Leskovec smo ZA Otroški parlament Demokratov v Krškem Potem ko se je Občinski zbor DS Krško odločil, da bo za kandidata na prihodnjih državnozborskih volitvah predlagal 42-letnega Silvestra Mavsarja, je njegovo kandidaturo s tajnim glasovanjem potrdila tudi predvolilna konferenca Demokratske stranke Slovenije v Mariboru. V četrtek, 10. oktobra, pa so Demokrati Slovenije na sedežu 6. volilne enote v Novem mestu vložili kandidatno listo z 11 kandidati, med katerimi so tudi trije iz Posavja. Zatem je predsednica glavnega odbora DS in poslanka Danica Simčič na tiskovni konferenci v hotelu Krka na kratko predstavila kandidate in med drugim poudarila odločenost Demokratov, da v novem državnem zboru zasedejo več sedežev, s tem pa s svojo umirjeno in sredinsko politiko še bolj prispevajo k nadaljnjemu razvoju Slovenije. Silvester Mavsar, kandidat DS v 6. volilnem okraju, je javnosti že dolgo znan predvsem kot kulturni animator, dolgoletni vodja krškega literarnega kluba, organizator prireditev, urednik številnih knjižnih izdaj in publikacij, mentor literarnim ustvarjalcem, avtor poezije in časopisnih člankov. Zadnja leta si je nabral tudi veliko podjetniških izkušenj, saj vodi založniško podjetje OPUS, v okviru katerega ima tudi knjigarno in papirnico. Političnih izkušenj mu ne manjka, saj je bil v mladosti aktiven na Zdolah, kasneje pa je sodeloval tako v nekdanji občinski skupščini kot v prvem večstrankarskem občinskem parlamentu, v katerega je bil izvoljen z visokim številom glasov. Ustvarjalna in humanistična naravnanost Mavsarju namreč omogoča, da lahko sodeluje z drugače mislečimi, kritičen odnos do okolja, v katerem živimo, pa ga žene k spremembam in v prizadevanje za izboljšanje pogojev dela in življenja. Milan Kuplenik Silvester Mavsar Območna organizacija ZLSD Krško Volilno kampanjo, začeli na kulturno-glasbenem večeru Senovo, 11. oktobra - Razpis in določitev datuma volitev je bil tudi v območni organizaciji ZLSD povod za intenzivnejše aktivnosti. Po izvolitvi Janka Hrovata za kandidata ZLSD Krško za poslanca v DZ so v stranki stekle tudi vse druge aktivnosti, potrebne za predstavitev in izvolitev kandidata. Izdelali so program volilne kampanje, katerega posledica je bil kulturno-glasbeni večer v Domu XIV. divizije na Senovem. Zbranemu občinstvu se je po kulturnem programu predstavil tudi Janko Hrovat, ki je v grobem predstavil svoj program in občinstvu pojasnil razloge za svojo kandidaturo. Po uvodnem delu volilne kampanje ZLSD bo naslednja prireditev v petek, 25. oktobra, ob 19. uri v kulturnem domu Krško, zaključila pa se bo v petek, 8. novembra, v Kostanjevici. Med osrednjimi prireditvami bodo pripravili tudi tematske javne tribune, na katerih bosta v ospredju gospodarsko-socialna problematika in položaj KS v občini Krško. (Toni) V777/ l^kT^an,, 7. TABOR SLOVENSKI DEMOKRATOV Program: 10.00 - maša v farni cerkvi; 11.00-13.00 - kosilo/prosto; 13.00 - pozdravi, govor predsednika SKD g. Lojzeta Peterleta, kulturni program: ČUKI, Marko tnda, bettlnška folklorna in tamburaška ikupina^lllp i(-ov) med 6. in *#fe Valirrtičevo17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 M/23174, 323 300 lMottE «386 68/342 094 Čas oddajanja: Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 In 24.00 V zadnji številki Našega glasa smo lahko že prebrali nekaj o občinskem Otroškem parlamentu, ki se je odvijal v Krškem 4. oktobra. Svoje videnje je nakazal novinar in sekretarka ZPM Krško. Zdi se mi prav, da se o tem izreče tudi kdo iz šole. Na naši šoli so se učenci na parlament začeli pripravljati na razrednih urah v posameznih oddelkih. Tam so izpostavili stvari, ki jih motijo na naši šoli. V glavnem so bile to kršitve pravil hišnega reda, pa tudi novega pravilnika. Kršitelji so bili tako učenci, kakor tudi učitelji in ostali zaposleni na šoli. V oddelkih so učenci prav tako predlagali rešitve za probleme, ki se pojavljajo kot posledice neupoštevanja hišnega reda, pa tudi pravilnika. Z izbranimi predstavniki oddelkov smo se nato o tem pogovarjali na šolskem parlamentu, ki smo ga posebej organizirali za razredno stopnjo, dvakrat pa smo se pogovarjali na parlamentu predmetne stopnje. Učenci so nakazali marsikaj, za kar morda do sedaj nismo niti vedeli, da jih žuli. O teh problemih se nameravamo na šoli še pogovarjati in jih tudi rešiti, če bo to mogoče. Nekatere smo lahko rešili takoj. Veliko problemov učencev pa je takšnih, ki zahtevajo predvsem veliko komunikacije: učitelj - učenec. Učenci naj spoznajo poleg svojih pravic tudi pravico učitelja in ostalih odraslih ljudi, s katerimi se srečujejo v šoli. Razumejo in upoštevajo naj, da se njihova pravica vedno srečuje s pravico sošolca, učitelja, hišnika, torej s pravico sočloveka. Tako sem jim kot moderatorka na našem šolskem parlamentu, poskušala pomagati pri razumevanju pravic otrok in odraslih v svoji bližini. Skupaj smo se vživljali v vlogo sošolca, učitelja. Tako smo pogosto vsi skupaj na koncu ostali brez besed, saj je veliko problemov na šoli takšnih, ki se tičejo predvsem posameznih učencev ali odraslih. Te navadno vsi dobro poznamo in se tudi zavedamo, da so to učenci, ki bodo morda kje drugje bolj uspešni in zadovoljni kot v šoli oz. da bi nekateri zaposleni v šoli boljšo kariero ustvarili kje drugje. Veliko problemov v šoli pa odpade tudi na sam šolski sistem, ki je brez dvoma precej rigiden. Učenci se teh povezav v sistemu težje ali pa sploh ne zavedajo, kar pa jim prav gotovo ne moremo zameriti, saj marsikaj še odrasli prav dobro ne razumemo. Takšen primer je prav gotovo nasilje na šoli, ki se kaže tudi v izsiljevanju med učenci. Kot je bilo rečeno na občinskem parlamentu, naj bi takšne probleme reševali na šoli. Vprašanje pa je, če je to res samo problem posamezne šole, ali je takšno nasilje tudi posledica vse slabših socialnih razmer v določenih družinah, od koder prihajajo naši otroci. Šole so prenatrpane, učitelji preobremenjeni. Kako učencem zagotoviti varno šolo, da ne bo izsiljevanja v skritih prostorih šole? Naj učitelji dežurajo na WC-jih, naj učence zapiramo v razrede? Kaj pa prijazna šola, pa svoboda gibanja ... Kako se reši tak problem in kako naj bi ga otroci izrazili na občinskem parlamentu? Kakšen nivo poznavanja problema zahtevamo od njih, da lahko kaj povejo na občinskem parlamentu? In kako naj jim na to na občinskem parlamentu odgovorimo svetovalni delavci? Letošnji parlament je pač odražal probleme otrok, tako kakor jih oni čutijo in prav je, da so jih povedali. Še bolje bi bilo, če bi imeli takšno možnost večkrat. Na naši šoli smo se zato dogovorili, da se bomo parlamentarci srečevali mesečno in sproti razpravljali o novostih in problemih, s katerimi se srečujemo. Tako bomo morda s pravočasnim informiranjem marsikakšen problem tudi preprečili. Melita Zagorc, dipl.psih. Bizeljanci želimo imeti varno cesto skozi Bizeljsko K pisanju so me vzpodbudile neresnične izjave, ki so bile zapisane v Našem glasu številka 39 z naslovom »BIZELJSKO NE ŽELI IMETI POSODOBLJENE CESTE«. Bizeljanci smo za državo Slovenijo pripravljeni žrtvovati svoja življenja, kar smo dokazali tudi v vojni za Slovenijo. Za državne ceste pa nismo pripravljeni žrtvovati življenj, posebej pa ne življenj naših malih solzic, življenj naših otrok. Ali nimamo Bizeljanci pravice do svojega življenjskega prostora, ki bo varen? To niso trmaste glave, ampak zahteve, ki so upravičene zaradi varnosti krajanov in krtaja. Mi se zavedamo, da država rabi ceste in da je Bizeljska cesta republiška cesta -glavna vzhodna obvoznica za Slovenijo in da cesta ne more iti po zraku. Če pa je to republiška cesta, potem to ni samo vprašanje Bizeljskega, saj jo bo uporabljala vsa država in tudi prevozniki iz drugih držav, zato je prav, da tisti, ki to dela za svoje namene in to je v tem primeru država, poskrbi za varnost krajanov Bizeljskega in kraja. Ugotovili smo že, da se nam je tovorni promet povečal 3 kratno, če ne še več, isto pa velja tudi za ostali promet. Takšna frekvenca prometa zahteva drug varnostni režim, ki ga vi v celoti niste predlagali in še tega naj bi plačali mi, krajani. Pred sestankom v Sevnici, 7.10.1996 sem imel sestanek z županom 4.10.1996. Na tem sestanku sem povedal naše zahteve glede ceste skozi Bizeljsko in sicer: 1. Pločnik od vhoda v vas Župjek nepretrgoma do bifeja pri Zelenem gozdu last Šekoranja Jožeta; 2. Pločnik od gostilne Šekoranja do pokopališča /ker se bo avtomatično povečal tovorni promet iz Hrvaške v navezavo vzhodna obvoznica za Slovenijo/; 3. Cestno razsvetljavo skozi Bizeljsko; 4. Rumeno utripajočo luč nad prehodom za pešce pred OŠ ter redno letno označevanje oznak na samem asfaltu; 5. Protihrupno ograjo pred šolo, ki se bo s svojim izgledom vklopila v okolico; 6. Pločnik v Stari vasi v strnjenem naselju. Majhen del tega je zajet v projektu, samo plačali naj bi to mi Bizeljanci ali občina. Vemo, da Občina nima denarja zaradi negospodarnega vodenja. Bizeljanci bodimo realni, tudi ne /samo pločnik naj bi stal okoli 11 mil. SIT/. Da dobimo ta denar nam povejte, kateri del Bizeljskega moramo prodati. Vendar to se ne bo zgodilo. Stoletja so generacije Bizeljancev gradile Bizeljsko, tudi mi mladi to nadaljujemo v pravo, varno smer. Ne iščemo nič neopravičenega, hočemo samo varnost. To pa ni nič neživljenjskega. Želimo varno vožnjo voznikom in krajanom skozi naš kraj. Pa še to vam povem glede trmastih glav: vaš pristop glede pridobivanja zemljišč in soglasij, ki so ga vodili delavci vašega Ministrstva in vaših podizvajalcev, je bil katastrofalen. Prihajajo enkrat letno, nas krajane zmešajo, poberejo svoje zaslužene dnevnice in odidejo. Da ste pred izdelavo projekta obvestili nas krajane o nameravani rekonstrukciji ceste R-338 skozi Bizeljsko, se pred tem dogovorili o izgradnji ceste, gotovo bi bilo manj problemov sedaj in verjetno ne toliko ne pravih projektov. Zagotovo bi bil takrat predlagan obvoz Bizeljskega. To že dolgo dela moderen svet, če še ne veste. Ne izgovarjajte se, da gradnja stoji zaradi nedanih soglasij. Denarja ni več, kot za izgradnjo ceste do bencinske črpalke za to leto. Čudim pa se županu Jožetu Avšiču, da nas ni obvestil o tem sestanku, tudi ne do danes 14.10.1996, žal, da to moramo izvedeti iz časopisa. Povem vam, brez upoštevanja teh zahtev, razumite nas, ne smemo dovoliti takšnega načina gradnje ceste skozi Bizeljsko, zaradi varnosti. Mi Bizeljanci si želimo konstruktivnih dogovorov in smo pripravljeni na sodelovanje, ki naj bi ne bilo samo enkrat letno. To pričakujemo tudi od vas, ter da smo oboji informirani o vseh zadevah okoli ceste. Varnost je le varnost. Poskušajmo jo zagotoviti skupaj, kajti tudi vi imate nekoga, ki ga imate radi in ga ne bi radi izgubili. Predsednik sveta KS: Milko Versec Replika na članek v NAŠEM GLASU št. 39 z naslovom OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE KRŠKO napisan s strani osnovnih organizacij treh političnih strank iz Krškega Iz samega teksta ni povsem razvidno, kam avtorji (predsedniki OO strank SDS, SKD in SLS) uvrščajo družbo KOSTAK - ali med uspešna ali neuspešna podjetja. Ker iščejo odgovornost za poslovanje med »vodilnim kadrom v KOSTAKU oziroma v vladi, ki zagotavlja neustrezno gospodarsko politiko«, bi lahko sklepali, daje ocena uspešnosti poslovanja družbe KOSTAK negativna in prav zaradi tega odgovarjam na objavljeni članek. Podjetje KOSTAK vodim šesto leto in ves ta čas podjetje ni poslovalo z negativnim rezultatom. Pogoji gospodarjenja v občini Krško so bili katastrofalni, saj so se vršili stečaji naših kupcev, pa vendar smo uspeli, da smo dobili terjatve v veliki meri poplačane pred uvedbo stečajnega postopka. Cene komunalnih storitev so že od leta 1991 pod kontrolo države in zaradi umetnega zadrževanja inflacije in varovanja družbenega standarda vsa ta leta zaostajajo za rastjo industrijskih cen, torej cen vhodnih surovin. Škarje med cenami komunalnih storitev in stroškov se vsa ta leta odpirajo v našo škodo, pa vendar smo uspeli, da standard storitev ohranimo na zadovoljivem nivoju. Poleg tega smo razvijali tržno dejavnost in tudi na ta način preprečili nastanek krize in motnje v poslovanju podjetja. Zaposlujemo 290 delavcev. Boljši rezultati podjetja ves ta čas niso temeljili na odpuščanju delavcev. Nasprotno - poskušali smo z novimi dejavnostmi produktivneje zaposliti obstoječe zaposlene in še dodatno zaposlovati. V letu 1993 smo pričeli z lastninjenjem podjetja in najprej predali v lastništvo občini vse objekte in naprave gospodarske infrastrukture (v treh letih pa občina še ni uspela narediti premoženjske bilance). Nato pa smo še izvedli odkup podjetja in kapitalsko spremembo in v letu 1995 vpisali delniško družbo KOSTAK Krško v sodni register, kjer imajo zaposleni 47 % delež, občina 21 % delež, ostalo pa so skladi republike. Lastninjenje je potekalo brez pretresov, brez vzporednih podjetij in z veliko stopnjo zaupanja delavcev v podjetje. Danes smo v Krškem EDINA DELNIŠKA DRUŽBA, ki deluje. Vendar pa so naši plani smeli. Dali smo ponudbo, da kupimo 51 % delež v podjetju IGM SAVA Krško. Na natečaj sta se javili še dve podjetji iz tujine. Ocenjujemo, da bi bilo za to lokalno skupnost ter za podjetje IGM dobro, da strnemo vrste doma in poskušamo v podjetju začeti nov razvojni ciklus. Ne gre samo za eksploatacijo naravnega bogastva, ki bi lahko prišel v upravljanje tujcem, gre tudi za to, da ima podjetje ob velikih naložbenih planih v Posavju (avtocesta, hidroelektrarna ...) realne razvojne možnosti. Podjetje KOSTAK ne more tekmovati, kdo da višjo kupnino Skladu za razvoj v Ljubljani in ocenjujemo, da bi z ukrepi lokalne skupnosti lahko izvršili navidezno prednost kupcev iz tujine. ALI BOMO TO STORILI? Ocenjujem, da smo vodilni delavci naredili največ v danih pogojih in za podjetje nikakor ne moremo reči, daje poslovalo neuspešno. Pogoje gospodarjenja komunalnega podjetja po zakonih zagotavlja VLADA LOKALNE SKUPNOSTI. Tu se z avtorji članka (predsedniki političnih strank SDS, SKD in SLS) strinjam, daje neustrezna gospodarska politika vzrok motenj v podjetju. Občina že nekaj let ne poravnava svoje obveznosti KOSTAKU in danes je dolg že okoli 200 milijonov SIT. Zaradi tega imamo v podjetju stalne likvidnostne težave, ki se odražajo v zadolževanju podjetja z visokimi obrestmi in nerednim poravnavanjem obveznosti do dobaviteljev. Avtorji v članku navajajo, da je občinazadolženaza VEČ LETNIH PRORAČUNOV in če »več« pomeni višino »TREH LETNIH PRORAČUNOV« je to okoli 8.000.000.000,00 SIT (90 milijonov DEM???II). In čeprav je med podpisniki župan občine Krško, ki najbolje pozna zadolženost občine, iskreno upam, da se pisci članka zelo motijo. Če pa številka drži, potem se v podjetju resnično bojimo, da svojih terjatev ne bomo dobili poplačanih. V občini je zelo razvito šušmarstvo, ki naše storitve na trgu spravi v neenakovreden položaj, pa naj bo to pogrebna dejavnost, ali pa razna podjetja, ki se pojavljajo na natečajih za oddajo del. To pomeni manj plačanih davkov.ki jih moramo nadomestiti drugje z višjimi stopnjami in tam, kjer še sploh lahko vzamemo. Na tem področju občina ni storila ničesar, mnogokrat pa s svojimi ukrepi celo omogoča podrobne dejavnosti. Mnogo je še ukrepov in aktivnosti, ki bi jih lahko in morali storiti v občini. Vsakdo, ki je na oblasti, mora prisluhniti očitkom, ne pa, da jim ne bo »dovolil«, kakor pišejo avtorji. Kljub temu, da sodi članek predsednikov treh političnih strank že v volilno kampanjo, smatram, da je nepošteno do podjetja KOSTAK, da se ga uvršča med neuspešna podjetja v občini. Takšno oceno si ne bi smeli dovoliti predsedniki vladajočih sUank v občini. KOSTAK d.d. KRŠKO Direktorica Silvana Mozer, dipl.oec. Še pomnite - zadnjič? Normalno je da.če mačku na rep stopiš, ta zamijavka. Tako nekako lahko razumem reakcijo g. odgovornega urednika Našega glasa IKA, na moj članek izpred treh tednov. Očitno je pripis, da ne pričenjam polemiko o načinu in stilu urejanja ter vsebini pisanja Našega glasa, povzročil nasprotni učinek. Nerad se spuščam v neproduktivno polemiziranje, vendar ne morem mimo nekaterih očitkov, ki jih name naslovil g.IKA. Če pričakujem od neodvisnega glasila, za kakršnega se menda ima tudi Naš glas, da piše objektivno in resnici primerno, to ne pomeni nikakršen pritisk v smeri favoriziranja ene ali druge politične opcije. Če je g.urednik moj članek tako razumel, zlasti pa kot prikrito grožnjo, potem je tu nekaj zelo narobe. Kar pa zadeva vprašanje, zakaj nisem odgovoril na napade konkurenčne stranke, je pa tako sam ugotovil, da so tako prozorni, da se jih zares ni težko ubraniti in pravzaprav odgovora niso vredni. Vili Jurecič Senovo NAŠ GLAS • Časopis za Posavje in okolico. Izdaja IR inženiring, Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Stalni člani redakcije: Aleksander Gelb, Nicole Kuplenik, Nevenka Bašek, Ernest Sečen, Oani Kovač, Bono Baršek - Komercialist: Borut Šibila - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23,8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21 -868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: XRB Krško, Zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 -Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure- Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5% - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Mali oglas ni komercialni oglas. Cene veljajo od 1.4.1996. KTOBER 1996 TUDI D '.-.¦-¦_______¦ . ¦...... . v. .'.'......¦.-..', .-. . .' .'.¦..-. REPLIKE kk^PoW»MeMaqw»W* Amerika in njena lokalna samouprava Ameriška vlada preko svoje agencije za informiranje - USIA (United States Information Agencv) v okviru mednarodnega programa za tujce (International Visitor Program) vsako leto sponzorira in organizira približno 4.000 »neameričanom« 3-7 tedensko bivanje v Ameriki. Program je vedno skrbno pripravljen in prilagojen vsakemu posamezniku ali točno določeni skupini. S kolegom Jurijem iz Kopra in Lucijem iz Ptuja sem se v mesecu septembru udeležil omenjenega programa, ki se je pričel v Washingtonu nadaljeval v Severni Karolini, Arkansasu, Pensilvaniji, Ohiu in končal v NewYorku. Na naši poti smo se srečali z mnogimi vladnimi in nevladnimi organizacijami na državnem (state), kakor tudi na zveznem (federal) nivoju, župani mest, okrajev (Countrv), mestnimi oz. okrajnimi direktorji (managerji ali sodniki), slovenskimi izseljenci v Clevelandu in Nevv Yorku, ter profesorji univerz, kjer izobražujejo vladne uslužbence in funkcionarje. Seznanili smo se s pristojnostmi županov, mestnih direktorjev, sodnikov, Danilo Siter, Avrelio Juri (Koper) in dr. Miroslav Lud (Ptuj). davčnih izterjevalcev, z njihovimi možnostmi oz. pravicami in svoboščinami v zvezi z urejanjem lokalnih zadev, položajem naših rojakov v Ameriki... Osnovna spoznanja bi lahko strnili v nekaj misli: - na lokalnem nivoju ne poznanjo »politike« - občinski sveti so maloštevilni in člani niso voljeni po strankarskih poteh, ampak direktno - kot posamezniki (s krško občino primerljiva občina ima ponavadi 5 ali največ 7 članov občinskega sveta, katerega član je praviloma tudi župan) - občinski svet in župan v večini primerov »najameta« mestnega oz. občinskega direktorja, ki je strokovnjak za vodenje uprave in le-ta s svojim delom v vsem odgovarja občinskemu svetu in županu - pristojnosti med občino (tudi med mestom in okrajem) so jasno ločene in je tako financiranje znano in povsem jasno. Omeniti velja, da imajo občine popolno svobodo pri razpisovanju davkov in prispevkov, dajanju raznih koncesij ipd. Vse omenjeno pa je od države do države različno. Torej Amerika nima za vse zvezne države predpisanega enotnega sistema organiziranja lokalne samouprave, ampak vsaka država, glede na njeno specifiko, lokalne zadeve ureja po svoje in je pri tem popolnoma svobodna. Obogateni z mnogimi izkušnjami smo si bili po vrnitvi domov vsi trije popolnoma enotni, saj smo zopet ugotovili, da je povsod lepo, doma pa najlepše. Župan občine Krško Danilo Siter Odprto pismo županu občine Krško Pod članek »Občankam in občanom občine Krško« seje podpisal tudi župan občine Krško. O ostalih dveh avtorjih ne bi izgubljal besed, ker mladeniča (prvopodpisanega) ne poznam dobro, o njegovem dosedanjem delu in eventuelnih dobrih lastnostih in znanju ne vem nič. Pa še občutek imam, da je nek novopečeni borec za oblast, na katero naj bi splezali dobri, sposobni in pametni ljudje. O zadnjem podpisanem, ki je bil aktiven še, ko sem bil otrok (nekaj časa strankarski sopotnik mojega očeta) in je danes tudi moj svetniški kolega, ne bi komentiral drugega kol to, daje Kostak, ki je bojda zafuran in to od prej, takrat tudi on vodil, pa mu ta zapis štejem kot nepremišljeno dejanje. Ne morem pa mimo tega.da je pod članek podpisan sam župan občine Krško, zato ti želim gospod župan povedati sledeče: »Občina Krško je prostor, v katerem živijo ljudje, ki jim pripada vsaj to, da jih spoštuješ (ne z dobrikanjem) in vodiš v boljšo prihodnost. Tu, kjer sem se rodil, so živele generacije dobronamernih, delovnih in poštenih ljudi, katerih nasledniki smo mi, ki sedimo v občinskem svetu, ki tu delamo, se učimo, družimo in se želimo tudi poveseliti ob kakšnem uspehu. Moj oče mi je dal veliko priložnosti že v mladih letih spoznati te ljudi, po katerih si vse vprek in podolgem pljunil. Mi potomci in nasledniki dosedaj opravljenega (z znanjem in velikokrat brez plačila ali privilegijev) ne bomo dovolili niti tebi, niti komerkoli drugemu, da po njih in s tem tudi po nas pljuvaš ali zlivaš gnojnico. če si padel pod vpliv velikih pisunov, ki nimajo prihodnosti, če ne spoštujejo preteklosti, meni pove, da nisi župan vseh občank in občanov občine Krško. Vseh, povdarjam, ker so med nami ljudje različnih nazorov, želja, potreb in starosti, z različno prehojeno potjo, pa vendar moji kolegi, sodelavci... pa tudi politični nasprotniki, ki pričakujejo od nas (občinskega sveta in župana), da bomo našli pot za razvoj in optimizem. Velikokrat smo občinski svetniki od tebe zahtevali nek resen koncept razvoja te občine, ki ga po mojem prepričanju še nisi pripravil, ne glede na to, kaj si pod tem nazivom ponudil občinskemu svetu. V Krško vabiš ljudi od drugod, da ti svetujejo, ti pomagajo, jim zaupaš brez potrebe in pozornosti, da boš s tem koga prizadel (neoškodoval). Občinskemu svetu ne zaupaš, ljudem, ki smo potomci in nasledniki občudovanja vrednih mater in očetov, tudi ne in si svojo pozornost zožil na nekaj svojih ljudi. Vprašujem se ali si res pravi župan občine Krško, pravičen do vseh, ali pa biješ predvolilni boj še od svoje izvolitve vseskozi (tudi omenjeni članek ni nič drugega) zgolj zato, da ostaneš na oblasti - pa čeprav brez pogleda vnaprej, brez jasnega (vsaj svetnikom znanega) razvojnega koncepta ob6ne, neenak do vseh občanov, z mržnjo zazrt nazaj k delu tudi naših dedov, očetov in mamic, pri tem pa koristiš vse možne privilegije, ki ti pripadajo in ne pripadajo, ker si si jih dal sam. Zapomni si, veliko nas je, ki hočemo in znamo in se nikoli ne bi odrekli sodelovanja, ki pelje naprej, v boljšo prihodnost. Ne bomo pa gledali od strani, da nekdo, predvsem pa ne župan, vsevprek pljuva po delu naših staršev, ki so živeli v času, ki si ga na zelo primitiven in žaljiv način opisal v članku. Pokaži svojo sposobnost tako, da boš združil (ne razdvojil) občinski svet, da bo ob sebi pri delu zbral najbolj sposobne, domače ljudi, da boš spoštoval odločitve občinskega sveta, da boš po štirih letih županovanja brez žaljivih člankov lahko pokazal, kaj pa smo le koristnega naredili in kaj še vse moramo... Vse to opravi na spoštljiv, deloven in strokoven način, pa tj ne bo treba pljuvati po prejšnjem sistemu na populističen način, ne bo se ti treba toliko ponižati. Županske volitve se bomo šli čez dobri dve leti, do takrat pa delaj in ne pljuvaj po naših in mojih prednikih. Z dobrimi željami - glej naprejl Za svetniško skupino LDS: Peter Žigante Pismo mojemu županu Kadar se v časopisu pojavi grozeče črn naslov »Občankam in občanom...«, ki napoveduje resno sporočilo javnosti in če to sporočilo sopodpie tudi moj župan, vse kaže, da ne gre za deratizacijo niti za pasje cepljenje. Z vso resnostjo se lotim branja razmeroma dolgega sporočila (tista o deratizaciji so krajša). Najprej zvem nekaj o razpadu komunističnega totalitarizma in prejšnje države ter menda legitimnih predstavnikov prejšnje države. Obrnem nazaj na naslovnico, da bi preverila, če mi sluhajno v trafiki niso podtaknili časopisa izpred petih let. Ne. Vse je v redu-letnik 1996. Preblisne me: ja, najbrž so to težave, ko se je nekomu mudilo, pa se ni mogel prav odločiti, kaj naj bo predmet - tema sporočila. Ne, si rečem, malce pa že mora biti potrpežljiva, če si je župan vzel čas (da ga nima na pretek, sem videla po objavljeni pozdravni kartici iz daljne dežele, tam preko luže), da mi nekaj važnega pove, se bom tudi jaz potrudila pretolči do konca sporočila. V drugem odstavku zvem, da vse vprek napadajo zaposlene na občini. Joj, joj, pa še braniti se ne morejo. Ljubi bog, jaz sem pa mislila, da so v službi občanov. Kaj takega da se dogajal Kdo le so tisti občani, ki pohnejo tako gnusne stvari? V tretjem odstavku zvem o SFRJ in o Sloveniji, ki je morala nemudoma prevzeti vlogo države, o denarju, dolgovih, posojenemu ipd. - o občini in županu pa nič. V četrtem odstavku zvem o čisti provokaciji, ko hočejo temu mojemu županu naprtiti tegobe slovenskega gospodarstva. Cista nesramnosti Le kako morejo obdolžiti odsotnega človeka? Saj ima vendar trdne dokaze o tem, kje je vse bil, ko je propadalo gospo darstvol Potem pa podvomim. Kaj je narobe? Vtretjem odstavku piše: »Koliko je bilo posojenega, komu, kje in za kaj je bil denar porabljen, se točno ne vel«; v četrtem odstavku pa: »Kdo so bili direktorji, se ve, koliko dolgov so ustvarili, se tudi ve, kdo je vodil državo, se ve in koliko je sedaj Slovenija dolžna, se tudi že ve.« Uf, le zakaj me je sporočilo tako dolgo - vse do konca četrtega odstavka - puščalo v nevednosti (sporočila o deratizaciji so jasnejša): za vse so vendar krivi direktorji! V petem odstavku pa me moj župan informira o podjetjih v občini, ki slabo poslujejo oz. ne poslujejo in se čudim: moj župan je pa res dobro informiran, saj do danes, petka, 10.10.1996, nisem vedela, da sta šla po zlu tudi Kostak in Savaprojekt. Pase spet prikrade dvom: da se ni moj župan zmotil in zamenjal med željenim in dejanskim? Nel Moj župan se nikoli ne motil V šestem odstavku šele zvem, kako župani »šinfajo« državno vlado. Nato pa sledi troje težkih vprašanj, ki jih moj župan naslavlja name. Ko si že na vse pretege belim glavo z odgovori nanje, ugotovim, da si v naslednjih odstavkih odgovarja sam. Postanem naravnost užaljena: čemu mi pa javno naslavlja vprašanja, na katera si potem sam odgovoril Ne zaupa mojemu vedenju in sklepanju? Očitno ne, kajti, roko na srce, tako umetelnega »salta mortale« v samoodgovorih z argumentacijo tipa: »in končno, ker se zavedamo in vemo, da občinsko vodstvo ni krivo« ne bi nikoli zmogla. Zdaj vsaj vem, česa je sposoben moj župan. In res: bog ne daj, da bi dovolili očitanje nesposobnosti takemu županul Končno sem se prebila do konca sporočila. In naj me vrag, če niso tista o deratizaciji krajša, manj protislovna, časovno in vsebinsko jasnejša in konkretnejša! Občanke in občani ...odpustite jim, saj ne vedo, kaj delajo. Občanka Jana Cepin Klic v sili? V prejšnji številki Našega glasa smo lahko prebrali obvestilo občankam in občanom, ki sta ga pod vodstvom SDS podpisala tudi predsednika SKD D.Siter in SLS B.Vodopivec. V njem sporočajo, da se županu in njegovim izbrancem na občini godi velika krivica. Napadajo jih namreč skupine in posamezniki iz Združene liste in LDS in jih obtožujejo da so krivi, kot pravijo, za »razsulo« na občini. In ker se napadeni »ne morejo bran*« je treba javnosti povedati čisto resnico. Ta pa se glasi, daje za vse kriv prejšnji komunistični režim. Že šest let preprečuje, da g.Danilo Siter od leta '90 pa do danes, ko opravlja vodilne funkcije na občini) sekretar za družbene dejavnosti, predsednik občinske skupščine in sedanji župan) ne more storiti ničesar koristnega za občino, čeravno si zato prizadeva doma in po svetu. Ob tem ko v drugih posavskih občinah župani skupaj z občinskimi sveti rešujejo v potu svojega obraza vsakodnevne občinske probleme, lebdi nad Krškim prekletstvo preteklosti. Niti z žegnano vodo ga ni mogoče odgnati. Približno takole naj bi občani razumeli navedeno pismo, sestavljeno v županovem uradu. Razmišljujoči občani pa bi vendarle radi zastavili vsem podpisnikom, zlasti pa županu, nekaj vprašanj: 1. Kdo so posamezniki in skupine, ali kot jim nekateri pravijo, »zdraharji«, ki kritizirajo sedaj že prislovično neaktivnost občinskega vodstva in z nenehnimi predlogi grenijo mirno življenje občinskih funkcionarjev? To je večina občinskih svetnikov, ne samo iz vrst Združene liste, ki na vseh sejah ugotavljajo, da se sklepi občinskega sveta ne izvršujejo. To je krška demokratična javnost, ki se zgroženo sprašuje, kje so vzroki za takšno pasivnost občinskega vodstva. 2. Zakaj župan še do danes ni predložil občinskemu svetu razvojnega programa občine, ki bi vseboval smeri gospodarskega, komunalnega, kulturnega in drugega razvoja občine? Tak program je lahko osnova za delo občine in vseh dejavnikov v občini. Kljub temu, daje bil k temu že večkrat pozvan, očevidno smatra da to ni potrebno. 3. Zakaj je »pozabil« skupaj s samo še tremi občinami v Sloveniji, prijaviti ministrstvu za šolstvo in šport projekt Srednje šole krško, kije bil potem skoraj vsiljena investicija občini s strani države? Temu je pripisati tudi izrazito pasivni odnos vodstva občine do te investicije, saj še danes trdijo, daje to le stvar države, kot da se šola ne gradi za otroke krških občanov. Medtem ko druge občine hitijo s šolskimi projekti, na.š kasni že najmanj pol leta in to po krivdi občine. Te resnice ne more omajati nit' že teden dni vrteče se obvestilo na kabelski televiziji, ki ga za davkoplačevalke denarje predvaja občina. 4. Zakaj v šestih letih funkcionarjenja sedanji župan ni storil ničesar, da se dom starejših občanov pravočasno konča? Občina je bila investitor in je imela vsa pooblastila, da bi naredili red pri tej investiciji in preprečili neupravičeno porabo in zapravljanje investicijskega denarja. Zatorej ni nič prihranjenega, kot se trdi, ampak je preveč potrošenega in bo to nemara ena izmed najdražjih tovrstnih investicij v Sloveniji, ki se bo gradila dalj kot nuklearna elektrarna. Od pamtiveka se ve, da je investitor tisti, ki imav rokah škarje in platno. 5. Zakaj se ne izvršujejo sklepi občinskega sveta, namenjeni občinskemu vodstvu v zvezi z reševanjem problematike rudnika Senovo, zlasti glede komunalne ureditve in odpiranja novih delovnih mest. Občini Zagorje in Črnomelj sta pri tem zelo uspešni. 6. Zakaj je občinski delegat v upniškem odboru podjetja VIDEM po nalogu župana glasoval za dražbo, kljub drugačnemu stališču občinskega sveta, in s tem povzročil stanje kakršno je danes? Kaj je občina storila, da bi pomagala reševati težke razmere v številnih, nekdaj cvetočih krških podjetjih, ki so zaradi tranzidje zašla v težave? Ali je reševala problematiko brezposelnosti? Ali še vedno velja na občini čudno stališče da se občina ne sme »vtikati • v gospodarske zadeve? 7. Kaj se dogaja z občinskim proračunom, s katerim gospodari župan po svoje, ne oziraje se na odlok o občinskem proračunu? Samovoljno določa prioritete izdatkov iz proračuna. Medtem ko krči načrtovana sredstva na posameznih proračunskih postavkah, širokogrudno odpira nove neplanirane postavke, zlasti pa razkošno trosi sredstva namenjena za županov urad, saj je že v polletju potrošil celoletno kvoto. Kljub še vedno zajetnim prihodkom proračuna ustvarja in povečuje zadolženost občine. Šele na intervenco občinskega sveta je bilo sklenjeno, da se popiše občinsko premoženje. Sredstva sklada stavbnih zemljišč, namenjena za komunalni in gospodarski razvoj, se vse bolj uporabljajo za tekočo proračunsko porabo. Občina ne zavaruje pravočasno svojih terjatev pri nelikvidnih dolžnikih, zaradi tega je v zadnjih dveh letih izgubljenih več sto milijonov tolarjev. 8. Zakaj se ne uresničujejo statutarna določila o položaju krajevnih skupnosti? Brez programov in brez rednih finančnih virov so KS obsojene na životarjenje in prepuščene dobri volji občinskih funkcionarjev. Zato ne preseneča, da se v takšnem položaju nekatere KS odločajo o ustanovitvi lastne občine. 9. Zakaj se župan, kljub redni zaposlitvi na občini, ne udeležuje sej občinskega sveta, tega ne seznanja o celokupnem položaju občine in ne predlaga ukrepov? Večina sklepov, ki zadevajo žgočo problematiko, prihaja iz pobud svetnikov.ne pa iz županovega urada. Takšna in druga vprašanja postavljajo občinski svetniki in demokratična javnost v občini. Na njih bi bilo potrebno pošteno odgovoriti. Namesto pretresljivih kalimerovskih pisem bi bilo bolje, če bi se župan resno lotil svojega dela in upravičil zaupanje, ki so mu ga dali volila. Iskreno upam, daje svoj letošnji načrt mednarodnih turističnih in strankarskih potovanj že izpolnil ter bo našel nekaj časa tudi za svojo občino. V tistem desetletju in pol preteklosti, ki se v pismu očitajo kot katastrofa pod vodstvom njegovih predhodnikov, je bilo zgrajenih osem novih šol, trije kulturni domovi, asfaltiranih preko 200 km krajevnih in vaških cest, napeljani vodovodi in elektrika v vse vasi, zgrajeni dve obvoznici in še mnogo drugih podrobnosti. Če bo sedanji župan vsaj nekaj malega od tega napravil, mu bomo zelo hvaležni. Predsednik območne org. ZLSD in občinski svetnik -*¦ Silvo Gorenc Javna vprašanja županu občine Krško V 39. številki Našega glasa, dne 10.10.1996, je bilo objavljeno javno pismo občankam in občanom občine Krško, ki gaje sopodpisal Danilo Siter. In ker je Danilo Siter tudi župan, ki se javno obrača tudi name - direktorja Savaprojekta - mu javno postavljam nekaj vprašanj. Sprašujem te gospod župan: 1. Ali se resnično in popolnoma strinjaš s »seznamom« pravnih subjektov, naštetih v petem odstavku javnega pisma? 2. Ali te dejansko zanima, kdo smo zaposleni v Savaprojektu in kaj ustvarjamo? 3. Ali so ti znani prispevki Savaprojekta k oblikovanju strokovnega kadra različnih strok v tej občini? 4. Ali ti je znano, kaj v stroki slovenskega prostora predstavlja delo Savaprojekta? 5. Ali podpiraš razvoj Savaprojekta tudi v bodočnosti? Seveda pričakujem, da boš javno odgovoril na moja vprašanja kot župan te • tudi moje - občine. Pričakujem tudi, da boš odgovore napisal sam, po svoji vesti in vedenju. Glavni direktor Savaprojekta Peter Žigante Na podlagi določb zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije (Ur. I. RS, št 5/96) in 3. člena pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Ur. I. RS, št. 23/96) objavlja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve javni razpis za dodelitev sredstev za neposredno subvencioniranje stroškov v okviru izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja I. Predmet razpisa 1. Predmet tega razpisa je nadomestitev dela stroškov za odpiranje novih delovnih mest. 2. Sredstva za navedene namene se dodelijo z neposrednim subvencioniranjem dela stroškov. 3. Skupna višina sredstev, ki se dodeljujejo na podlagi tega javnega razpisa, znaša 200,000.000 SIT. II. Pogoji in merila 1. Na razpis se lahko prijavijo podjetja ali gospodarske družbe (v nadaljnjem besedilu: družba), ki izpolnjujejo pogoje iz 11. in prvega odstavka 12. člena pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Ur. I. RS, št. 23/96) - v nadaljnjem besedilu: pravilnik - in Riso v stečajnem postopku. 2. Družbi se lahko dodelijo sredstva v obliki neposrednega subvencioniranja dela stroškov: - za nadomestitev dela stroškov za odpiranje novih delovnih mest do višine 120.000 SIT za vsako brezposelno osebo, ki jo zaposlijo. 3. Družbi, ki je izvoznik in je njen netoizvoz v letu 1995 znašal vsaj 25,000.000 SIT po tečaju Banke Slovenije na dan objave tega razpisa, se lahko zneski iz druge točke povečajo do 10 %. 4. Skupna višina dodeljenih sredstev družbi praviloma ne sme presegati 90,000.000 SIT. 5. Pri izbiri družb se bodo upoštevala merila iz 12., 13. in 14. člena pravilnika. Poleg prednostnih kriterijev iz drugega odstavka 12. člena, drugega odstavka 13. člena in drugega odstavka 14. člena pravilnika se bodo upoštevali dodatni prednostni kriteriji, in sicer: - prednost pri izbiri bodo imele družbe, ki so se lastninsko že preoblikovale ali so v postopku lastninskega preoblikovanja pridobile soglasje agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo iz tretjega odstavka 20. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, - družbe, ki v zadnjih dveh letih niso pridobile sredstev iz naslova aktivne politike zaposlovanja oziroma so ta sredstva pridobile v nižji višini, kot je določena v četrti točki ter - družbe iz naslednjih delovno intenzivnih panog: 0112 -predelava nekovinskih rudnin, 0114 - strojna industrija, 0117 - proizvodnja električnih strojnih aparatov, 0123 -proizvodnja končnih lesnih izdelkov, 0125 - proizvodnja preje in tkanin, 0126 - proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, 0127 -proizvodnja usnja in krzna, 0128 -proizvodnja usnja in galanterije. III. Vsebina vloge Družba v prijavi na javni razpis posreduje ministrstvu pisno vlogo, ki ji priloži dokumentacijo iz 1. do 12. točke točke 17. člena pravilnika. Netoizvoz v letu 1995 se dokazuje s fakturiranim izvozom in uvozom v obliki poročila o stanju terjatev in obveznosti do tujine, ki so jih družbe dolžne izkazovati na obrazcu SKV I in II, oziroma v primerih posrednega izvoza izjavo izvoznika, da je storitev izvoza izvedel v imenu in za račun te družbe. IV. Rok in način prijave na razpis Rok prijave je do 28.10.1996 do 12. ure oziroma do izčrpanja sredstev. Odpiranje ponudb bo 30.10.1996 ob 12. uri. Prijave morajo biti poslane v zaprti kuverti z oznako »Ne odpiraj, prijava na razpis - neposredne subvencije« na naslov Ministrstvo ža delo, družino in socialne zadeve, Ljubljana, Kotnikova 5. Ministrstvo za delo, družino in socialne zsdeve Sr* Ko Informiranje in dezinformiranje Na lokalni kabelski televiziji Krško in v časopisu Naš glas se pojavlja tekst, s katerim želi Urad župana v Krškem, zavoljo dezinformiranja občanov, pojasnjevati postopke in dogajanja pri pričetku gradnje Srednje šole v Krškem. Občina Krško naj bi bila poslovni partner Ministrstva za šolstvo in šport pri izgradnji Srednje šole Krško, vendar pa, kar je preveč je preveč, zakaj prav počasnost in nedejavnost gospodov, zbranih okoli župana povzroča kasnenje pričetka gradnje Srednje šole v Krške. Ni običajno, da se poslovna partnerja pričneta obkladati z resnicami ali neresnicami še pred podpisom pogodbe, saj je obdobje pred tem namenjeno predvsem usklajevanju interesov. Ministrstvo za šolstvo in šport, Služba za investicije v zadnjih letih sofinancira ali financira izgradnjo številnih šolskih In športnih objektov in iz sporočila je razvidno, da je bilo v zadnjem štiriletnem obdobju končanih v Republiki Sloveniji 183 objektov za vse stopnje izobraževanja: od vrtcev do stavb Univerze. S tem se ustvarja solidna prostorska podlaga za modernejši ciklus izobraževanja, ki ga narekuje razvojna naravnanost Slovenije in pri realizaciji programa ima Ministrstvo za šolstvo in šport običajno* srečo pri sodelovanju s partnerji. Upamo, da bo kljub vsemu tako tudi v Krškem, občanom pa sporočamo naslednja dejstva: 1. Državni zbor Republike Slovenije je februarja 1994 sprejel Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe Republike Slovenije v vzgoji in izobraževanju (skrajšano: zakon o šolskem tolarju) in to na predlog Vlade ter s podporo parlamentarnega Odbora za kulturo, šolstvo in šport (član odbora je tudi poslanec g. Brane Jane). V program, ki je bil podlaga za sprejem Zakona, je bila uvrščena tudi investicija v izgradnjo nove Srednje šole v Krškem. Ministrstvo za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber je 22.4.1994 podpisal s takratnim predsednikom Izvršnega sveta g. Hermanom Kunejem dogovor o sodelovanju na področju investicijskih vlaganj v šolske in športne objekte na področju občine. V ugotovitvah tega dogovora je tudi razvidno: - »da je možno z izgradnjo nove Srednje šole v Krškem izgraditi tudi objekt za razovj vrhunskega in rekreacijskega športa«. Podoben dogovor je isti dan podpisal minister tudi v Sevnici in Brežicah. DEJSTVA: - Srednja ekonomska šola v Brežicah se že gradi, pri čemer je morala občina Brežice izpeljati ves postopek dopolnitve zazidalnega načrta in postopek spremembe namembnosti zemljišča iz kmetijskega zemljišča v gradbeno parcelo, - v občini Krško se je zapletlo že pri gradnji telovadnice na Osnovni šoli Koprivnica, saj je Ministrstvo za šolstvo in šport prva namenska sredstva nakazalo že jeseni 1994, nato pa je moralo občino Krško dobesedno prisiliti h gradnji, o čemer je bila obveščena krška javnost in predvsem krajani KS Koprivnica in 06 Koprivnica, - ojpčma Krško se ni prijavila na razpis Ministrstva za šolstvo in šport za odpravo dvoizmenskosti pouka in za odpravo prostorske stiske, čeprav je ta še posebej razvidna na OŠ Jurija Dalmatina v Krškem; Vlada bo verjetno objavila nov razpis in upati je, da občina Krško takrat ne bo zaspala, - v tretji točki dogovora je razvidna časovnica financiranja i gradnje Srednje šole v Krškem; v sredo, dne 9.10.1996 je bila vodji službe za investicije izročena lokacijska odločba za novo Srednjo šolo v Krškem, kar pa je vsaj 3 mesece prepozno, če bi hoteli, da bi se pričela investicija fizično izvajati že v letu 1996, - pogodba o soinvestiranju, ki jo županstvo omenja v svojem tekstu, je napisana tako, da je nesprejemljiva, je mimo elementov za sestavo pogodbe, s katerimi so bili predhodno seznanjeni predstavniki občine; - sedanja stavba na Hočevarjevem trgu se naj bi vrnila občini Krško za potrebe osnovnega šolstva, kar bo predmet posebnega dogovora In o čemer smo občino Krško pisno obvestili, - za uvrstitev izgradnje športne dvorane nad normativi v program občine se je bilo potrebno v Krškem usklajevati na maratonskih sejah občinskega sveta in na sestanku športne zveze, kar je edinstven primer do sedaj v Republiki Sloveniji, saj se vse občine dobesedno veselijo soinvestitorstva države in le v občini Krško je zato potrebno dolgovezno usklajevanje, kot da se gospodje investicije enostavno branijo. 2. Na osnovi razpisa je bil kot pooblaščeni inženiring za vodenje investicije izbran SAVAPROJEKT KRŠKO, ki je Ministrstvu za šolstvo in šport predložil kompleten dosje komuniciranja z občino in bo odslej občanom Krškega, če bo to potrebno, sproti pojasnjeval tok dosedanjih dogodkov. ZAKLJUČEK: Gospodom iz urada župana občine Krško svetujemo, da se investicije lotijo s srcem in strokovno in da naj pri projektu, ki je vreden okoli 10 mio DEM, sodelujejo brez fige v žepu. Nesposobnost resnega in hitrega odločanja je seveda njihov problem, Ministrstvo za šolstvo in šport pa bo pričetek investicije v novo Srednjo šolo v Krškem preneslo v predlog republiškega proračuna za leto 1997 z upanjem, da ima v uradu župana g. Danila Siterja in tajnika občine g. Vinka Baha resne in delovne sogovorce. Niko Žibret državni podsekretar PRILOGA: - dogovor o sodelovanju med občino Krško in Ministrstvom za šolstvo in šport REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT Ljubljana, Župančičev 6 IZVRŠNI SVET SO KRŠKO Krško, Cesta krških žrtev 14 Krško, 22.4.1994 Ministrstvo z šolstvo in šport, ki ga zastopa dr. Slavko Gaber, minister in Izvršni svet SO Krško, ki ga zastopa g. Herman Kunej, predsednik Izvršnega sveta, so ugotovili: - da obstajajo skupni interesi za reševanje prostorske stiske osnovnih šol v občini Krško ter Srednje šole Krško, - da je možno z izgradnjo nove Srednje šole Krško izgraditi tudi objekte za razvoj vrhunskega in rekreacijskega športa, - da se nahaja del področja sedanje občine Krško na demografsko ogroženem področju. Na osnovi teh ugotovitv Ministrstvo za šolstvo in šport in Izvršni svet SO Krško skleneta dogovor o sodelovanju na področju investicijskih vlaganj v šolske in športne objekte v občini Krško 1. Izvršni svet SO Krško bo investitor v izgradnjo telovadnice pri Osnovni šoli Koprivnica, ki se nahaja na demografsko ogroženem področju. Občina Krško je na razpis, ki ga je objavilo Ministrstvo za šolstvo in šport za financiranje izgradnje osnovnošolskega prostora na demogarfsko ogroženih področjih v Republiki Sloveniji kot prednostno naložbo prijavilo investicijo v izgradnjo telovadnice pri OŠ Koprivnica. Ministrstvo za šolstvo in šport bo soinvestiralo v izgradnjo telovadnice pri OŠ Koprivnica 50 % normativnega dela investicije, v kar ni zajeto komunalno opremljeno zemljišče, ki je stvar občine Krško. Za vrednost investicije bo Ministrstvo za šolstvo in šport izdalo sklep in tudi podpisalo z občino Krško pogodbo o sofinanciranju izgradnje. V pogodbi bodo podrobneje opredeljene medsebojne obveznosti. Ministrstvo za šolstvo in šport bo investicijo v izgradnjo telovadnice pri OŠ Koprivnica sofinanciralo iz sredstev za izravnavo občinskih proračunov in iz sredstev »šolskega tolarja« z naslednjo dinamiko: - v letu 1994 20 mio SIT (predlog za izravnavo občinskih proračunov) -v letu 1995 22 mio SIT. 2. Izvršni svet SO Krško se obvezuje, da bo izvajal investicijo v izgradnjo telovadnice pri OŠ Koprivnica v skladu s predpisi Republike Slovenije o vodenju in izvajanju investicij. Ministrstvo za šolstvo in šport bo svoje obveznosti izvajalo v skladu s tem dogovorom in podpisano pogodbo. 3. Ministrstvo za šolstvo in šport bo investitor v izgradnjo nove Srednje šole Krško. Občina Krško bo priskrbela komunalno opremljeno zemljišče v bruto izmeri na osnovi sprejetih programskih zasnov in investicijskega programa. Istočasno bo občina Krško financirala izgradnjo vseh tistih neto zazidanih površin, ki se bodo gradile nad normativnimi vrednostmi. Ministrstvo za šolstvo in šport bo za izvajanje investicije izdalo poseben SKLEP. O izvajanju investicije bo med Ministrstvom za šolstvo in šport in občino Krško podpisana pogodba, ki bo podrobneje opredeljevala medsebojne obveznosti obeh partnerjev. Pri financiranju izgradnje nove šole bo Ministrstvo za šolstvo in šport vgradilo v finančno konstrukcijo tudi vrednost proizvodnega dela delavnic, ki delujejo v okviru šole. Investicija se bo nominalno financirala z naslednjo dinamiko: -v letu 1996 38 mio SIT, - v letu 1997 282 mio SIT, - v letu 1998 100 mio SIT. V Krškem, 22.4.1994 g. Herman Kunej PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO KRŠKO dr. Slavko Gaber MINISTER Občankam in občanom občine Krško II. Zadnji Naš glas je bilo komaj mogoče zapreti zaradi zaradi neokusnih žalost inkkrškegažu pa nstva in na kraju še treh prvakov stranke SOS, SKD in SLS o težavnem položaju občine. Slednjič lahko preberemo, da se Je končno domov vrnil celo Župan Danilo Siter. Še dobro, da mu med znano turnejo po ZDA občina ni dobesedno izginila v vesolju, še tik pred prihodom mu Je izkrvavela znana senovska dolina. Navsezadnje Javnost lahko vidi, kaj lahko dobi od dobro plačanih uradnikov, ki jih je župan navlekel v svoj kabinet, ki mu v povračilo za nedelo, po teh pismih sodeč, niso sposobni izročiti niti spoštljivega raporta med enim In drugim potovanjem ter zdravljenjem. Vse Skupaj Je bilo v teh loglh že videno. Dobrodušni, a zato nič manj preračunljivi plemiči so se v srednjem veku šli igrice v stilu, da so v baržun in svilo za kakšen dan oblekli kakšnega nadebudnega podložnika in ga položili v bogato okrašeno posteljo. Ko se Je ta nekdanji revež prebudil v novodobnem sijaju, seveda ni vedel, kaj bi z novo močjo drugega kot da se Je silno napil in najedel ter spečal s kakšno gospodično. Pred večerom so ga biriči znova vrgli pred grad. Ob uri resnice za premnogo krških in senovških družin, katerih očetje so izgubili kruh, spisovalci krških pamf letov ne zmorejo drugih utemeljitev kot da za vso nesrečo te nekdaj pri vrhu stoječe občine na lestvici slovenskih občin, iščejo razloge padca v slepem revanšizmu. Kdor si le upa malo privzdigniti glas pa si prisluži anatemo prejšnjega sistema. O nebogljenih uradnikih občine, ki se bojda ne morejo niti braniti, Javno tožijo njihovi nepooblaščeni zagovorniki. Vestnim upravnim delavcem Je treba vnaprej povedati, da se Jim ni treba ničesar bati, sa| delajo po svoji vesti in zakonu- Na svetlo naj stopijo njihovi bolje plačani funkcionarji, ki imajo na vesti neizgradnjo šolskega centra (veselo seže gradi v Brežicah, novo športno dvorano in šolske prostore bodo odprli konec meseca v Boštanju v sevniški občini), kako še po sedmih letih ni vseljiv prepotreben dom ostarelih občanov v Krškem in nasploh sesuvanje krškega gospodarstva! Pravijo, da Je dober vsak odgovor, četudi ga pes na repu prinese. Ugotovitve pisma prvakov SDS, SKD in SLS ne zaslužijo niti mesta pod repom. Kakšno zvezo Ima dolg bivše Jugovlne in razmere v Krškem, ko Je vlada dr. Janeza Drnovška uspešno v svetu uredila vprašanja slovenskega dolga In se nadalje pogaja glede nasledstva. Ta dolg v ničemer ni oviral gospodarstva krške občine. To gospodarstvo Je v prejšnjem obdobju dobro delalo. Zato, da se ni uspešneje prilagajalo novim razmeram Je nedvoumno odgovorno vodstvo sedanje občine. Župan se Je v drugem časopisu sicer razgovori!, kaj da Je v lokalni samoupravi videl celo tako daleč, kot čez veliko lužo tam v Ameriki, o čemer bi se lahko ravnotako iz prve roke poučil iz gledanja kakšnega kravarskega filma ali če bi poslal v študijsko knjižnico kakšnega študenta s seminarsko nalogo. Imel bi vsaj vse skupaj napisano. Občina bi lahko bila iskalec za nove sogovornike, prijeme in rešitve tonečih firm. Pela bi bilo za več kot 24 ur na dan (vključno z županom). To, kako bi leta dajal delovni utrip, bi bilo lahko posnemanja vredno za ostale sodelavce. Za svoje slabo in lahkomisleno delo sedaj nima nikakršne moralne pravice brati levite drugim. Če torej še premore kaj pokončne drže, bi storil edino pošteno, da bi odstopil s svojimi priskledniki vred. Zanimivo Je, kako so med propadla podjetja uvrstili tudi Kostak in Savaprojekt Vse/NE/znalcem in lenuhom z županske vrhuške je, kot pišejo: »Vse znano«. Za občinske bolnike naj bi bila krivi slovenska vlada in neustrezna gospodarska politika. In vendar podjetja v preostalih 147. slovenskih občinah poslujejo, čeprav niso startala z vrha lestvice slovenskih občin. Namesto, da spisovalci postavljajo retorična vprašanja, kdo da Je kriv, samo sami ne, se ponižujejo na raven navadnega pijanca, k) komajda še stoji, vendar ne priznava, da je pač enostavno pijan. Temu lahko pomaga že dober prijatelj, razvejani občini kot je naša, lahko pomaga dobro organizirana in v razvoju, ne v stare razprtije, zazrta stranka. Bahč Cveto,. Zdolo 2 8272 Zdole O novi šolski zakonodaji Devetletka bo zahtevala vrsto dodatnih pogojev Malkovec, 4. oktobra -»Zakoni nas vedno razburjajo šele takrat, ko so že sprejeti. Danes nam bo državna podsekretarka Milka Brulc osvetlila del zakonodaje, ki nam bo v prihodnje rezala kruh,« je na začetku predstavila namen srečanja krmeljska ravnateljica Berta Logar. Okrog štirideset učiteljev in učiteljic iz osnovnih šol Šentjanž, Tržišče in Krmelj se je v prijetnem okolju Malusove zidanice na Malkovcu seznanjalo z novo zakonodajo, ki prinaša kar precej novosti, tako na področju izobraževanja kot na področju spoštovanja človekovih pravic, v tem primeru pravic učencev. Poleg krovnega zakona v osnovni šoli je Brulčeva predstavila tudi zakonsko osnovo za organizacijo in izvajanje programa, ki ga mora ponuditi šola, novosti v zvezi z vpisom novincev, s prešolanjem, preverjanjem, ocenjevanjem in v zvezi z zbiranjem in varovanjem osebnih podatkov. Prav pri vprašanju varovanja osebnih podatkov so se največ zadržali, kljub temu, da so vprašanja učiteljev dokazovala, da je še veliko stvari nedodelanih in nedorečenih. Državna podsekretarka Milka Brulc je zagotovila, da bodo sprejeti zakoni pričeli veljati šele čez dve leti, nekateri tudi kasneje, do takrat pa se bo marsikaj spremenilo in dokončno oblikovalo. Takole pa so se v luči nove zakonodaje videli ravnatelji. Breda Rman, ravnateljica OŠ Tržišče: »Z novo zakonodajo sem bila že prej seznanjena. Čas bo pokazal, kako se bo izvajala v praksi. Največ težav pri uresničevanju posameznih določil nam bosta povzročala predvsem prostorska stiska in kadrovske potrebe. To je problematika majhnih šol, kot je naša.« Franci Bastardi, ravnatelj šentjanške šole: »Danes smo vsi skupaj, ves kolektiv, dobili neko splošno sliko o zakonskih spremembah, ki se nas kot delavce šole tičejo. Zastavljena vprašanja so pokazala, da smo o določeni problematiki že razmišljali in da smo dobili neko potrditev za poznavanje teh določil. Tako kot povsod se bodo tudi tukaj pri izvajanju pokazali različni problemi, na katere moramo biti pripravljeni.« Krmeljska ravnateljica, Berta Logar: »Zakonska osnova za devetletko mi je všeč, resno pa sem zaskrbljena, ker v občini še ni nobenega dogovora za zagotovitev prostorskih in ostalih materialnih pogojev za izobraževanje. Nas pestijo predvsem prostorske težave. Sicer pa je bilo naše današnje srečanje poleg tega, da je bilo delovno, tudi družabnega značaja in menim, da bi morali take oblike druženja večkrat ponoviti.« V nadaljevanju so se učitelji z vseh treh šol zadržali v prijetnem razgovoru. Tako je poleg strokovnega izobraževanja to srečanje pomenilo tudi majhen kamenček . v mozaiku sodelovanja in zbliževanja šol v tej dolini. (Jakob) NI DOVOLJ ZE, DA IMATE DOBER IZDELEK... OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU SKB banka tudi na področju zavarovanja m miMUM. SKB banka d.d. v novih poslovnih prostorih v Brežicah! Od 21. oktobra dalje vas vabimo v nove poslovne prostore agencije SKB banke d.d. v Brežicah na Ul. prvih borcev 39, kjer vam nudimo naslednje bančne storitve: • komercialno poslovanje s podjetji • kreditiranje obrtnikov • vse oblike varčevanja v tolarjih in devizah • vodenje tekočih, žiro in deviznih računov • najem kratkoročnih in dolgoročnih posojil za različne namene • poslovanje z Eurocard in Visa kartico SKB banke, kmalu pa tudi z drugimi plačilno-kreditnimi karticami • možnost uporabe večfunkcijskega bankomata • najem šefov • nakazila v tujino in menjalniško poslovanje V novi enoti bomo za vas poslovali vsak delavnik od 8.30 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, razen sobote. Nase telefonske številke so 0608/61-128,0608/61-129 in 0608/62-676, faks pa 0608/61-227. Veselimo se vašega obiska in vas vljudno vabimo v naše nove poslovne prostore! SKB banka in avstrijska zavarovalna skupina EA Generali z Dunaja sta 15. aprila 1996 podpisali pogodbo, s katero je holding EA Generali skupaj s hčerinsko zavarovalnico Interunfall z Dunaja kupil 50-odstotni lastninski delež v Ljubljanski zavarovalnici z odkupom njenih delnic, katerih lastnik je sicer SKB banka. Avgusta letos je Urad za zavarovalni nadzor pri Ministrstvu za finance dal v skladu z zakonom o zavarovalstvu soglasje za vstop zavarovalne skupine EA Generali v solastništvo Ljubljanske zavarovalnice. Na podlagi tega je omenjena pogodba stopila v veljavo. Z vstopom zavarovalne skupine EA Generali so ustvarjeni pogoji za popolno prenovo poslovanja Ljubljanske zavarovalnice, zlasti s ponudbo novih zavarovalnih produktov na vseh področjih zavarovanj in prenosom zavarovalne tehnologije. Z novimi partnerji je bilo dogovorjeno, da bo prodaja določenih vrst produktov, zlasti življenjskih in nezgodnih zavarovanj, organizirana preko mreže SKB banke, v drugi fazi pa bo Ljubljanska zavarovalnica organizirala lastno prodajno mrežo in mrežo pogodbenih agentov. Ljubljanska zavaro-valnica bo na zavarovalnem trgu nastopila v začetku leta 1997, najprej z življenjskimi in nezgodnimi zavarovanji, potem pa postopno še s ponudbo ostalih vrst zavarovalnih produktov. Na skupščini Ljubljanske zavarovalnice 9. oktobra 1996 sta bila imenovana nov nadzorni svet in nova uprava. Predsednik novega nadzornega sveta zavarovalnice je Ivan Nerad, predsednik uprave SKB banke, njegov namestnik pa dr. Dietrich Karner, predsednik uprave holdinga EA Generali Dunaj. Za predsednika uprave zavarovalnice je bil imenovan dr. Christoph Baumgartner iz zavarovalne skupine EA Generali. Odgovornost za poslovno vodenje Ljubljanske zavarovalnice in pripravo zavarovalniške tehnologije je prevzela zavarovalna skupina EA Generali. Dodatne informacije: SKB banka, Franci Gerbec, pooblaščenec uprave banke, telefon 131 92 64. Naši podjetniki PRO Studio se vse bolj uveljavlja Pred šestnajstimi leti je bil Brežičan Veljko Jukič še nadobuden fotoreporter, danes ______pa razmišlja o lastni tiskovni agenciji -Najhitrejši fotoservis v Posavju «PRO Studio je »obrat«, v katerem imamo trgovino in izvajamo celovito fotografsko ponudbo, Jukič PRO pa je krovno podjetje,« razlaga 34-letni Veljko Jukič iz Brežic, ki ga marsikomu niti nI treba posebej predstavljati. V javnosti se namreč pojavlja tudi s svojim imenom in priimkom, ko podpisuje lastne strokovne članke in reportaže v različnih avtomobilističnih revijah, ki dišijo po dirkah. Njegova fotografska delavnica in prodajalna stoji v središču Brežic, tik ob priljubljeni okrepčevalnici Vrtnica, čeprav bi Veljko morda raje videl, da bi bila Vrtnica znana po tem, da stoji zraven PRO Studia. Šestnajst let, torej od svojega osemnajstega leta naprej, je Veljo, kot ga kličejo prijatelji, prisoten na prizoriščih najdražjega in najimenitnejšega avtomo-bilističnega športa na svetu. Objektiv svoje fotokamere je usmedl že v marsikaterega dirkača ter tako njegovo podobo ohranil za vse rodove. Kot na primer nesrečnega Avrtona Senno, ki mu je posvetil vseh šest velikih barvnih listov stenskega koledarja, ki velja do konca letošnjega leta, a ga zaradi fotografij Veljko Jukič nesmrtnega Avrtona nihče ne bo vrgel med star papir. Fotografija je za Veljka tako postala tudi velik podjetniški izziv. Fotodejavnost «Kot fotoreporter sem pričel delati pri nekoč vodilni jugoslovanski avtomo-bilistični reviji Avtomagazin. Kmalu sem pričel sodelovati s še nekaterimi drugimi tovrstnimi revijami in v nekem trenutku sem veljal celo za vodilnega jugoslovanskega fotoreporterja, bil pa sem tudi prvi slovenski novinar, ki so ga povabili v Brazilijo na Camel Trophv leta 1989, kjer sem naredil nekaj zares dobrih stvari. Ob fotografskem delu pa sem se razvijal tudi v novinarja, zelo veliko sem pisal, delal intervjuje z vseh področij motošporta. To delo mi je omogočilo veliko potovanj po vsej Evropi in drugod po svetu. Tako sem dobil zelo dober vpogled v nekatera dogajanja, tudi po poslovni in medijski plati. To sedaj s pridom izkoriščam v svojem podjetju, ki Ima trenutno tri zaposlene. V PRO Studiu se poleg običajne dejavnosti, kot je fotografiranje ljudi za najrazličnejše dokumente, razvijanje filmov, naročenega fotografiranja pomembnih dogodkov ter prodaja fotografskega materiala in opreme, ukvarjamo tudi s komercialno fotografijo za prospekte in predstavitve podjetij, _ kar zahteva vrhunsko* kakovost. Mi jo obvladujemo in _ smo sposobni kateremu koli podjetju izpolniti celovit fotografski servis, kakršnega si želi. Stalno delamo npr. za Tovarno pohištva Brežice, AFP Dobova, Transport Krško in še nekaj podjetij, tudi ljubljanskih. Z novo aparaturo za izdelavo fotografij za občane pa smo postali najhitrejši tovrstni servis v Posavju.« Pogled naprej «Perspektivo podjetja vidim predvsem na dveh področjih. Ob tem, da želimo pokrivati tretjino komercialnih potreb Posavja, bomo razvijali tudi agencijsko dejavnost. Že prihodnje leto bomo za celotno vzhodnoevropsko tržišče postali nekak fotoservis za formulo 1. To je tržna niša, ki še ni pokrita. S tem še ne kanimo postati novi Reuter, lahko pa pokrijemo svoj del tržišča. Izkoristiti moramo svoje znanje s tega področja, ki pa ni majhno. Formula 1 pa je danes zelo zelo velik posel,« je zaključil podjetnik Veljko Jukič, ki ga je slaba izkušnja s poskusom izdajanja lastnega časopisa pred leti naredila nekoliko previdnejšega, a trdnejšega in odločnejšega. © OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Frizerji Vse frizerje in pri njih zaposlene delavce vabimo, da se udeležijo seminarja s predstavitvijo jesenskih pričesk, novih stilov in idej ter prikazom dnevnih in visokih modnih pričesk za svečane in posebne priložnosti. Seminar bo v nedeljo, 27. oktobra 1996, ob 14. uri v klubu TERMOPOLIS Terme Čatež. Predstavitev modnih pričesk bodo izvajali; Angelo Adorisi, priznani stilist iz Italije, Frizerski klub iz Maribora in DIKSON team iz Slovenije. Kotizacija seminarja znaša 4.000 SIT, prijavite pase lahko na tel. 0608/62-250 ali 0609/ 638-313, pri podjetju Akord d.o.o., Brežice. Barbara Krznarič iz Maribora organizira prvo tekmovanje frizerjev v komercialni modi -SLOVENSKI TREND '97", ki bo potekalo v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, in sicer 23. februarja 1997. Pisne prijave je potrebno odposlali do 30. novembra. Podrobnejše informacije laho prejmete v vseh treh zbornicah Posavja. Avtoprevozniki Septembra smo vam poslali dopis s povabilom, da se lahko vsi, ki nimate ustrezne izobrazbe za pridobitev licence, udeležite izobraževanja za pridobitev poklica voznik s priznano IV. stopnjo izobrazbe. Čas za prijavo je že potekel, vendar se še lahko prijavite. Šolanje bo, če bo zadosti prijavljenih, potekalo v Posavju. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE Mednarodni sejem plastike in gume Sarajevski sejem bo med 5. in 9. novembrom 1996 organiziral mednarodni sejem plastike in gume, kjer se bodo predstavili predstavniki industrije gume, plastike in sorodne panoge. Rok za prijavo je 20. oktober 1996. Prijavnico in podrobnejše informacije dobite pri Ino markt d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana, tel.: 061/322-978. Poslovna konferenca s podjetji iz Lombardije Zunanjetrgovinski center lombardske zbornice bo v sodelovanju s slovenskimi organizatorji v času cd 25. novembra do 1. decembra 1996 pripravil -TEDEN LOMBARDIJE V SLOVENIJI«. Kot uvodno aktivnost bo GZS organizirala poslovno konferenco s podjetji iz Lombardije v ponedeljek, 25. novembra 1996, s pričetkom ob 10. uri. Organizatorji iz Lombardije so nam že posredovali seznam podjetij, ki se bodo udeležila poslovne konference, katerih dejavnostjo: proizvodnja kemičnih in farmacevtskih proizvodov, barv, lakov, čistil, proizvodnja nogavic in spodnjega perila, pletenin, potiskanih etiket iz blaga, trakov, elastičnih niti, oblačil, tkanin, proizvodnja kablov za elektronski prenos podatkov, optičnih vlaken, telefonskih žic, proizvodnja bižuterije in modnih dodatkov, proizvodnja kozmetike, proizvodnja papirja v rolah, izdelkov iz kositra, svetlečih insignij iz jekla, aluminija, pleksistekla, popravilo karoserij in avtomobilov ter hladno tiskanje kovin. Za udeležbo na poslovni konferenci ni predvidena kotizacija, če pa se je nameravate udeležiti, vas prosimo, da izpolnite prijavnico in jo najkasneje do 30. oktobra 1996 pošljete na GZS, g.Iztoku Lenardiču, Slovenska 41, Ljubljana. Poslovanje z BiH GZS je izdala disketo z naslovom Poslovanje z BiH, ki vsebuje vse pomembnejše informacije o BiH, o sodelovanju Slovenije z BiH, o rekonstrukciji gospodarstva BiH, koristne informacije in kontaktne naslove za izvajanje projektov ter bazo podatkov o projektih mednarodne pomoči in projektih sodelovanja. Dodatne informacije dobite na OGZ Posavje. Nagrade GZS GZS je za izjemne gospodarske in podjetnike dosežke razpisala nagrade za leto 1996. Razpis je bil objavljen v Delu in Večeru 14.9.1996 ter Gospodarskem vestniku in v Glasu gospodarstva 19.9.1996. Razpisanih je 5 nagrad za srednja in velika podjetja ter 5 nagrad za mala podjetja. *«*2 AeV* »v cVi " 06°8g*25 Delovanje NEK v septembru Stoodstotna razpoložlj i vos t in izkoriščenost Septembra je jedrska elektrarna Krško dosegla 100-odstotno razpoložljivost in 100-odstotno izkoriščenost ter proizvedla 445.764 MWh (neto) električne energije. Temperaturni prirastek reke Save je bil pod dovoljenimi tremi stopinjami Celzija; povprečno je znašal 2,0 stopinji C, največ pa 3,0 stopinje C. V tekočinskih izpustih je koncentracija tritija znašala 0,1 odstotka od največje skupne letne radioaktivnosti (20 TBg) in koncentracija ostalih dopustnih radionuklidov 0,05 odstotka od dopustne letne doze (200 GBg). V plinskih izpustih na razdalji 500 metrov od elektrarne je bil delež radioaktivnosti 0,19-odstoten od letno dovoljene doze za NEK (50 mikroSv). Ta mesec so uskladiščili 22 sodov SRAO in tako kurnulativa znaša 3.484 sodov GLAS, 40 - 17. OKTOBER 1996 Naša anketa: Protitobačni zakon - komu v škodo in komu v korist? Odkar je Slovenija samostojna država, se čedalje več naših ljudi odpravlja po različnih opravkih v Združene države Amerike. Torej: imam znanca, ki je dokaj redno potoval v Ameriko, še takrat, ko je bil za ostale Janeze pojem tujine že šoping v Gradcu ali obisk dam na Bahnhofstrasse v Muenchnu. O svojem najnovejšem potovanju čez lužo pa je povedal najprej: »V Ameriki je fajn. Kadili smo kar na pločnikih. S sprejema ali predavanja sem se umaknil na pločnik, razdelil cigarete med najbližje zamorce in jim prižgal. Oni so sedeli, jaz sem stoje povlekel svoj čik in šel nazaj v družbo.« Možakar ima namreč akademski naziv in po svojem statusu nikakor ne sodi v družbeno dno na pločniku. A menda je tako, da so v Ameriki kadilce getoizirali, da je vsepovsod kajenje prepovedano, da kadijo samo še najnižji družbeni sloji in da kadilce zapirajo v majhne, neudobne in neugledne kletke, kjer jih z naperjenim ročnikom straži dežurni gasilec. V takšnem vzdušju se je seveda veliko lažje odločiti za opustitev kajenja kakor pri nas, kjer si morajo nekadilci šele izboriti pravico, da v resnici zadihajo nezakajen zrak. Novosprejeta zakonodaja namreč sama po sebi ne bomičesar rešila, le možnost daje, da se stvari uredijo. Pri tem urejanju ne pomaga nobena prepoved. O tem je zgodovina že obilno poučila človeštvo. Vzemimo samo zakon o prohibiciji (spet) v Ameriki, ki je prispeval predvsem k razcvetu kriminala. Seveda bodo sedaj kadilci in vsi, ki imajo v Sloveniji z njimi opravka, pripeti na nekakšno prokrustovo posteljo. V prvi vrsti bodo morali ukrepati gostinci, nato tisti, ki so zadolženi za kakršne koli uradne prostore, nato lastniki podjetij ... Ukrepati bo morala tudi država. Resnici na ljubo bi morala ukrepati že takrat, ko je dala drugič v proceduro protitobačni zakon. Takrat bi morala Milan Doberšek, zasebni gostinec iz Brežic: »Sam sicer ne kadim, toda menim, da se morajo zadeve najprej pripraviti in šele nato se lahko sprejemajo zakoni. Trdim, da je v Sloveniji 70 odstotkov lokalov za stroga določila tega zakona nepripravljenih. In če bi zakonska določila stopila v veljavo takoj, lahko polovico gostinskih lokalov kar zapremo. Zadeva se mora graditi dolgoročno. Kolikor vem, takega zakona ni nikjer v Evropi in zato se mi zdi nesmiseln.« spraviti pred parlament tudi zakon o oblikovanju sklada, v katerega se bodo nabirala sredstva od davka na promet s tobačnimi izdelki, ki bodo služila sponzoriranju kulturnih, športnih in ostalih dejavnosti. Tobačna industrija je pač zadolžena za to, da lastnikom prinaša dobiček, tako kot vsako drugo podjetje na svetu. Zato ji ne kaže zameriti, če bi sama od sebe opustila dosedanja krepka sponzorstva v slovenskem prostoru. Tudi, če ji zakon tega ne bi preprečeval. Če pa sponzorstvo ne bo smelo biti poplačano niti z drobno etiketo ... Na učinek prepovedi oglaševanja tobačnih izdelkov bo treba počakati kako desetletje. To izkušnjo so predlagatelji določila že sami posredovali z Zahoda. A kaj, če se nestrpnežem le ne bo preveč mudilo in če se bodo lotili lova na čarovnice? Kaj mislim s tem? Razumem, da v slovenskih sredstvih javnega obveščanja ne bo smelo biti nikakršnih propagandnih sporočil za tobačne izdelke, da tudi netobačni izdelki ne bodo smeli nositi blagovnih znamk tobačnih izdelkov ... Rekel bi celo lahko, da jim je kar prav, saj smo (recimo) z Našim glasom kar nekajkrat trkali na njihova vrata, pa so nam odgovorili, da za oglaševanje nimajo predvidenih sredstev. Torej jim je zakonodajalec le olajšal muke, a ne! Pa ne gre le za kapital. Gre tudi za veliko delovnih mest in (končno) za precejšen dotok davkov v proračun. Mislim pa na nekaj drugega. Ali bo domača tobačna industrija v podrejenem položaju glede na tujo, saj se tujci lahko reklamirajo v revijah in časopisih, ki jih pri nas premore skoraj vsak kiosk. Ali pa bo država zaposlila uradnike, ki bodo s cenzorskimi škarjami izrezovali take reklame? Ali pa bomo Slovenci ostali brez takih revij? Kaj pa filmi? Proizvajalci različnih izdelkov, torej tudi tobačnih, bijejo prave bitke za to, kakšen sok si bo natočil kateri junak v filmu, kakšno obleko bo Karmen Molan, sodelavka Studia Brežice: »Čeprav kadim, na svoj način odobravam prepoved kajenja na javnih oz. delovnih mestih. Zase pa ne morem trditi, kako bo; morda se bom končno naučila nehati kaditi. Če se je država glede reklamiranja tobačnih izdelkov Društvo nekadilcev Sevnica Janez Blas - borec proti tobaku in zaveznik nekadilcev Društvu nekadilcev Sevnica, ki je bilo ustanovljeno 14. junija 1984, od vsega začetka predseduje dr. Pavel Zagode. Za ustanovitev društva pa je najbolj zaslužen Janez Blas iz Sevnice, ki je bil do ustanovitve član edinega slovenskega društva nekadilcev Ljubljana-Šiška. Janez Blas se je že v takratnem Zboru združenega dela slovenske skupščine bojeval za zmanjšanje uporabe tobačnih izdelkov in za zaščito nekadilcev pred nikotinom. Že leta 1987 je dosegel, da je takratna skupščina sprejela sklep, da je bilo dovoljeno kaditi v prostoru restavracije ob šanku in pod stopniščem ter v avlah, ne pa v sejnih dvoranah in jedilnici. Janez Blas je na XI. kongresu Zveze sindikatov Slovenije med drugim v svojem referatu dejal: »Ko analiziramo klimatske pogoje na delovnih mestih, smo včasih rahločutni do vlage, do prašnih delcev, do ropota in neprijetnega vonja, istočasno pa zelo širokogrudni in popustljivi do cigaretnega dima. Statistični podatki kažejo, da je škodljivost kajenja večja od najslabših delovnih pogojev in zaradi posledic kajenja postane invalidnih največ delavcev. Kljub številnim znanstvenim dokazom so še vedno dileme o socialnih in gospodarskih posledicah množičnega kajenja. Poleg tega je odnos do sočloveka in naših otrok ter do naravne zapuščine tudi vprašanje kulture naroda ... Naša naloga je, da zgrnemo našo kulturno moč, našo znanost in tehnologijo prvenstveno v zagotavljanje čistejšega okolja kot temeljnega pogoja za naš obstoj, nadaljnji razvoj in uspeh pri delu!« Kako danes, po sprejetju t.i. tobačnega zakona, razmišlja borec proti tobaku in zaveznik nekadilcev Janez Blas? »V resnici nisem takšen, kot si me nekateri predstavljajo. Vedno sem vztrajal, da tobak ni perspektiva za slovenski narod. Žalostno je, da ljudje še vedno vsako aktivnost, ki nekomu ni po godu, proglasijo za sovražno, pa naj bo to v medsebojnih odnosih na delovnem mestu ali v zasebnem življenju. Tako imajo nekateri mojo aktivnost za boj proti kadilcem. V resnici gre za znosne odnose med ljudmi, ki pa ne morejo biti znosni, če nekdo s svojo razvado po nepotrebnem (in kajenje je prav grda razvada) posiljuje drugega, ki pa je brez moči, da bi se ubranil, če ni zakonske regulative. Spoštujem kadilce, ki jim zadostuje kulturen odnos do sočloveka in ne zasvaja drugega s svojo grdo razvado -kajenje brez njegove privolitve.« In kaj za vas pomeni sprejem ustrezne zakonodaje? »S sprejemom Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov v RS je državni zbor sprejel dolgoročno najbolj koristno odločitev za številčno majhen slovenski narod. Enako koristno delo je opravil tudi državni svet, ki ni naspotoval (ni dal veta) zakonu. Potrebno je čestitati državnim poslancem in svetnikom, tako kadilcem kot nekadilcem, za tako» korajžo. Zato jim tudi odpuščam, da so se včasih tudi po nepotrebnem prepirali. Za sprejem tako koristnega zakona, ki bo stoodstotno pokazal zgodovinsko edino pravo odločitev v vseh pogledih, bodo sedanji poslanci in svetniki z zlatimi črkami zapisani v naši mladi slovenski parlamentarni demokraciji. Trud somišljenikov za sprejem ljudem prijaznega tobačnega zakona je le poplačan, čeprav trdim, da v resnici ni tako strog, kot se v javnosti navaja, saj še vedno dovoljuje oziroma je pustil nedotaknjeno prodajanje tobačnih izdelkov v trgovinah z živili itd.« Kajenje je zares grda razvada, ki se jo mladi ljudje največkrat »naučijo« na cesti, v šoli, v družbi, pa tudi pri vojakih. In kako se takrat počutijo starši? »Moj starejši 24-letni sin veliko kadi, čeprav z ženo Alojzijo želiva drugače, ampak polnoletni otroci odločajo po svoje. To pa ne pomeni, da ga nimava rada. Ko rečem, da nisem s svojimi aktivnostmi nič naredil na področju omejevanja in uporabe tobačnih izdelkov (ker moj lastni sin veliko kadi), pa mi mlajši 22-letni sin pove, naj sam sebi ne lažem, saj dobro vem, da sem veliko prispeval proti agresivnemu marketingu tobačne industrije v korist slovenskega naroda,« je še dodal 62-letni Janez Blas, ki ga prijatelji še vedno kličejo Janko. (GAIex) odločila, kot se je, bo pač morala sama vložiti delež denarja v šport in drugo. S tem se pač ne strinjam. In če naj bi mene, ki kadim, sodelavec za kajenje na delovnem mestu prijavil -kaj gršega si ne bi mogli izmisliti. Že tako si mečemo polena pod noge, zdaj pa nas država še ud biti špeckahla.« Dira iz avtomobilov in dimnikov - darilo (nc)kadilcem Nedvomno je prišel čas, ko je treba poskrbeti za nekadilce malo bolje kot doslej. Menim pa, da se v zadnjem času dviga preveč prahu okoli tega vprašanja, saj se da vse dogovoriti. Prav tako kot so glasni agresivni oglaševalci, so se našli agresivneži tudi na drugi strani. Agresivni zagovorniki nekajenja in Ministrstvo za zdravstvo so na strani hiperživljenja, namesto da bi pokazali tudi na druge negativne dejavnike, ki so hujši od cigaretnega dima. Emisija izpušnih plinov iz vozil in tovarniških dimnikov nima prave teže. da bi se je lotili, kot so se lotili cigareti? Saj ne, da bi ampak vse neke nove Izključno KaOHCGV, 9 ostal že omenjeni dej. lahko še pogubnejši. Za ilustracijo zanimiv podatek: na Kavkazu, kjer j« povprečna starost največja na zemeljski obit. je tudi poraba tobaka na prebivalca največja. Toda tam ne poznajo stresa in jih tobak oz. tamozrrtnikotin m ubija. Nas pa ubija način živlienja. ki se mu je tBžko izognrti. nosil, kakšno stekleničko z dišavo bo vzel v roke ... Ali bomo ostali tudi brez vseh filmov, v katerih si zvezdniki ležerno prižigajo cigarete kot po tekočem traku? Tako se namreč v resnici ustvarja imidž, tako se rekrutira tudi nove kadilce med mladimi, željnimi »postati odrasel«. Bodimo strpni! Recimo, da je novosprejeti zakon, ki ga bo sicer v resnici težko spraviti v življenje, le dobra osnova za dvig samozavesti nekadilcev, ki so jih kadilci doslej kar odločno silili k pasivnemu kajenju. Recimo, da se bodo sedaj imeli na kaj sklicevati tisti, ki so jih doslej kolegi zavijali v tobačni dim in jim še dopovedovali, da je s človekom, ki ne kadi in ne prenese dima, nekaj narobe. Če bomo brez pretiranega puritanstva in prevelikih kozlarij prišli do tolikšne osveščenosti prebivalstva, da bo kajenje splošno priznano za nekaj nelepega, bomo na konju. Večina kadilcev namreč v resnici ni neumnih in dobro vedo, kako jim tobačni dim škodi. Zato so očitno v resnici potrebni drugi načini pritiska nanje. Za primer splošne ljudske volje naj zapišem še šalo, ki zagotovo ni nova, pa vendar ... Mladenič in mladenka sta v angleškem avtobusu na dve nadstropji nekako sumljivo lezla drug v drugega. Čedalje bolj sta se razvnemala in končno sta kar pozabila, da so okrog njiju tudi drugi potniki. Med izlivom njune strasti so se sopotniki obzirno ali v zadregi ozirali okrog ali se delali, da ne vidijo ničesar, drugi so se naslajali ob buljenju vanju ... Pač v skladu s svojo naravo so vsak po svoje počakali, da se stvar poleže in nihče ni delal cirkusa. Ko je bila »predstavica« mimo, pa je mladima zadišala še takoimenovana postkoitalna cigareta. Takrat pa so se Angleži nehali delati Angleže, hladne kot špricer. »Kaj si drzneta! Tukaj se ne kadi pa pika! Takoj ven!« (Ika) Vladimir Kevo, strojni tehnik iz Brežic: »Kot nekadilec podpiram omejevanje kajenja, saj bodo tako vsi, ki jih cigaretni dim moti, lažje uveljavljali svoje pravice. Dobro je, da bo prišlo do prepovedi kajenja med drugim tudi v bolnišnicah, uradih in šolah, kar je dobro predvsem zaradi otrok, čeprav je žal med njimi že veliko kadilcev. To, da bodo ponekod kadilci dobili svoj poseben prostor, se morda malo čudno sliši, a to je pač stvar zakona.« Marjan Lapuh, podjetnik iz Brežic: »Sam sem vrsto let kadil, sedaj pa ne več. Glede novega zakona pa menim, da je vse skupaj malo pretirano. Tako vroča juha, kot se skuha, se nikoli ne poje. Pravica vsakega človeka je, da diha svež zrak, če pa nekomu žpaše' kaditi, je to konec koncev njegov problem, če s tem drugih ne ogroža. Bistvo demokracije je tudi v tem, da se pravice človeka omejujejo tudi s pravicami sočloveka. Toda tale zakon se mi vseeno zdi prestrog.« Tobačni pa se sliši Kot smo iz neuradnih virov izvedeli, bo novosprejeti zakon o omejevanju uporabe tobačnih tobačnih izdelkov v Sloveniji ob vseh zakonskih zahtevah botroval še vrsti za mnoge pomembnih sprememb, ki pa sO izrednega pomena za dosledno izvajanje omenjena zakona. Pred dnevi je skupina zaenkrat še anonimnih državljanov začela zbirati podpise za Izpustitev številke 57 pri pouku matematike, ker se tako reklamira vrsto tobačnih izdelkov. Mariborski župan dr. Križman pa je (tudi po neuradnih virih) že vložit zahtevek pri ustavnem sodišču o preimenovanju mesta Maribor, ker preveč spominja na tobačno blagovno znamko, kar velja tudi za reko Dravo. VSAKDO VE KATERI OGLAS JE DOBER, TAKOJ KO GA VIDI! OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU frvUlHANlIZtRITVO Prešernova 15 i-UKFJr Brežice a^*-« M+m-M- tei.: 62-088 izbor več kot 250 vrst gum &*,. vseh modelov in dimenzij VECTOR2 del. čas: 7h-19h sobota 7h-l2h UG4+ Š GLAS, 40-17. OKTOBER 19. Strokovna ekskurzija delavcev CSD v Belgijo tK^^$JWgi^^^šŠ Belgija, septembra - Kot je v navadi, imajo tudi delavci CSD Krško v programu nenehno izobraževanje in Izpopolnjevanje. V minulem mesecu so si ogledali delovanje sorodnih centrov v Belgiji. V Antvverpnu Jih je sprejela Monica Dobois, stara znanka, saj Je od leta 1993, ko Je prvič pripeljala pomoč za begunce, večkrat obiskala Slovenijo. Med obiskom so si ogledali znamenitosti Belgije, centre za socialno delo, njihove oblike domov upokojencev. Zanimivo je, da imajo za socialno varstvo pri vsaki občini odgovoren odbor, ki rešuje vse zadeve na podlagi predlogov socialnih delavcev, zaposlenih na šolah, v delovnih organizacijah, domovih za ostarele... Seznanili so se tudi z njihovim šolskim sistemom, ki je resnično brezplačen, ne glede na to, v katero šolo je otrok vpisan (državno, zasebno, občinsko ali cerkveno), in sistemom zdravstva, ki je podoben kot pri nas. Kot spominek so si člani CSD domov prinesli prtičke iz čipk, zaščitni znak flandrijskega dela Belgije, ter značilne čokoladne bonbone. (Lidija Žnideršič) Sončkova terapevtska kolonija v Božičih nad Ankaranom t ¦:< gP*li.;;.: S 11 |.f ¦ : : m L>t **_____ fi*V ***** il^šJ***.« >^MS |L** \ v ^fe~ —.~r-*tf->-y«s« , ^^; f> :-wv ¦¦ JL "Sf" 1 ¦¦¦¦¦ š ¦¦:? >.-- ¦¦• Božiči nad Ankaranom, 13.-24. septembra • V lepem naravnem okolju in prijetno urejenih prostorih nad Ankaranom, last Zveze društev za cerebralno paralizo, je posavsko društvo Sonček že drugič organiziralo družinsko terapevtsko kolonijo, ki se je je udeležilo šest družin z otroki, starimi od 3 do 6 let. Program je potekal ves dan, vodile pa so ga nevrofizioterapevtka Martina Umek, logopedinja Nataša Umek, psihologinja Barbara Smolej in študentka Barbara Požun. V dopoldanskem času so bili otroci pri nevrofizeoterapevtki in, po potrebi, logopedinji, popoldne pa so za starše pripravili predavanja o vzgoji in razvoju otrok s cerebralno paralizo, pomenu fizeoterapije, zakonodaji na to temo ..., medtem pa so otroci sodelovali v likovnih in glasbenih delavnicah ter dejavnostih na prostem, ki jih je vodil Anglež Neil Jackson. (Barbara Smolej) Pravica gluhih do znanja Brdo pri Kranju, 3.-5. oktobra - Pod okriljem Unesca sta ljubljanski Zavod za usposabljanje slušno in govorno motenih ter surdosekcija pri Društvu defektologov Slovenije organizirala seminar na temo Pravica gluhih do znanja za gluhe, starše gluhih otrok, gluhe starše in strokovne delavce na tem področju. Mednarodnega seminarja s predavatelji z Nove Zelandije in Tasmanije, iz Avstrije in Škotske sta se udeležili tudi tajnica in ena članica posavskega društva gluhih in naglušnih. Poleg teoretičnega dela in vključevanja novih spoznanj s področja surdopedagogike so prikazali tudi praktično delo v izobraževanju gluhih otrok v različnih državah, (nic) Prof. Savniku državna nagrada za področje šolstva Ljubljana, 7. oktobra • Dva dni po svetovnem dnevu učiteljev Je v Narodni galeriji potekala slovesna podelitev nagrad RS na področju šolstva za leto 1996. Med 11 rajenci je bil tudi Franc Savnik iz Dobove, sicer profesor ematike in fizike na Gimnaziji Brežice. Nagrado Je prejel avtorsko delo pri učbenikih tn učnih pripomočkih na rocju srednjega šolstva. Večino svojega dela Je posvetil učevanju na brežiški gimnaziji, kot svetovale« za matematiko pri Zavodu za šolstvo Je uspešno vodil projekt Modernizacija pouka matematike v višjih razredih osnovne šole, vrh tega pa Je tudi avtor in soavtor številnih učbenikov in priročnikov za učitelje ter različnih priročnikov za matematiko za osnovno in srednjo šolo. (GAIex) ŠOLARJI NE MIRUJEJO Mojca in Kaličopko med nami V soboto, 21. septembra, smo na Senovem praznovali dvestoletnico rudnika. Ob tem jubileju sta nas obiskala simpatična junaka malih ekranov Mojca in Kaličopko. Zabavala sta nas s pestrim programom. Že na začetku smo vsi v dvorani z njegovim pozdravom prebudili Kaličopka, ker je na odru zaspal. Vsi smo M MNdutm* nad njegovim oponašanjem. Oponašal ja tudi radijskega napovedovalca. Na koncu predstave smo oba nagradi i vesMm aplavzom. To je bil nepozaben dogodek, ki ae ga bomo vsi obiskovalci radi spominjali. (Ana Perud a Senovega, 10 M) Kaj je novega na OŠ Knnelj Začeli so graditi pločnik, ki bo omogočil varno pot v sok) STOP Pridni bralci so tekmovali v knjižnem kvizu STOP Maja Pelko pa bo odšla na državno prvenstvo STOP Naši tekmovalci so se prijavili na oddajo Male sive celice in upamo, da bodo nadaljevali niz uspehov Draga Perka STOP Ogledali smo si zanimiv film Košarkarjev dnevnik STOP Šolski krožki so začeli delati s polno paro STOP V srcih naših učencev se je pomlad že pričela STOP Sedmarji smo bili cepljeni STOP Dobili smo prenovljeno računalniško učilnico z novimi računalniki STOP Prijavili smo se za Pilovo igro Vesela šola STOP Dekleta so odigrala prijateljsko tekmo v odbojki z OŠ Šentjanž STOP Leon Ribič, 7.r OŠ KrmelJ Prosim, hvala Naša učiteljica Gusta Mirt je z nami spet pripravila zanimiv teden otroka. Dejala je, da nam ne bo manjkalo lepih občutkov, aktivnosti, da si bomo delili igre, smeh, radost, žalost, spoznanja, da bomo drug drugemu poklanjali ljubezen, spoštovanje in zaupanje. Naše besede so bile ta teden prosim, hvala, oprosti, ti smem pomagati, priden si ... Vsak dan smo se šli igrarijo, si ogledali igro »Kdo bo zmagovalec« in se družili z očki in mamicami v ustvarjalnicah in igralnicah. Ko smo našim najmlajšim v prvem in drugem razredu razlagali, kaj je žalost, so največkrat povedali, da so žalostni, kadar jim kdo nagaja, jih tepe, se grdo obnaša do njih. Torej nam bodo kar prav prišle besede prosim, hvala, oprosti, ti smem pomagati..., saj se moramo naučiti biti drug z drugim bolj strpni. (Milanka Klenovšek, 5.r OŠ KrmelJ) Kros Strip in risanka za kulturni dan Raka, 9. oktobra - Na OŠ Raka se že nekaj časa odvijajo različne dejavnosti, posvečene tednu otroka. Tako so minulo sredo priredili kulturni dan za učence od četrtega razreda dalje. Skupina otrok je svojo ustvarjalnost pokazala pri aranžerski delavnici, kjer so izdelovali pogrinjke za različne priložnosti, nekoliko več pa se jih je posvetilo nastajanju stripa in risanke pod vodstvom akademskega slikarja Rajka Cubra. Velikanski strip so potem razrezati in iz vseh nastalih sličic sestavili krajše stripovske zgodbice, ki so jih razstavili v šolski telovadnici, (nic) Zabavno popoldne za malo večje in malo manjše Kostanjevica, 10. oktobra • Ob okrogli obletnici kostanjeviške osnovne šole so za učence predmetne stopnje (pa tudi za malo mlajše) v šolski telovadnici pripravili zabavo s popularnim voditeljem Edijem Štrausom in njegovimi gosti, plesno šolo Bolero in skupino Povver Dancers. Šolarjem so se predstavili s plesom in pesmijo, se skupaj z njimi učili plesati makareno in se šli zabavne igre. Naslednji dan dopoldne pa sta učence razredne stopnje obiskala Mojca in Kaličopko, zabava pa je trajala vse dopoldne, (nic) V torek, 1. oktobra, so se ob enajsti uri učenci tretjih in četrtih razredov osnovne šole Senovo pomerili v krosu. Proga je bila speljana okoli otroškega igrišča. Med učenkami tretjih razredov so bile najboljše: Darja Bohorč, Marija Jeler, Urška Hictaler, med učenci pa Danijel Jazbec, Nejc Kranjc in Simon Zaje. Najboljše deklice med četrtimi razredi so bile: Sandra Kelher, Julija Aguši, Ramajana Vila, med dečki pa: Nejc Pozvek, Dominik Urbančič in Luka Zvodič. (Nejc Pozvek, 4.c Oš Senovo) Bila sem na mednarodnem obrtnem sejmu V šoli so nas obvestili, da si bomo ogledali mednarodni obrtni sejem v Celju, kamor smo se peljali z vlakom. Zjutraj smo se dobili na železniški postaji in veselo počakali vlak. Ko je pripeljal, smo vstopili in se odpeljali. V Celje smo šli učenci sedmega in osmega razreda. Potovanje je bilo zelo zabavno. V Zidanem Mostu smo morali prestopiti. Ko smo prispeli v Celje, smo se odpravili proti sejmu in si tam ogledali razstavljeno blago. Potem so nam učitelji dovolili, da smo si sami ogledovali. Ogledat smo si šli razne obrtne poklice. Ko smo si ogledali tudi te, smo imeli eno uro prosto za malico in za nakupe. Potem smo se odpravili proti železniški postaji. Dopoldan na sejmu nam je hitro minil, ker smo se zelo zabavali. V Krško smo se pripeljali ob štirinajsti uri. Zelo sem vesela, ker smo si ogledali sejem "in veliko novega spoznali. Najbolj od vsega razstavljenega blaga mi je bil všeč nakit. Upam, da nas bodo tudi naslednje leto peljali na podobno ekskurzijo. Ana-Marija Žulič, 7.r OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Ko se zbudim, bom že bogatejši. /0^Š Za bogatenje ni vedno nujno potrebno trdo delo. Zadostuje že pametna naložba. Svoj denar lahko naložite na milijon načinov, varnost naložbe pa je marsikdaj vprašljiva. Ena izmed najbolj varnih investicij je prav gotovo nakup bančnih obveznic. Z nakupom obveznic Banke Celje iz druge emisije si lahko zagotovite reden priliv kapitala po svojih željah in zmožnostih. Obveznice so izdane v apoenih po 100 DEM, letna obrestna mera je fiksna in znaša 7,5%. Obresti se bodo prinosniku izplačale dvakrat letno, obveznice pa bodo izplačane v petih letih. Vpisovanje in vplačevanje obveznic se prične 15.9. 1996. vse informacije o obveznici in izdajatelju pa vsebuje Prospekt za izdajo obveznic, ki je na voljo na vseh vpisnih mestih. Obiščite nas in se pozanimajte o podrobnostih! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. P banka celje V varnem zavetju tradicije NAŠ GLAS. 40-17. OKTOBER 1996 ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 17. IN 23. OKTOBROM 1996 Z. OVEN 21.3.-21.4. Novosti tega tedna bodo takšne, da boste zopet zelo neprizemljeni in nerealni. Vaše želje ne bodo v skladu z vašimi možnostmi, zato vas take situacije lahko kaj hitro razjezijo in zafrustrirajo. Odkriti je treba vzrok, zakaj sploh imate take želje, ki jih ne morete uresničiti. Za tiste, ki so bolj umetniškega duha, bo to obdobje prineslo nekaj novih zamisli, za tiste, ki nimajo partnerja, to lahko pomeni pravo ljubezen, ki temelji na duhovnih temeljih, za tiste, ki partnerja imajo, pa možnost, da razširijo svoje poglede na ljubezen in najdejo pot do tistega pravega. RAK 22.6.-22.7. o S Yfift\ Obdobje nerealnih želja vas bo spametovalo in počasi j>$ r boste spet prišli k sebi. Imeli pa boste težave pri - komuniciranju z ljudmi, ker boste ali preveč osebni, kar pomeni, da ne boste znali zajeti stvari z več strani, ali pa DVOJČKA celo preveč mistični in vas ljudje ne bodo razumeli. 21.5.-21.6. Še vedno ste pod zelo močnim vplivom svoje podzavesti, ki vam mnogokrat naredi kaj nepredvidenega in napačnega. Včasih so ti podzavestni vzorci tako močni, da jih imenujemo obsedenost in v resnici lahko prevzamejo vlogo druge osebnosti. Tukaj pomaga samo ena sila: ljubezen. Še vedno imate toliko fizične energije, da lahko storite marsikaj pametnega, lahko pa se tudi popolnoma izgubite, če pri tem ne upoštevate duhovnih načel in ne znate spoštovati pravice do samoodločitve vsakega posameznika. Ne vsiljujte drugim svojih pogledov, pustite jim svobodo. Mnogim devicam se bo izpolnila želja po idealni ljubezni, pa čeprav morda ne bo večno trajala. Utegne pa biti zelo lepo. Ne skrbite, kaj bo v prihodnosti. Potrudite se in bodite srečni v tistem trenutku, v katerem ste. Nikogar ne morete in ne smete poskušati zadržati ob sebi. Mnogim tehtnicam ne bo najbolje. Iz enega razočaranja bodo šle v drugo. Iz ene neuresničene želje v drugo. Značilnost ljudi je, da skušajo razočaranja skriti in gredo Q J zato z glavo skozi zid, da bi le zadovoljili želje. Narobe: TEHTNICA ,reba ie sPreieti vzrok razočaranja, želja se nato v trenutku 24.9.-23.10. uresniči. LEV 23.7.-23.8. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. Ste pred odločitvijo, ali boste delali samo zase in zadovoljevali svoje nižje potrebe in želje ali pa se boste prepustili božanskemu vodstvu, ki vas želi sprejeti v družino naprednih duš, ki so spoznale čisto in nesebično ljubezen do vseh bitij enako. Le ta druga možnost vas lahko reši. Kljub temu, da ste v ljubezenskih odnosih v stalnih napetostih in nerealnih odnosih, boste imeli priložnost, da vsaj za trenutek vidite tisto, kar morate doseči za stalno. Ali veste, da ves čas bežite pred partnerjem in pravim odnosom do njega? Biznis, šport, alkohol. En sam beg! Za vas velja skoraj enako kot za bike in device, torej I boste imeli nekaj možnosti, da vidite, kaj morate postati, da boste srečni. Spremeniti se je treba v celoti, vendar je I res, da je to za človeka najtežja naloga. Lažje je tuliti na KOZOROG druge, nai se spremenijo in se seveda ne. Vsakdo lahko 23.12.-20.1. spremeni le sebe. STRELEC 23.11.-22.12. vm. VODNAR 21.1.-19.2. RIBI 20.2.-20.3. Vodnarji bodo imeli, kot vsi, enkratne lekcije. Vsak svojo, a vendar v bistvu vsi enako. Kaj je vrhunska lekcija, ki se je moramo naučiti? Biti tukaj in zdaj, osvobojen vseh želja in pričakovanj in hkrati vseh strahov. Tedaj pomisliš in Že se zgodi, na kar si pomislil. Zelo veliko bo napetosti in težav, morda boste imeli tudi | probleme z zdravjem. Vsak človek zboli le zato, ker mu ni dano dovolj pozornosti, ker se ne more izkazati na svojem področju, ker ga drugi stalno silijo, da mora delati po njihovo. On pa tega nikoli ne sprejme. Upor je bistvo težav in bolezni. Bono Bariek TRGOVINA «T 7) W del. čas: tel: 21-572 "j* ti "Sms J kolekcija ddidCIS %^ tekstil za odrasle in otroke obutev s^> usnjena galanterija WBB frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan med 8. in 19. uro, ob sobotah med 8. in 24. in ob nedeljah od 8. do 17. ure. DOBIČEK NI GREH! OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Trgovina J\$ Krško Tudi stil oblačenja je umetnost _ ' V šestih letih svojega poslovanja je trgovina AS v Krškem, na Bohoričevi 5 in CKŽ 35, postala trgovina, v kateri smo se prepričali, da lahko tudi lepa in kakovostna oblačila raznih proizvajalcev kupite po zelo zmernih cenah. Obiskali smo jih in hudomušno so nam povedali: »Frklja, če spremljaš modo, imamo zate oprijete majice, ozke hlače, minico in oprijeto bundo. Če si border, dobiš super bundo in šlampast pulover Santa Stefano in Chevan, če si košarkar, dobiš dovolj dolge rokave in hlačnice Leviš in Russel Athletic. Če si samo super faca, te bomo oblekli po tvoji želji, od bokseric do kape. Vsi ostali v najlepših letih - od 10 do 100 - pridite, za vas imamo plašče že od 22 tisoč SIT do ohoho, bunde od 7 tisoč SIT dalje, čudovite kostime, bluze, pletenine, jeans in vse, kar gre zraven, do vseh velikosti in za vsak žep. Renata Bohinc (letošnja lepotna kraljica - 6. na svetu) v oblačilih Bunnv, ki jih dobite v trgovini AS. Trgovino AS verjetno vsi poznate, če pa ne, pridite pogledat, saj smo trgovina, ki se s svojo založenostjo in ponudbo zagotovo uvršča v rang najboljših trgovin doma in v tujini.« V Posavju se nam obeta supercross Šport kot motocross nam, Posavcem, ni bil tuj, ker smo pač imeli v bližini eno lepših stez na Prilipah, kjer se še vedno dogajajo tekme, ki pa več niso tako zanimive in privlačne kot nekoč. Ker pa zanimanje za to disciplino je in se iz dneva v dan širi, smo si na povabilo amaterskih ljubiteljev sicer malo drugačne discipline, kot je motocross, gre za supercross, ogledali novo prizorišče, ki še ni dokončno urejeno. Gre za novonastalo stezo med Krškim in Sevnico, točneje pod vasico Arto, kjer je približno pred dvema letoma začela nastajati podoba športne steze za omenjeno disciplino. Zamisel je začel izvajati eden redkih tekmovalcev v tej disciplini, Damjan Pavkovič, ki že sedmo leto vztraja v tej po vsem svetu priljubljeni motošportni panogi. Tako je supercross svoje mesto našel tudi v Posavju in lahko v nekaj naslednjih letih pričakujemo njen razcvet. Stezo ves čas obnavljajo in izboljšujejo, saj pravijo tisti, ki so se zbrali v amaterskem klubu »Fun šport«, da bo prihodnje leto tudi tekmovalno zaživela. Zasluga, da se je to začelo dogajati prav pri nas, gre Damijanu, ki si je ves čas želel, da bi lahko treniral kje blizu, saj je moral doslej na treninge v Celje. Potem pa mu je stari ata za Savo pustil kos zemlje, in je kasneje v najem dobil še nekaj zemljišča od mejnih sosedov. Okoli njega pa so se kmalu začeli zbirati ljubitelji, ki za razvedrilo po napornem delovnem tednu sedejo na svoje kroskonjičke in si dajo duška. Tudi sam sem si želel to ogledati in se odpravil na mesto dogajanja. Steza je bila po dolgotrajnem deževju dobro razmočena in mehka, toda to ni motilo nikogar, čeprav so bili po nekaj krogih vsi blatni in do kože mokri. Kakšno uro so ogrevali motorje in zatem vsi kot velika družina sedli za mizo, kjer jih je čakal vroč odojek. Dobro so se okrepili in se odpravili na start, kamor so se postavili ne glede na leta ali moč motorjev, ker gre tu za prijateljsko tekmo, ne za nagrade. Tako so bili za štartno zapornico najmlajši, ki imajo šele sedem let, in seveda starejši na malo večjih in močnejših strojih. Ker pač ta šport zahteva veliko kondicije, so se dogovorili, da bo tekma trajala pet minut in dva kroga. Na startu so bili vsi amatersko razpoloženi vozniki, kar je bilo najbolj razvidno iz kondicije, ki je hitro pohajala, in tu so bili že prvi padci v blato, pa k sreči brez resnejših posledic. In tako vsak konec tedna redno ali malo manj redno kalijo svoje mojstrovine, saj za naslednjo sezono računajo na vsaj enega tekmovalca ali pa še kakšnega več. Se pravi, da bomo drugo leto priča še eni atrakciji. Ko bo kaj novega, boste s tem takoj seznanjeni. (Jozo4ventila) Se vedno brez naslova ponedeljek, 7. oktobra Dober pregled umika za teden, ki je pred mano, mi da jasno sliko, da takšen, kot sem, vsega ne bom zmogel. Manjka mi pet parov nog, 3 parov rok, 12 glav ... še bi se kaj našlo ali bolje rečeno: še marsikaj mi manjka. •reda, 9. oktobra V okviru Zlatega bobna se odvijajo razne predstavitve in družabni večeri. Dejansko pa bi moral ta teden preživeti v Portorožu, celo več, mislili smo tekmovati v konkurenci radijskih spotov, a so to skupino letos umaknili s tekmovanja. Na koncu sem se zadovoljil z družabnim večerom POP TV-ja, vendar od tam skorajda nikogar ni bilo. Vsaj tistih ne, ki jih poznam. petek, 11. oktobra Zadnje čase se mi pogosto dogaja, da zanemarim petkovo oddajo, tudi danes je bilo tako. Zopet modna revija in vse, kar sodi zraven, tokrat v Mariboru. Med potjo na enem od številnih motelov oziroma bencinskih servisov srečam Jana Plestenjaka in njegovega brata, točneje polbrata Domna (ta je slikar, padalec, svetovni rekorder...) Pove, da bo Jonas danes zavrtel njegov novi spot in da ga malo skrbi, kakšen bo Jonasov komentar, ki vedno sledi in je seveda nepredvidljiv. Kratek razgovor zaključiva z ugotovitvijo, da ima Jonas slab termin, celo najslabši ... O.K., vsaj nedeljska ponovitev je - ta rešuje situacijo. sobota, 12. oktobra Dobovčani se prvič predstavljajo evropskemu rokometnemu občinstvu. Tisti, ki so še pred tekmo videli igralce nasprotnega moštva iz Nemčije, so trdili, da je njihov najnižji igralec visok kot najvišji Dobovčan. To najbrž ne bo držalo, vsekakor pa nazorno govori o razmerju sil. Sicer pa je bila to prava tekma za eksperimente: prvič smo poskusili z glasbenimi vložki, ki naj bi zbodili zaspano dobovsko občinstvo. In res smo jih zbudi, vendar ne vse enako: medtem ko so eni glasbo sprejeli kot vzpodbudo pri navijanju, so drugi energično protestirali, kakor da so prišli na gledališko predstavo in ne na tekmo. Konec dober, vse dobro. nedelja, 13. oktobra Največje število ljudi se ta trenutek giblje med vinogradi in na njivah. Nikakor pa ne smemo pozabiti pokopališč. Tudi ta so polna ljudi, ki se obnašajo, kot da so na vrtu: vsi nekaj okopavajo, presajajo, zalivajo ... pripravljajo se na 1. november. (EDI) SE SLIal ... Res mora bttl hudo, os se učitelji po kavbojsko nosijo s cigareto v ustih po šolskem hodniku. Če jih otroci opozorijo, da se v šoli ne kadi, jim menda pihnejo dim v faco, da ne pridejo do zraka. In bog ne daj, da bi si kdo upal potožiti, kajti grožnje že letijo. Tudi otroški parlament ni bil pravo mesto, kjer bi to lahko razčistili. Tovariši kavbojci, odslej bo treba za tak prekršek odšteti pet tisočakov! Ondan je bil v Sevnici v knjižnici mini koncert, saj je mlade reševalce mednarodnega knjižnega kviza obiskal kar Adi Smolar in je bil potem seveda žur. Mlada generacija pa ne bi bila čisto prava, če ne bi mimogrede tudi kaj ušpičila. No, ne čisto ušpičila. Samo enim pobcem je bilo med koncertiranjem malo dolgcajt. pa so si s sabo prinesli »nagice« ... Ker je otrokom Adi pel tudi tisto o gospe natakar'ci in o tem, da je za žejo treba pir, pravzaprav: pira dva, je bil takten in je v besedilu zamenjal »pira dva« s »soka dva«. Čisto na koncu pa besedila vendarle ni mogel povsem spremeniti, kajti zares ne odžeja noben drug hudir kot samo en dober pir. Pri pravi žeji tudi vzgojnost ne pomaga ... Dogodki iz modre kronike so včasih - splošno gledano - tudi smešni, zato začnejo med ljudstvom seveda takoj krožiti novi \jpi. Pogovor: »Naš je šel pa na maturantski izlet.« »Ja, kam pa?« »V Španijo.« »A, tako. Ja, naš je šel tudi.« »Kam pa?« »Na Oktoberfest.« »A res? Kateri maturantje pa šoto?« »Kostakovi ...« Kdo iz našega uredništva se včasih malo usaja, ker ima naš športni urednik na voljo vedno kar dve strani, drugi pa moramo s svojimi članki včasih tudi malo počakati. Vendar se drugi nekako ne moremo prav prebiti s prostorom, saj imajo športne rubrike močno podporo pri bralcih. »Raziskave« so pokazale, da šport največ berejo - mame. Komu pa ne bi šlo vse po maslu, če ima protekcijo pri mamah! Odcep, ki vodi na avtocesto za Zagreb, je podlegel veliki »mrcini«. Sodeč po sledeh, je to bil tovornjak. Nekdo to počne nalašč, saj je bila pred kratkim smerokazna tabla prepolovljena, pa še to ni zadostovalo. (Treba jo je bilo še potlačiti press.) Knežji kamen na Gorjancih! Da ne bo pomote: pa ne tisti z Gosposvetskega polja, pač pa so kostanjeviški jamarji v breznu pri Bosanski bajti odkrili svoj knežji kamen, na katerem se je, kot pravijo, spočila že mnogokatera jamarjeva zadnjica. Zadnje čase je pri nas velik trend urejanja prometnih površin. V to sodi tudi primerno označevanje naselij s tablami. Tako so pri Kostanjevici pred kratkim v naselju, ki je bilo prej zamejeno z oznako »Sajevce«, v resnici pa so to Sajevce, Brad in Malo Mraševo skupaj, ločili Sajevce in Brod. Prijetna gesta. Nekoliko manj prijetno pa je, da je tablo »Brod« že čez dober teden nekdo spraskal, teden kasneje pa je še snel tisto na drugi strani ceste ... Ali so na delu sajevški lokalšovinisti ali bi se zadevi lahko reklo pobalinstvo? Ondan se je nekdanji funkcionar KS Krško in nekoč vobče pomemben mož razhudil na Naš glas, češ da bi lahko bil perspektiven časopis. Očitno niti perspektivni še nismo, saj ne izpolnjujemo (kot kaže) kriterijev omenjenega gospoda. Mi pa vemo, da smo sicer kar OK časopis, »za katerim se dviguje prah«, da pa imamo v njem kdaj tudi kakšno napako in neumnost, vendar: Ko se bodo Posavci toliko grizli zaradi vsega, kar naredijo v pomoč Našemu glasu, kot se mi v uredništvu grizemo za vse storjene napake, bo Naš glas postal skupna stvar in ne samo naš zasebni projekt. Takrat bomo tudi lažje shajali drug z drugim. Samo čas se izteka, saj si mi ne moremo dolgo privoščiti, da bi uživali v statusu perspektivnežev. Krško je razkopano mimo občine, sodišča, srednje šole ... Zlobneži pravijo, da bodo volitve ... Oni, ki so še malo bolj zlobni, pravijo, da ga vsi skupaj v tistem koncu zaradi volitev (in tudi kar tako) toliko s.......da je moral Kostak kanalizacijo razkopati in cevi nadomestiti z dvakrat širšimi. Pa še to: pred dnevi je eden od trgovskih potnikov parkiral pri cerkvi in se napotil po CKŽ proti »svoji« štacuni. Našel je točno tistih pet minut, ko je bila ograja gradbišča zaradi tovornjaka spuščena. Čez četrt ure je pohlevno gledal skozi železno rešetko in mimoidoče na pločniku (na drugi strani rešetka) spraševal: »Čujtel Kje 5» pa prida >^n iz tega ...« TRŽNA TEKMA JE VSE TRSA! OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU Helidonov glasbeni kotiček Leteči potepuhi peli blues pred TV-kamero Leteči potepuhi so posneli nov, drugi videospot za pesem Pojem blues z njihovega prvega alboma Zguba časa in denarja, ki pri Helidonu ravnokar izhaja v četrtem ponatisu. Pevec Klemen v pesmi prepeva, da ga ni prav nič prizadelo, ker ga je punca zapustila, njegova dejanja pa kažejo prav nasprotno. Razočaran pomisli na samomor, vendar mu v zadnjem trenutku drugi junak (ali kar prvi) spota, simpatičen kuža Frik ukrade »štrik« (vrv), s katerim glavni junak želi končati svojo nesrečo. Pevec in kuža postaneta prijatelja in se skupaj potepata po mestu, mimogrede pa Klemen tudi igra in zaradi fletnega kužka kar dobro zasluži. Z zasluženim denarjem najameta starega BMW-ja (letnik 1938), s katerim se odpravita na potep. Spot so snemali v največjem toplozračnem balonu na Slovenskem, ki je last BTC-ja. Poletu nad Ljubljanao je, tako kot letos vsemu svetu, močno nagajalo vreme, saj so morali snemanje večkrat ponavljati, prvič pa so pristali kar na cesti sredi gozda. (GAIex) Na snemanju videospota Pojem blues je sodelovalo okoli 50 ljudi, v ospredju pa je zagotovo bil simpatični kuža Frik. LAIBACH - Jesus Christ Superstar Laibach oznanjajo drugo vstajenje Jezusa Kristusa s svojim novim albumom. Toda za razliko od njegovega zadnjega vstajenja pred 2.000 leti Laibachova vizija Jezusa za novo tisočletje izvira iz gospelov Hollywooda in popularne kulture, ki prikazuje Kristusa kot kiborga - nekje med Robocopom in Judgom Dreddom - ki ob sodnem dnevu deli instantpravico. Novi album skupine Laibach se ukvarja z vlogo religije kot take, s poudarkom na njeni uporabi in zlorabi, ob koncu dvajsetega stoletja. Plošča je bila posneta v Ljubljani, končna obdelava pa je potekala v Londonu pod vodstvom producenta Alana Moulderja. Izid plošče bo spremljala velika evropska turneja, ki bo trajala skoraj mesec dni. (Mr. Jožo) Moby: Imajo tudi živali svoje pravice? En mesec po razširjeni turneji na evropskih festivalih, kjer je nastopil tudi na dveh najpomembnejših (Reading in Greenbeft), je Moby 23. septembra pri založbi Mute izdal novi album »Animal rights«. Glasbo je v dvanajstih skladbah napisal, odigral in produciral Moby sam, vključno s hitsinglom »Thafs When I Reach for My Revolver«, ki je izšel pred mesecem. Moby je naslov albuma bolj podrobno pojasnil na notranji strani ovitka, kjer se je zavzel za priznavanje temeljnih pravic za VSA živa bitja, naj so to ljudje ali živali. (Mr. Jožo) VRTNI CENTER &'CVETLIČARNA CKŽ 65a 8270 KRŠKO - TeL (0608) 31-457 * Šopki * Zavijanje daril m~ * Razne dekoracije * Poslovna darila * Izdelki Zlatarn Celje DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek 7h - 19h, sobota 7h - 19h, nedelja 8h-llh NAGRADNA KRIŽANKA ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR Današnji pokrovitelj nagradne križanke je ŠTUDENTSKI SERVIS MARIBOR. Podružnici sta v Krškem na CKŽ 15 in v Brežicah na Trgu izgnancev 14 (v Dijaškem domu v IV. nadstropju). Študentski servis posreduje delo dijakom in študentom. Poleg tega pa vam nudi tudi črno-belo in barvno fotokopiranje, kopiranje na barvne liste, folije ter vezavo v zvezke oz. brošure. Delovni čas v Krškem je vsak delovni dan od 7.30 do 16. ure, ob sredah do 15. ure. Njihova telefonska številka je 21 -980. V Brežicah pa delajo vsak dan od 7.30 do 15. ure ter ob sredah do 17. ure, pokličete jih lahko na številko 0609/610-455. Nagrade, ki jih bo srečnim izžrebancem podaril Študentski servis Maribor: 1. nagrada: 10 BARVNIH FOTOKOPIJ FORMATA A4, 2. nagrada: 5 BARVNIH FOTOKOPIJ FORMATA A4, 3.-5. nagrada: BORŠA IN MAJICA ŠTUDENTSKEGA SERVISA MARIBOR. Rešene križanke pošljite na naš naslov: Naš glas, CKZ 23,8270 Krško, najkasneje do sobote, 26. oktobra, s pripisom Za nagradno križanko Študentskega servisa. Upoštevali bomo seveda samo iz časopisa izrezane križanke. Srečno! študentski servis maribor Krško, teL/Luc 0608/21-980 * Brežice, mobitel 0609/61O455 Štipendije in posojila Barvno in črno-belo fotokopiranje (*-€> BP-O »-© NAS GLAS OTROŠKO VOZILO PETKOVE UGANKE ANTIČNO GLASBILO NATANČEN PISMENI IZDELEK GLASBILA IZ KOVINE ZAPORA IZRASTEK NA GLAVI PRIPAD. ITALOV STRAH Z DRHTENJEM RIŽEVO ŽGANJE •vmr DANJE RDEČIH KRVNIČK 12 VRSTA TRANSR TRAKA 14 19 MESTO V ITALIJI 27 REKA V SRBIJI ODZIV PREMAZ ZA LES SLOV. DIRIGENT (Anton) 22 26 SLOV. HARMONIKAR (Lojze) MOŠKI POTOMEC SKLENI TEV ZAKONSKE ZVEZE SPAKA, POKVEKA GOROVJE V MAKEDONIJI T7~2"4 GOROVJE V BURMI SLOV. PISATELJ (Janko) MAKEDONSKO KOLO OGLJIKOV. V KATRANU MESTO NA KITAJSKEM NAFTNI KONCERN 30 OSEBNI ZAIMEK fflOGLA priK 18 16 PREBIVALEC IRAKA 25 ZOLAJEV ROMAN POKR. V ITALIJI TERMIN 23 GLINASTA PIŠCAL 21 NAŠ GLAS JUŽNI SADEŽ NEMŠKI PREDLOG IGRALEC NOLTE 10 KONEC PRI ŠAHU DEL DNEVA RADIJ RETORO MANI V ITALIJI 6, 13 28 VOJKO FAKIN KRAVJI GLAS VRSTA MEŠANE SOLATE 11,29 KAMENO OLJE TT 20 ¦ »*: MJ^^BiifciMiMSro Š GLAS, 40 - 17. OKTOBER 1S96 Zlatan Vrkljan v grajski cerkvi Celjski oktet Studenček ., Kostanjevica, 4. oktobra • Tokrat razstavlja v samostanski cerkvi Zagrebčan Zlatan Vrkljan, tudi v slovenskem prostoru znan avtor, ki ga je Galerija Božidarja Jakca pripeljala v Kostanjevico, da bi predstavila del ustvarjalnosti naših sosedov, kot je v pozdravnem nagovoru povedal njen ravnatelj, Bojan Božič. Razstavljeni ciklus, ki je nastajal zadnja tri leta, je predstavil prof. Vladimir Malekovič, direktor zagrebškega Muzeja za umjetnost in obrt in slike označil za »elementarne pejsaže«, kjer se avtor popolnoma prepusti spontanosti doživljanja in izražanja ter progresivno poenostavlja motiv. »Pravzaprav slika elemente, počela motivov, in se zdi, kot da teži k duhovnemu in emotivnemu razsvetljenju.« Slovesnost ob zadnji letošnji razstavi v samostanski cerkvi je popestril celjski oktet Studenček, ki je izvajal največ dela domačih avtorjev: Gallusa, Foersterja, Jagra, in ljudske pesmi, (nic) Nova razstava v Lamutovem likovnem salonu Kostanjevica na Krki, 5. oktobra - V mestnem jedru, v Lamutovem likovnem salonu, je Galerija Božidar Jakac v sklopu prireditev ob prazniku KS Kostanjevica ob Krki odprla razstavo likovnih del priznanega slovenskega ustvarjalca Jožeta Vodljana. Ob slavnostni otvoritvi je avtorjevo delo predstavila direktorica Pilonove galerije iz Ajdovščine, dr. Irene Mislej, v spremnem kulturnem programu pa je sodeloval domači mladinski pevski zbor Seraphicum. (Nena) Alojz Konec v Cerkljah Cerklje ob Krki, 11. oktobra - V galeriji cerkljanske vojašnice je od petka na ogled razstava slik akademskega slikarja Alojza Konca iz Sevnice. Razstavo je v sklopu prireditev ob svečani prisegi mladih vojakov odprl brežiški župan Jože Avšič, avtorja in njegova dela pa je navzočim predstavila umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik-Lorber. V galerijskih prostorih med šestinštiridesetimi platni prevladujejo različna tihožitja in slike pokrajine iz okolice Sevnice, ki je umetniku še najbolj pri srcu. Sam zase pravi, da se pri obeh omenjenih najpogosteje upodobljenih motivih zavestno izogiba prevelikemu ponavljanju ali »serijski proizvodnji«, zato je vsaka njegova podoba zares unikatna. (ES) Mladi oder v šoli - nekoč in danes Kostanjevica, 11. oktobra - Mladi gledališčniki z OŠ Jožeta Gorjupa so ob prazniku šole v domačem kulturnem domu izvedli dve krajši dramski uprizoritvi. Poleg izvirnega besedila Blažeta in Nežice v nedeljski šoli izpod peresa Antona Martina Slomška je njihova mentorica Melha Skušek napravila še priredbo za današnjo rabo, v drugem delu pa so si obiskovalci ogledali še avtorsko igrico Zmenek v galeriji, posvečeno domači šoli. (nic) Demonstracija oblikovanja aranžmajev Kmetijska svetovalna služba v sodelovanju z Vrtnini centrom Kerin In Društvom Kmetic Krško organizira demonstracijo oblikovanja aranžmajev ob prihajajočem 1. novembru. Demonstracija bo v ponedeljek, 21. oktobra 1996, ob 19. uri v prostorih Vrtnega centra Kerin. Vabljeni vsi, ki imate veselje do oblikovanja aranžmajev! Prehodili smo rekreacijsko (učno!) pot Od gasilskega stolpa pod sv. Rozalijo do v Sajspoha Večina ljudi meni, da jim zmanjkuje časa za sprehode oziroma da v njihovi okolici primanjkuje sprehajalnih stez, po katerih bi se brezmejno sprehodi, se nadihali svežega zraka in si nabrali novih moči. čas, M je ob denarju tudi sveta vladar, je stvar vsakega posmeznika, kar pa se sprehajalnih poti tiče, velja zaenkrat še nenapisano pravilo, da si jo moraš sam začrtati. Pred dnevi so krški prostovoljni gasilci začrtali pot za udeležence pohoda v naravo po trasi, ki so jo mnogi že prehodili, a pri tem niso vedeli, da se lahko poti poveže in jih pripelje k skupnemu cilju. Tako pa tudi nastane rekreacijska pot, primerna za vse starosti. In kod poteka? Na pot smo odpravili od krškega gasilskega stolpa, ki je bil zgrajen kot vadbeni stolp leta 1898 in je edinstven v Sloveniji. Pohodniki smo se nato povzpeli do cerkvice sv. Rozalije, ki je bila pozidana 1647. leta. V njej je oltar sv. Roka, svetnika za priprošnjo proti kugi, cerkveni kasetni stolp pa je poslikan, kar je tudi edinstven primer v državi, trenutno pa je na popravilu v Ljubljani, ker ga je načela lesna goba. Ko bodo barve osvežene in strop v celoti restavriran, bo vreden ogleda. V spominu vam bo ostal tudi 900 kg težak bronasti zvon z odlitim besedilom darovalcev in priprošnjo proti kugi. Pot nato poteka mimo rezervoarjev pitne vode mestnega vodovoda do lovskega doma na Trški gori, ki ga je Lovska družina Krško kupila 1959. leta. V njem je serija grafik barona Gagerna na lovsko tematiko. Zanimovo je tudi to, da je bil ves hrib še po prvi svetovni vojni last pisatelja Janeza Mencingerja, enega najpomembnejših krških advokatov. Celi njegovi posesti so rekali Menišija (Meniško). Pohodniki smo se naslednjič ustavili pri farovški prešnici na poti proti čretežu. Tako se imenuje, ker so tu spravljali grozdje iz vinogradov z obeh strani poti, kjer so sedaj travniki. Tu so grozdje stiskali in ga potem kot mošt prepeljali v leskovško župnišče in v vikariatno župnišče v Krško. Pod prešnico se Globoka dolina spušča v Rore. In mi po njej. Spust od Podlogaraja poteka po nekdaj edini poti, po kateri so še po drugi svetovni vojni vozili z vozmi. Rore so bile nekoč prikladne za strelske vaje. Tu so že v času stare Avstro-Ogrske streljali vojaki artilerijske enote, ki je bila nastanjena na Marofu pri Leskovcu, na sedanjem posestvu kmečke zadruge. Po drugi svetovni vojni je tu streljala predvojaška mladina, kasneje pa tudi rezervni vojaški starešine in pripadniki raznih enot obrambnega sistema. Po postanku v t.i. strelskem jarku smo se odpravili k spomeniku, kjer je bila 29. julija 1941 po izdaji zajeta prva oborožena skupina v Sloveniji, prvi krški borci. S svečko smo se spomnili njihove hrabrosti in že odhiteli nazaj v dolino, kjer smo opazovali 30-metrsko Bloudkovo skakalnico, ki je danes potrebna temeljitega popravila. Po drugi svetovni vojni so to skakalno napravo prostovoljni zgradili številni športniki pod vodstvom glavnega organizatorja Marjana Stajnerja, enega prvih telovadnih Prisegla še zadnja letošnja generacija vojakov Cerklje ob Krki, 11. oktobra - V tamkajšnji vojašnici je v petek svečano prisegla nova generacija slovenskih vojakov, ki se bodo v posodobljenih prostorih nekdanjega letalskega centra učili veščin pehotnega bojevanja. Mlade vojake in njihove svojce je pred pričetkom svečanosti nagovoril podpolkovnik Stanko Zlobko, za prijetnejše počutje pa sta poskrbela Pihalni orkester iz Loč ter mešani pevski zbor Lisca iz Sevnice. Številni obiskovalci so si lahko ogledali stalno razstavo fotografij, ki prikazujejo zgodovino letališča, boje za samostojno Slovenijo ter utrinke iz življenja vojakov, odprta pa je bila tudi vojašnična galerija. (ES) Vsakoletno srečanje starostnikov na Senovem Senovo, 5. oktobra • V organizaciji Društva upokojencev Senovo in krajevnega odbora RK Senovo je tudi letos potekalo vsakoletno srečanje starostnikov, starejših od 75 let. V obratu družbene prehrane v Lisci se jih je zbralo nekaj čez 130. Med njimi so bili kar trije stari nad 90 let - Marija Jevšnik, Jože Golob in Ivana Ropoša; Marija Zakšek pa bo ta visok jubilej praznovala v decembru. Kulturni program so prispevali učenci OS Senovo in Senovški oktet, za glasbo pa je poskrbel ansambel Jasmin iz Stranj. Starostniki so uživali v klepetu in petju, še posebej so bili veseli, da so se po enem letu ponovno zbrali v tako velikem številu. (Toni) Vaja Zdole '96 Zdole, 13. oktobra - Center za obveščanje je v nedeljo prejel sporočilo, da je prišlo na gospodarskem poslopju v Pleterjah pri Zdolah do požara. Po sireni ob 9. uri se je v kratkem času zbrala enota Prostovoljnega gasilskega društva Zdole, sektorski poveljnik Marijan Molan pa jim je dal navodila za reševanje in gašenje. V gorečem objektu je bil namreč ponesrečenec, iz gornjega prostora pa je bilo potrebno tudi odstraniti osebno vozilo. Gasilci, opremljeni z dihalnimi napravami, so odstranili vse ovire, našH ponesrečenca, mu nudili prvo pomoč in ga odnesli iz objekta, drugi gasilci pa so pogasili požar. Vse to je bila le vaja, na kateri so preverjali usposobljenost gasilcev za reševanje iz zadimljenin gorečih objektov s pomočjo dihalnih naprav ter za nudenje prve pomoči in gašenje požara. Vajo si je ogledal poveljnik Občinske gasilske zveze Krško, Avgust Molan, in večje število krajanov. (B.Š.) Prvi pohod v naravo v znamenju sončnega mrka Krško, 12. oktobra - Prostovoljno gasilsko društvo Krško Je imelo izredno srečo, da je prvi pohod v naravo organiziralo prav minulo soboto, ko Je bilo vreme izredno lepo in toplo. Prav to pa je tudi omogočilo udeležencem, da so si s pomočjo zaščitnih očal v obliki računalniških disket ogledali delni sončni mrk. Pot jih Je vodila po vzpetinah nad starim Krškim, in sicer od gasilskega doma preko Trške gore do Ror in nazaj v Krško. Med potjo so si ogledali nekatere znamenitosti, ob družabnih igrah so se poveselili in se tako zadovoljni vrnili h gasilskemu domu, kjer so jih čakala spominska darila pokrovitelja pohoda Papirotija Krško. Povejmo še, da Je bila najmlajša udeleženka pohoda dveletna Anja Šribar. (GAIex) vaditeljev v Krškem. Ob obilici snega so na skakalnici potekale tudi tekme, nazadnje pa so se skakalci spustili po strmini lansko zimo. Po vojni je bila pod njo drevesnica za vzgojo sadik za pogozdovanje, vendar je bila zaradi premajhnega zemljišča ter pomanjkanje vode in elektrike ukinjena. Pot, ki se je že krepko prevesila v drugo polovico, nas je vodila mimo glavnega črpališča vode krškega vodovoda, opuščenega skladišča streliva in razstreliva, pod razvalinami starega gradu celjskih grofov (Friderik III. je imel tu skrito Veroniko Deseniško) do veterinarske bolnišnice za časa Avstro-Ogrske v Pirčevi hiši (nasproti Tičarja) in Sajspoha. Potoček, ki občasno teče iz Ror, so nekoč imenovali Schitz Bach (izg. Šic bah - Strelski potok), kasneje pa so ga ljudje prekrstili v Šajspoh (posrana gasa), ker je bilo ob cesti polno človeških »sledi«. Prvotno je Šajspoh potekal le do gase pri Rudanu, kasneje pa se je širil naprej. Sami pa se prepričajte, do kod seže danes!? (GAIex) Program prireditev ob krajevnem prazniku KS Kostanjevica Poleg mnogih športnih dejavnosti in slovesnosti ob 90-letnici stare šole v Kostanjevici bodo v okviru krajevnega praznika, 21. oktobra, pripravili še: v petek, 18. oktobra, ob 18. uri v kulturnem domu predavanje z diapozitivi in komentarjem Acija Bučarja Zgodovina Kostanjevice in njenih prebivalcev; v soboto, 19. oktobra, ob 9. uri v Lamutovem likovnem salonu slavnostno skupščino, ob 10. uri pa otvoritev ceste na Dobah; v ponedeljek, 21. oktobra, ob 11. uri .na pokopališču komemoracijo v spomin na leta 1943 pobite talce; v torek, 22. oktobra, ob 19.30 v kulturnem domu klavirski koncert, posvečen krajevnemu prazniku; v petek, 25. oktobra, ob 18. uri v kulturnem domu predavanje Mateja Suhača o Skandinaviji In njenem mehkem turizmu; v sredo, 30. oktobre, ob 18. uri v kulturnem domu predstavitev javnomnenjske raziskave Alenke Burja Kostanjevičani o Kostanjevici in v začetku novembra letni plesni koncert skupine Harlekin. Foto: Rudi Zupančič 90 let kostanjeviške stare šole in 40 let galerije v njej Šola je srce kraja, daje mu življenjski zagon in utrip Z darilom so se obiskovalci spomnili tudi na najbolj zaslužnega za danain|o podobo kostanjeviške šole, dolgoletnega ravnatelja, Lada Smrekarja Kostanjevica, 11. oktobra -Natančno pred 90 leti so v Kostanjevici odprli novozgrajeno šolo. Na praznovanje okrogle obletnice so se vsi v šoli ie dlje časa pripravljali, zadnji teden pa je bil prijeten predvsem za otroke, ki jim je šola priskrbela koš za street-ball in priredila zabavo z znanimi obrazi z malih zaslonov. Za slovesno popoldne so otroci pripravili gledališko urico v kulturnem domu, v šoli pa likovno razstavo in odprta vrata učilnic. Na ogled je bila tudi razstava fotografskih in drugih dokumentarnih zapisov iz šolske zgodovine, okoli katere je bila nepopisna gneča. Kostanjeviški cistercijanski menihi so verjetno že v 14. stoletju poučevali tudi dečke, ki niso bili namenjeni za duhovniški poklic. Sicer pa je v pisanih virih prvi krajevni učitelj, Pibernik, omenjen v letu 1789. V začetku 80-ih let 18. stoletja je v kraju že delovala trivialka, enorazrednica, in sicer v graščini, torej v današnjem Lamutovem likovnem salonu. Leta 1875 je postala dvorazrednica, leto kasneje pa je pouk tekel v slovenskem jeziku. Leta 1889 so jo razširili v trirazrednico in zaradi vse večjega števila šoloobveznih otrok že pričeli razmišljati o gradnji novega šolskega Leta 1953 je na šolo prišel slavist Lado Smrekar, ki je kmalu prevzel tudi upraviteljske posle. Za časa njegovega ravnateljevanja je šola doživela nesluten razcvet. Na prazne šolske stene je obesil nekaj grafik, ki so mu jih podarili prijatelji še v času študija. Ker pa je imel v umetniških krogih veliko prijateljev, je fond podarjenih del skokovito naraščal. Oktobra 1956 so zbirko s 65 deli, ki jo je pomagal postaviti akademski slikar Vladimir Lamut, tudi uradno Tik pred 2. svetovno vojno je bilo na šoli 424 otrok, ki jih je poučevalo 9 učiteljev, torej 60 do 70 učencev na oddelek, danes pa je na šoli 285 šolarjev in 21 učiteljev, povprečno 19 v oddelku. poslopja. Dve leti kasneje je postala šola štirirazrednica, zaradi prostorske stiske pa je bil pouk na več različnih lokacijah. Pobudnik in porok za posojilo za gradnjo je bil tedanji župan, posestnik Franc Globočnik, ki je novo stavbo slovesno odprl 11. oktobra 1906. Šola se je širila, vendar je bila leta 1943 močno poškodovana in delno razrušena, po vojni pa so jo obnavljali skoraj celo desetletje. odprli. Še širše razsežnosti je dobila, ko seje rodil mednarodni simpozij Forma viva, in danes šteje že več kot 2.000 del 231 različnih avtorjev. Leta 1973 je šola dobila nove prostore vrtca in novo telovadišče, leta 1982 pa je akademik dr. Josip Vidmar slovesno odprl novi šolski prizidek. Šolo so tedaj poimenovali po domačem umetniku, kiparju, slikarju in grafiku Jožetu Gorjupu. (nic) 50. obletnica ribiške družine Brestanica-Krško Mačkovci pri Brestanici, 13. oktobra - Brestaniški in krški ribiči so praznovali svoj jubilej in ob tem pripravili bogat kulturni program. Za to priložnost pa so natisnili tudi brošurico, v kateri je zajeta kratka zgodovina njihove ribiške družine in opis dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali doslej in se bodo še naprej. V otvoritvenem govoru je predsednik IO RD Milan Zveglič med drugim povedal: »Petdeseto obletnico našega dela praznujemo v času, ko smo dosegli lepe uspehe na raznih področjih. Zavedamo se tudi, da v novem družbenem sistemu stojijo pred nami mnoge odgovorne naloge. Prilagoditi se bomo morali nastajajočim tržnim zakonitostim, predvsem pa temu, da bodo naši predstavniki tesno sodelovali s strokovnimi službami države, ki pripravlja novo zakonodajo s področja sladkovodnega ribištva. Nikakor ne moremo dovoliti, da se naše dosedanje delo na področju varovanja narave, programiranega gospodarjenja z ribjim življem v vodah, ki so nam dane v upravljanje, več ne upošteva. Naša želja in zahteva je, da ribiške družine tudi v novih pogojih gospodarjenja izvajajo poslanstvo, ki jim je bilo namenjeno. Odklanjamo težnje in želje, da se naše dolgoletno prostovoljno in drugo delo v celoti izniči, upravljanje z vodami pa dodeli tistim, ki bodo na tem področju iskali le materialne koristi.« Za naslednjih pet let pa so v svojem načrtu gospodarjenja opredelili prednostne naloge. Tako bodo v salmonidne vode vložili približno 150.000 rib velikosti do 5 cm za ohranjanje populacije potočne postrvi. V Predsednik IO RD Brestanica-Krško Milan Žveglič reki Savi bodo z vložki skušali dvigniti stalež avtohtonih rib, ki se je zmanjšal vsled velike onesnaženosti. Prizadevali si bodo za ohranitev ogrožene vrste žabe - plavčka. Izvajali bodo akcije čiščenja vodotokov in obrežij. S povečanjem aktivnosti ribičev Čuvajev bodo preprečevali krivolov in škodljive posege v vodotoke in onesnaženje. V načrtu pa imajo tudi izgradnjo četrtega ribnika za naravno vzrejo krapa, linja in ploščica, največ za lastno uporabo. V svoje vrste pa si želijo pritegniti predvsem mladino z organiziranjem krožkov, predavanj in taborov Za naprej bodo ohranili kakovostno raven tekmovalne dejavnosti v vseh kategorijah. Prizadevali si bodo še za dograditev ribiškega doma in gospodarskega objekta. To pa bo lahko dosegla le ribiška družina kot celota. Uresničljivost zadanih ciljev je precejšnja, za kar so porok dosedanji dosežki. (Fish Jožo) Vikendseminar sevniškega Sožitja Podčetrtek, septembra -Sevniško društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje je od 19. do 21. septembra organiziralo vikendseminar v zdravilišču Atomske toplice. Seminarja na temo »Zdravo življenje« se je udeležilo 25 staršev, rejnikov in drugih oseb ter 24 mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju, starih od 10 do 36 let, vključenih v VDC, OVI, šole s prilagojenim programom, in tistih, ki niso vključeni v nobeno obliko organiziranega varstva. Po poročilu Fanike Zemljak, organizatorke seminarja, so zastavljeni program izvedli v celoti. Poleg rekreacije, kopanja, raznih sprostitvenih dejavnosti in družabnega večera za vse udeležence so bila organizirana še različna predavanja, in sicer o smislu življenja ob duševno prizadeti osebi - s predavateljico dr. Zdenko Zalokar¦ Divjak, o vzgoji duševno prizadetega otroka s predavateljem mag. Žaretom Trušnavcem, o zdravi prehrani z zdravnico iz Atomskih toplic ter o novostih na področju zakonodaje, ki jih je predstavila pravnica Nevenka Ljubic. Po vsakem predavanju je bil izveden tudi razgovor s starši, za mladostnike pa so v tem času skrbele strokovne sodelavke. Organizatorka Fanika Zemljak razmišlja o seminarju le z eno besedo: »Uspelo.« Kakšni pa so bili občutki staršev in njihovih otrok, so izvedeli z anketo, ki je pokazala, da so bili predavanja odlična, družabni večer s harmonikarjem enkraten, kopanje najboljše, udeležencem pa so bili všeč tudi razgovori in druženje ter zelo dobra organizacija. Razveseljivo je tudi to, da na seminarju ni bilo nikogar, ki bi glasno oznanil kakšno negativno stvar. »Zdelo se mi je, da je bilo kar preveč pohval, kajti pri vsakem večjem delu pride tudi do kakšnih pomanjkljivosti,« je še dodala Fanika Zemljak. Predsednica društva Sožitje Berta Logar se ob tej priložnosti v imenu staršev in lastnem imenu zahvaljuje Faniki Zemljak in vsem, ki so pripomogli, da je vikendseminar uspel. Uglašeno sozvočje večpomenskih simbolov Nov znak OSNOVNA S0LA Javno podobo institucije tvori poleg uradnega imena tudi njena vidna podoba. Tako so letos na osnovni šoli na Raki začeli uporabljati svoj zaščitni in predstavni znak, ki sta ga skupaj izdelala ravnateljica šole, Justina Molan, in akademski slikar Alojz Konec. Justina Molan: »Ker sem želela, da bi za našo podobo izbrali za našo šolo in za ves kraj značilne simbole, sem nekaj časa študirala krajevno zgodovino in brskala po različnih virih. Znak smo letos uporabili že na informativni zloženki, ki smo jo izdali za starše ob pričetku šolskega leta, natisnili pa smo ga tudi na svoje dopise. Najopaznejši simboli na našem znaku so: zvonika raške cerkve, ki ju obiskovalec ob prihodu v naš kraj najprej zagleda, grad, ki je dal znaku obliko, In v sredi oba šolski. stavbi, stara in nova. Nad šolo je sedem topolovih listov, ki ponazarjajo stari grajski drevored, ker pa so listi po obliki tudi malce podobni čebuli, simbol zajema tudi ljudsko poimenovanje Račanov - »čebularji«. Zadaj so zeleni griči okoli Rake z značilno meglico, na katerih raste vinska trta, nad njimi pa nebo, modro kot grozdje. Ust trte je v spodnjem delu znaka, hkrati pa ponazarja tudi obliko starega bajerja pod gradom. Tu je še rak, ki jih je bilo v starih časih v potoku Cerinu vse polno, in letnica 1178, ko je bil naš kraj prvič omenjen v Stiskih rokopisih. V kotih znaka je v smeri urnega kazalca še letnica začetka šolstva na Raki, 1832.« (nic) Izlet invalidov občine Krško v Belo krajino Jutro je bilo oblačno in megleno, ko smo se odpravili 21. 9. iz Krškega proti Beli krajini. V Metliki smo imeli daljši postanek za ogled Metliškega muzeja na gradu. Ogledali smo si zbrano arheološko, etnografsko in kulturno-zgodovinsko gradivo belokranjske regije ter znameniti Gasilski muzej z eksponati, ki so jih zbrali iz vse Slovenije. Obogateni z novimi spoznanji smo se odločili, da si ogledamo še najpomembnejši spomenik sakralne arhitekture v Beli krajini, to so Tri fare v Rosalnicah pri Metliki. Ob dogovorjeni uri smo zaman čakali gospoda iz Metlike, da nam odpre vrata cerkva, pokaže in pove kaj več o zgodovini teh objektov. Ker ga ni bilo, smo si lahko ogledali samo zunanjost cerkva, njihov rebrasto obokani gotski prezbrterij, in šli naprej v osrčje Bele krajine, mimo Podzemlja in Kresnic v vas Pruga, kjerčebelari gospod Adlešič. Po belokranjski gostoljubnosti nas je presenetil z bogato pokušino medice, medu, medenega peciva in domačega kruha. V deželi belih brez, stelnikov in prirodnih lepot smo našli tudi gostilno Veselic v Podzemlju, kjer so nas pogostili z dobrotami, pripravljenimi na belokranjski način. Dobro razpoloženi smo krenili proti Črnomlju, dalje mimo Kanižarice v Dragatuš, kjer je pesnik Oton Župančič hodil v osnovno šolo. Ni pa bilo več časa, da bi šli dalje proti Vinici in si ogledali še naravni park Lahinja. Obrnili smo se in usmerili svoje potovanje proti Mirni gori nad Semičem. Kljub temu, da sta nas skoraj ves dan spremljala kislo vreme in dež, bomo izlet ohranili v lepem spominu, predvsem zaradi zanimivih in prijaznih ljudi Bele krajine, ki imajo veliko zanimivega - povedati in pokazati. (Dana Potokar) Kostanjeva nedelja na Bohorju PD Bohor Senovo vabi 20. oktobra na tradicionalno kostanjevo nedeljo. Na Bohorju vas pričakujejo od 10. do 11. ure. Čakal vas bo vroč kostanj, poskrbljeno pa je tudi za jedačo in pijačo. ______________________ Prisrčno vabljeni na Bohort časopis za Posavje In okolico Uredništvo: CK2 23, 8270 Krško Naročam...............izvod(ov) Našega glasa. Pošljite mi ga (jih) na naslov:.................................................................................... (poln naslov in podatki o naročniku, pravni alt fizični osabi) Telefon:....... Kraj, datum: (podpis naročnika In ?ig) 4. kolo 1. SRL Dcimr u i\ Košarka-Koračev pokal Nancy (Francya)-Interier 82:87 (43:48) Interier: Jeklin 17 (2:2), Sullivan 15 (3:7), Bošnjak 11(1:1), Nakič 28(2:3), AdemM 3(5:5), Vukič 3(1:2) A~l SKL Interier - Pivovarna Laško 97:87 (77:77, 40:41) Interier: Jeklin 30 ((13:13), Sullivan 18 (3:5), Nakič 11 (6:6), Ademi 24 (4:6), Kralj 6, Vukič 8(2:4) A-2 SKL Brežice-Ilirija 75:91 (26:48) Brežice:F.Rozman 18 (8:10), Horžen 2, Antolovič 18 (4:7), Rostohar 2, Krivokapič5(1:5), Strgar 2, B.Rozman 2, Oggrevc 4, Marčetič 12(3:6), Krošelj 9(3:4), Kajba 1(1:2) l.SRL AFP Dobova-Lisca Sevnica 29:24 (17:7) AFP Dobova:Denič, Kostevc.Oapo 2, Mijačinovič 6, Voglar 1, Ocvirk 9, Češnovar 1, Glaser 4, Kranjc 1, Leveč 5. Lisca: Marcola, Blagojevič 3, Rantah 4, Mitrovič 8, Simončič 5. Celje Pivovarna Laško - Krško 24:19 (10:11) Krško: Bašič, Iskra 5, Dragar 4, German 2, Urbanč 2, Čurak 3, Privšek 1, Vertovšek2(2). Pokal mest AFP Dobova-TUS Nettelstedt 22:22 (9:14) AFP Dobova:Denič,Djapo4,BegcviČ2, Mijačinovič4(2), Voglar2,Ocvirk 4, Glaser 4, Leveč 2 Prvi posavski derbi Dobovcanom S Sevnico zlahka, sledi Krško Dobovski rokometaši so se zaradi nastopa v pokalu mest s Sevničani pomerili že med tednom. V posavskem derbiju z Lisco iz Sevnice so bili prepričljivo boljši. Polčas so dobili s desetimi zadetki prednosti, vodili pa so tudi že s štirinajstimi. V drugem polčasu je dal trener Ostrelič priložnost igralcem s klopi in gostje so se uspeli izogniti katastrofi. Prvi posavski derbi je tako za nami. Naslednji bo že v naslednjem krogu, ko Dobovčani odhajajo v negostoljubno Krško. (ES) Dobra igra Krčanov v Pokal evropskih mest Podvig AFP Dobove V svojem prvem mednarodnem nastopu za pokal mest je Dobovcanom uspelo ujeti Nettelstedt, ki je vodil že s šestimi zadetki prednosti. Celju Dvoboj z državnimi prvaki so Krčani odigrali odlično. Kljub porazu so v Celju kar precej namučili slovitega nasprotnika, prvi del pa so tudi dobili. Seveda je bilo težko pričakovati, da bi lahko premagali eno najboljših evropskih ekip, in to še v gosteh. So se pa po svojih močeh trudili. Ne trdijo sicer, da bi lahko zmagali, vendar sta domačinom v kritičnih trenutkih tekme pomagala tudi sodnika. Vsemu navkljub so Krčani s svojo igro v Celju več kot zadovoljni. Poraz pa so že pozabili. Njihove misli in priprave so že uprte v sobotni posavski rokometni derbi, ko jim v goste prihaja ekipa AFP iz Dobove. Za obe ekipi bo tekma zelo pomembna, saj bo tekmovalec obdržal stik z vodilnimi na lestvici. Tako se v soboto v leskovški dvorani, ta zagotovo ne bo mogla sprejeti vseh, ki bi si radi tekmo ogledali, obeta pravi rokometni derbi. Pričakovati je športno navijanje iz obeh taborov, zmaga pa naj boljši. (J.A.) KOŠARKA Pivovarje ugnali šele po podaljšku V prvenstveni tekmi slovenske košarkarske lige A-1 so košarkarji Interierja po podaljšku zlomili močan odpor gostov iz Laškega in tako v svojem osmem nastopu v novi sezoni dosegli že svojo sedmo zmago. Tako uspešnega začetka letos niso pričakovali niti največji optimisti. Toda ni mak) manjkalo, da bi jim dobri -pivovarji-poleg pijače zagrenili še življenje. V zadnjih trenutkih rednega dela srečanja je namreč gostujoči center Lisica zgrešil morda odločilen prosti met, zatem pa je po napaki domačih zgrešil še Tovornik. V podaljšku je trener Jelovac poslal na igrišče Iva Nakiča, ki je dotlej glavnino srečanja presedel na klopi in Laščani so lahko domačega mojstra, ali kot je nekdo od gledalcev dejal, doktorja košarke, ki jim je v slabih petih minutah nasul kar enajst košev in pokazal, kdo je gospodar v leskovški dvorani, samo še nemočno opazovali. (ES) Koračev Komentar tedna ffljarat le ena zmaga V nadaljevanju prvenstva so posavski prvoligaši osvojili dva točki. Rokometaši AFP Dobove so se v ti. derbiju pomerili s sevniško Lisco in Jo premagali s petimi zadetki razlike. Kontni rezultat nI odraz dejanskega stanja na igrišču, saj so Dobovčani vodili vse srečanje, med drugim tudi s 14 zadetki razlike. Ko Je trener Ostrelic na igrišče poslal igralce s klopi, se Je rezultat v korist Dobove zmanjšal. V drugI tekmi so se Krčani v Celju pomerili s Pivovarno Laško In pokazali dopadtjivo igro. Prvi polčas so dobili v svojo korist, v drugem pa Jim Je za podvig zmanjkalo moči. Vratar Krčanov Bašič Je kot staro vino, saj Je Celjane s svojimi obrambami spravljal v obup. Po tem kolu zaseda Dobova mesto pod vrhom razpredelnice, Krško Je na s red ini, Sevničani pa : eno osvojeno točko zadnji. (Midva) Tomaž Ocvirk (7) visokega Khalepe ni pustil preblizu gola. V ozadju čakata v pripravljenosti Voglar In Češnovar. Kljub temu, da začetek tega ni dal slutiti, so si rokometaši AFP Dobove v svojem prvem mednarodnem srečanju za pokal evropskih mest proti enemu boljših moštev močne nemške lige po dramatičnem zaključku vendarle priborili neodločen rezultat in tako prispevali še en kamenček k mozaiku mednarodnih uspehov dobovskega in slovenskega rokometa. •To je bila tekma, ki je vsebovala velik naboj napetosti in pričakovanja tako za Ilirija je bila boljša Brežičani že pred tekmo niso računali na kaj več kot časten poraz, sama tekma pa je pokazala, da so llirijani pod vodstvom visokega nekdanjega Olimpijinega centra Todoroviča zanje v tem trenutku res premočni. Potem, ko so gostje prvi polčas dobili kar z 22 točkami razlike, je domači trener Strgar dal priložnost mladim, ki so drugi polčas celo dobili. (ES) pokal Največji mednarodni uspeh Interierja Na koncu so se veselili Igralci .- rokometaše kot za navijače. Neizkušenost naših igralcev v boju z evropskimi moštvi nam je preprečila, da bi že v prvem polčasu prikazali boljšo igro. Toda ves čas sem vedel, da gostje ne bodo mogli igrali v enakem tempu do konca, zato sem mojim igralcem med odmorom v slačilnici rekel, da jim ne zamerim prevelike Nancy - Pretekli teden so krški košarkarji v okviru tekmovanj za Pokal Radivoja Korača gostovali v Nancvju v severovzhodni Franciji, od koder se v letošnji sezoni še nobeno moštvo ni vračalo s ščitom ampak na njemu. Košarkarska dvorana Jean VVeiiie, ki sprejme 4500 gledalcev deluje res impresivno in strah vzbujajoče. Veliko število zakupljenih sedežev, nov parket ter moštvo Sluc Nancy, M Je po štirih krogih močne francoske lige doživelo vsega en poraz.so bili tisti dejavniki, ki Tako. Desnica nosi dobro. Lahko začnemo. Ivo Nakič. so Krčanom načenjali samozavest. Gostoljubnost domačega vodstva pač ni bila dovolj za razbijanje treme. Napetost pred tekmo je naraščala iz minute v minuto, stopnjevali pašo jo še bučni in z vsemi mogočimi rekviziti opremljeni navijati domačega kluba. Kmalu po predstavitivi obeh moštev, med katero si je uradni napovedovalec pri branju imen krških košarkarjev skoraj zlomil jezik, se je pričelo zares. Še preden so Interierjevci dobro pogledali, kje sploh stojijo koši, so domači že vodili s 5:0. Tedaj pa so jim naši silovito odgovorili. Že v naslednji minuti je prišlo do izenačenja, nato pa so imeli Krčani igro ves čas v svojih rokah. Domači trener je poskušal s pogostimi menjavami spremeniti potek igre, a mu ni uspelo. V13. minuti je na semaforju pisalo že 31:21 za interier, najboljši domači igralec Cyril Julian pa je takrat že sedel na klopi s vknjiženimi štirimi osebnimi napakami. Francozi so poizkusili tudi z vsemi tremi Američani na parketu, a jih je edini krški, modri in borbeni Everičk Sullivan, odtehtal. Pravo razdejanje pod košem pa jim je naredil težki center Žeijko Bošnjak, ki tako dobro kot tokrat v novem okolju še ni igral. Do zadnje minute prvega polčasa je bil celo prvi strelec svojega moštva, med vso tekmo Maserka Zvonka Maruša pravi, da se bo zaradi preobremenjenosti kmalu poslovila od krških košarkarjev. PLES Kvalifikacijski plesni turnir Vipava, 13. oktobra - V nedeljo so se plesalci Posavskega plesnega kluba Lukec udeležili kvalifikacijskega plesnega turnirja v standardnih in latinskoameriških plesih v organizaciji PK Urška Ajdovščina. Doseženi so bili naslednji rezultati -pionirji C: 4. mesto v ST plesih in 3. mesto v LA plesih Jaka Piltaver in Tina Korber; mlajši mladinci C: 5. mesto v ST plesih in 6. mesto v LA plesih Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 9. mesto v ST plesih in 8. mesto v LA plesih David Kozmus in Maša Piki, 11. mesto v ST plesih in 14. mesto v LA plesih Klemen Škobeme in Staša Puntar; mladinci C: 8. mesto v ST in LA plesih Jernej Ferme in Maja Lesjak. (Galex) pa je prispeval še osem skokov in si priboril tri žoge. Bolj, ko se je čas prvega dela igre iztekal, bolj tiho je bilo v dvorani. Zato pa je bil med odmorom toliko glasnejši domači trener, ko je skušal svojim dobro plačanim igralcem dopovedati, da morajo proti nepričakovano žilavim in mirnim gostom iz Slovenije, za katero večina niti ni vedela, kje natanko je, zaigrati agresivneje in učinkoviteje. Ti so ga res poslušali in že v peti minuti po dolgem času spet prevzeli vodstvo. Toda Krčani so bili tisti večer enostavno boljši. Jeklin, Sullivan, Nakič, Ademi in Bošnjak pa tudi Vukič so se borili kot levi in obenem pazili, da ne nasedejo na provokacije z vsemi mažami namazanih domačih igralcev. V tem so bili nadvse uspešni in z zmago dosegli svoj največji uspeh na mednarodnem prizor išču.(ES) Kaj se dogaja v najboljšem krškem klubu? Po veliki in odmevni zmagi krških košarkarjev v Nancvju med igralci ni bilo čutiti pretiranega veselja, še najbolj redkobeseden pa je bil trener Jelovac. Vzrok je bil, tako kot je v novem slovenskem športnem profesionalizmu kar pogosto, tudi v tem primeru - denar. Drago Radej: »Res je, da z izplačili igralcem nekoliko zamujamo, toda to je razen pri dimpiji in Pivovarni prisotno v glavnem pri vseh ostalih klubih. Igralci so profesionalci in morajo igrati, vodstvo kluba pa bo poskrbelo za svoj del obvez nosti. Z Jelovcem sem imel resda manjši besedni dvoboj, toda zadevo sva pozneje razčistila,'' je v soboto povedat predsednik Interierja Drago Radej, ki se te dni skupaj z nekaterimi člani uprave pogovarja z vodstvom novega lastnika Drago Rade) krškega Vidma, češkim holdingom ICEC, o sopokroviteljstvu. Upamo, da bodo pogovori rodili plod, saj je košarka v Krškem naletela na zelo dober sprejem, o čemer pričajo vedno nabito polne tribune v premajhni leskovški dvorani.(ES) .in navija« hrabrosti, ampak da me skrbijo njihove po neumnosti izgubljene žoge, ko so zapored zapravili kar nekaj stoodstotnih priložnosti za zadetek. Zahteval sem hrabro igro tudi v drugem polčasu in ta je obrodila uspeh. Tako smo poleg Celjanov postali v teh petih letih naše samostojne države edino slovensko moštvo, ki se je uspelo V soboto Je v Dobovi sončnemu mrku sledil še električni. Po končani razburljivi rokometni tekmi je sredi konference za novinarje nenadoma nastala popolna tema, ki pa vsega navajenih trenerjev in novinarjev ni ovirala pri delu. Pogovor je tekel dalje, novinarske beležke pa so osvetljevali plamenčkl vžigalnikov. izogniti porazu v srečanju z enim od nemških moštev. To je resnično velik uspeh te ekipe in upam, da ne zadnji,« je po tekmi žarel od veseljatrener domačih Stane Ostrelič. Pot do točke tokrat res ni bila lahka, saj so visoki nemški rokometaši takoj na začetku povedli s 4:0, polčas pa so dobili s petimi goli razlike. Toda Bruno, Mile, »Čvarak« in tovariši so nošeni z glasnim navijanjem zvestega občinstva, ki mu je na pomoč priskočila tudi loška godba na pihala, v nadaljevanju dali res vse od sebe in se po zadnjem zvoku sirene znašli v objemu svojih navijačev. Na novinarski konferenci po tekmi so srčno igro Dobovčanov pohvalili tudi gostje, ki so bili še posebej zadovoljni s sprejemom in celotno organizacijo srečanja (ES) OGLAŠEVANJE JE KLJUČ DO USPEHA! OGLAŠUJTE V NAŠEM GLASU NAŠ GtAS, 40 - 17, OKTOBER 1 Karate klub Sevnica Prvi medalji že potrdili dobro O uspehih članov sevniškega karatekluba nismo poročali že kar nekaj časa. Nazadnje smo o njih pisali ob vrnitvi z uradnega svetovnega prvenstva za juniorje in kadete, ki je potekalo junija v Johannesburgu v Južni pripravljenost Karate klub Krško obvešča ljubitelje tega športa, da organizira redne treninge vsak torek in petek ob 18. uri v OŠ Jurij Dalmatin v Krškem. Program treninga je prilagojen vsem vadbenim skupinam. Vsem, ki bi želeli sodelovati vabljeni. Informacije na tel. 31-458, Davor Jukič Afriki. Od tam so se vrnili z dvema medaljama, in sicer je to uspelo Denisu Oraču in Sašu Vašu. Le teden dni kasneje pa so člani Karate kluba Sevnica osvojili še naslov ekipnega državnega prvaka v bojih za starejše kategorije. Po julijskem počitku so kondicijske priprave začeli že v avgustu, saj so marljivo vadili dvakrat na dan. Tako so nadaljevali vadbo in priprave tudi ves septemeber. Pred dnevi pa so nastopili že na prvi preizkušnji na tujem. V madžarskem mestu Siofok ob Blatnem jezeru je potekal mednarodni karateturnir, na katerem je nastopilo 750 tekmovalcev iz Jugoslavije, Makedonije, Hrvaške, Slovaške, Slovenije, Italije in Madžarske. Tekmovanje je potekalo v katah za posameznike in ekipe ter v športnih bojih (kumite), kjer sta se v absolutni kategoriji pomerila po dva letnika v kategoriji. To ni bilo preveč ugodno za sevniske tekmovalce, ki nastopajo v nižjih težavnostnih kategorijah. Kljub temu pa so se na turnirju enakovredno kosali z ostalimi precej višjimi in težjimi nasprotniki ter na koncu osvojili dve medalji, četrto, dve peti in DREN V SLUŽBI ZDRAVJA Piše: STANE ISKRA Pomen telesne dejavnosti v preprečevanju bolezni civilizacije Živimo v času hitrega tempa, ko nam čas pomeni denar in s tem lepše življenje. Ali je res tako? Če smo se spustili v tekmo s časom, je vprašanje, ali bomo zmagali in za kakšno ceno. Zato ni odveč, če se spomnimo besed filozofa in pisatelja Voltaira, ki je zapisal: »V prvi polovici našega življenja žrtvujemo zdravje, da bi zaslužili denar. V drugi polovici žrtvujemo denar, da bi spet pridobili zdravje. Medtem pa zgubimo oboje, zdravje in denar.« Za marsikoga, ki pozablja, da sodoben način življenja s premalo telesnega gibanja povzroča bolezni civilizacije, imajo Voltairove besede pravo veljavo. Minili so časi velikih epidemij nalezljivih bolezni. Med zadnjimi je bila huda oblika gripe takoj po 1. svetovni vojni, ki je zahtevala več življenj kot vojna. Epidemija sedanjega časa je bolj zahrbtna - to je epidemija bolezni srca in ožilja in je na prvem mestu med vzroki umrljivosti po svetu in pri nas. Rezultati dolgoletnih raziskav so odkrili veliko vzrokov in so jim dali skupno ime: dejavniki tveganja. Na mnoge ne moremo vplivati, zato bomo prihodnjič govorili o tistih, na katere lahko vplivamo z zdravim načinom življenja, katerega važnejši del je telesna aktivnost Pričelo se je tekmovanje v slovenskih strelskih ligah Leskovčani dvakrat uspešni, Sevničanom prvo srečanje v soboto V drugi strelski ligi - sever, kjer nastopata tudi ekipa Kanje iz Leskovca in Heroja Maroka iz Sevnice, so strelci Kanje v derbiju kola visoko premagali ekipo Radgone, ki se je lani potegovala za napredovanje v prvo strelsko ligo. Kljub zmagi strelci Kanje niso bili preveč prepričljivi, nekateri pravijo, daje na slabše streljanje vplival tudi sončni mrk. Bomo videli, kako bo v naslednjih srečanjih. Kanja: Radgona (1711 :1655). Kanja: Župane568, Fridl 571 ,Zorič572. Strelci iz HM. Sevnica so dvoboj z Elektro iz Maribora na željo Mariborčanov preložili na soboto. (J. A.) /*T/\ COGO ifl R"danovič « IV**mg m ^ | ^ Prodajalec in ierviter voi K±y /VUOI EE5i i.,,,,!.,. 3. 8 d.o.o. Brežice »o?il VW, AUDI, SEAT 750 BREŽICE Delovni čas: od 8-16" h, sobota od 8-12h; Tel. 0608/61-065 VOZILO GOLF z bogato opremo Cena vozila 23.495 DM POLOG 10.000 DM Mesečni obroki na: 2 leti 640 DM obrok 3 leta 452 DM obrok 4 leta 355 DM obrok 5 let 305 DM obrok KREDITI-P0SEBN0 UGODNO V OKTOBRU šesto mesto. Na turnirju so nastopili tudi reprezentanti Jugoslavije, ki so imeli največ uspeha. Rezultati - kata posamezno uspešni, kot so bili v pretekeli tekmovalni sezoni, ko so osvojili 60 medalj, od tega 27 zlatih, 15 srebrnih in 18 bronastih. Na državnih prvenstvih v vseh ZAČETNI TEČAJ KARATEJA Karate klub Sevnica v oktobru vpisuje v začetni tečaj karateja nove člane, deklice in dečke vseh starosti. Treningi za začetnike so v TVD Partizan v Sevnici vsak torek in petek. Informacije dobite neposredno v TVD Partizan Sevnica od 17.30 dalje. Dečki in deklice, pohitite z vpisom v tečaj karateja! Pričakujemo vas vsak torek in petek od 17. ure dalje. Vljudno vabljeni! KARATE KLUB SEVNICA (15-16 let): 6. Marko Stopar; kata posamezno (17-18 let): 3. Sašo Vaš, 4. Tomaž Petrovič; kata ekipno: 2. KK Sevnica; športni boji (12-14 let): 6. Danilo Lisec, 9. Rok Črepinšek; športni boji (17-18 let): 5. Sašo Vaš. Po dveh dolgih in utrujajočih mesecih priprav čaka sevniske karateiste še vrsta domačih in težkih mednarodnih preizkušenj, na katerih pa računajo, da bodo vsaj tako starostnih kategorijah so osvojili 14 medalj (6 zlatih, 3 srebrne, 5 bronastih). Največji uspeh v zgodovini sevniškega karateja in športa v občini Sevnici nasploh pa sta zabeležila Denis Orač in Sašo Vaš na svetovnem prvenstvu v karatejskih bojih za juniorje in kadete, ki sta za slovensko državno reprezentanco osvojila srebrno in bronasto medaljo v daljni Južni Afriki. (GAIex) Šola karatejskih borilnih veščin Vabimo dekleta in fante v šolo moderne karatesamoobrambe. Treninge bomo pričeli v ponedeljek, 21. oktobra 1996, ob 17. uri ter nato nadaljevali vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 18. ure v telovadnici dijaškega doma Krško. Tečaj je namenjen vsem, ki želijo poleg gibalnih sposobnosti pridobiti tudi znanje borilnih spretnosti. Vodja šole Stane ISKRA mojster karateja IV. DAN 29. oktober Grosuplje : Kanja (1654 : 1675) Druga ekipa Kanje, ki nastopa v strelski ligi, je svoj prvi nastop končala z zanesljivo zmago. Predvsem pa je pomembno, da se mladi strelci kalijo na ligaških tekmah. Arh B. 553, Arh U. 555, Mlakar 567.(J.A.) 2. liga - zračna pištola Visoka zmaga SD Kruno Brežice . Novo prvenstvo so pričeli tudi pištolarji. Strelci SD Kruno Brežice, ki zaradi spleta čudnih okoliščin po petih letih nastopanja v prvi državni ligi tokrat prvič tekmujejo v d rugoligaškem društvu, so se že v prvem krogu pomerili z lanskimi prvoligaši, ekipo Biringa iz Trzina. Srečanje je potekalo na strelišču v Boštanju, Brežičani pa so zabeležili rekordno visoko zmago. Razlika je znašala kar 107 krogov, z doseženimi 1654 krogi pa le za štiri kroge zaostali za dobri dve leti starim klubskim rekordom, ki so ga dosegli še v postavi Sabadoš, Bele, Sotler. V nedeljo so Vlado Sabadoš, Zdravko Kroselj in mladinec Robert Ferenčak streljali dokaj izenačeno in brez večjih nihanj, če zanemarimo zadnjo serijo Krošlja, ki je zadel kar 97 krogov od 100 možnih. Z malo sreče bi bil končni izzid lahko še dosti višji.(ES) Zmaga Sevničanov V drugi ligi s pištolo so se strelci Heroja Maroka doma pomerili z ekipo 29. oktobra iz Grosupelj in zanesljivo zmagali. H. Maroka: 29. oktobra (1616:1544). Ajster 531, Tomše 531, Cimperšek 504. (J.A.) Prilipe - finalna tekma v motocrossu AMD Brežice ob počastitvi občinskega praznika in ob 50. obletnici AMD Brežice prireja finalno dirko za državno prvenstvo v motocrossu, ki bo v nedeljo, 20. oktobra, s pričetkom ob 13.30 na dirkališču Prilipe. Nastopili bodo vsi slovenski tekmovalci, med katerimi bosta tudi dva domačina, Dejan Pavkovič in Andrej Čuden. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah: 80, 125, 250 ccm. Vljudno vabljeni na izjemno finalno tekmo! BREŽIŠKA PORODNIŠNICA Med 8. in 14. oktobrom so v brežiški porodnišnici rodile: Gabrijela Cerjak iz Dolenje vasi - Nastjo, Marjetka Bratanič iz Krškega - Žana, Ingrid Molan s Trebeža - Kristjana, Zdenka Ratajc z Rovišč • dečka, Terezija Zupančič z Rake -dečka, Slavica Vizjak iz Brežic - Marjana, Anita Krznarič iz Krškega • deklico, Martina Čižmek z DovŠkega - Karmen, Alojzija Geršak iz Brežic -dečka. Čestitamo! ATLETIKA Občinsko osnovnošolsko in srednješolsko prvenstvo v krosu Brežice, 9. oktobra ¦ Domači AK FIT je na progi med Savo in Krko odlično organiziral občinsko prvenstvo v jesenskem krosu, ki se ga je udeležilo 998 tekmovalk in tekmovalcev v 20 kategorijah. Občinska reprezentanca s po tremi najboljšimi tekmovalci bo tudi letos nastopila na zaključni prireditvi, 31. krosu za pokal Dela, ki bo v soboto, 19. oktobra, v Velenju. Rezultati OŠ - predšolski dečki: 1. Zupančič (Cerklje), 2. Zevnik, 3. Arh (oba Brežice); predšolske deklice: 1. Gregorinčič, 2. Iskra, 3. Cetin (vse Brežice); 1/2 razred dečki: 1. Vrbančič (Brežice), 2. Držanič (Artiče), 3. Križman (Brežice); 1/2 razred deklice: 1. Humek, 2. Videnič, 3. Šagud (vse Brežice); 3/4 razred dečki: 1. Ogorevc (Brežice), 2. Barkovič (Velika Dolina), 3. Vrbančič (Brežice); 3/4 razred deklice: 1. Veble, 2. Pinterič, 3. Beribak (vse Brežice); ml. pionirji A, let. 84: 1. Vimpolšek (Brežice), 2. Barkovič (Cerklje), 3. Slovenc (Brežice); ml. pionirke A, let. 84: 1. Ivanšek (Brežice), 2. Oštir (Cerklje), 3. Balon (Pišece); ml. pionirji B, let. 83: 1. Žerjav (Artiče), 2. Novoselič (Velika Dolina), 3. Kovačevič (Cerklje); ml. pionirke B, let. 83: 1. Gudalo, 2. Popovič (obe Brežice), 3. Ajster (Velika Dolina); st. pionirji, let. 82:1. Vogrin (Velika Dolina), 2. Černelič (Pišece), 3. Grubiša (Brežice); st. pionirke, let. 82:1. Šalamon, 2. Zore, 3. Plohi (vse Brežice); ekipno: 1. Brežice, 2. Velika Dolina, 3. Pišece, 4. Cerklje, 5. Artiče, 6. Dobova; OŠ Bizeljsko in OŠ Globoko se tekmovanja nista udeležili. Rezultati SŠ -1. letnik fantje (1.000 m); 1. Knez, 2. Četrtič, 3. Brili; 1. letnik dekleta (1.000 m): 1. Sotošek, 2. Košar, 3. Novak; 2. letnik fantje (2.000 m): 1. Divjak, 2. Kerin, 3. Žnidaršič; 2. letnik dekleta (1.000 m): 1. Tomažin, 2. Čargo, 3. Opravž; 3. letnik fantje (1.000 m): 1. Gabrič, 2. Burja, 3. Hečimovič; 3. letnik dekleta (1.000 m): 1. Zagrajšek, 2. Šuler, 3. Markovič; 4. letnik fantje (3.000 m): 1. Lisec, 2. Teršelič, 3. Haler; 4. letnik dekleta (2.000 m): 1. Grame, 2. Bučar, 3. Kežman. (GAIex) Popravek in opravičilo: Zmagovalni zaključek sezone V zadnji številki smo objavili prispevek o Orientacijskem klubu Brežice, ki je uspešno zaključil letošnjo tekmovalno sezono. Do napake pa je prišlo (po naši krivdi) pri Izbiri fotografije z 11. maratona na Plitvicah. Borisu Kuzminu, Bojanu Jevševarju, Anici Hribar in Mateju Mlakarju ter vsem prizadetim se za napako opravičujemo in upamo, da je tokrat objavljena prava fotografija. UREDNIŠTVO Dva državna rekorda Primoža Kozmusa Mladi metalci atletskega kluba FIT Brežice so se pretekli teden udeležili dveh atletskih mitingov v madžarskem Szombathelvu. V sredo je zablestel Primož Kozmus, ki je 6 kilogramsko kladivo zalučal 58,32 m daleč in s tem postavil nov državni rekord za mlajše mladince, s čemer je v močni konkurenci osvojil tretje mesto. Drugi obetavni Brežičan, Vermes Mešič je s kilogram lažjim orodjem celo zmagal, s 59,6 m dolgim metom pa je dosegel osebni rekord. Za brežiške atlete je bil zelo uspešen tudi sobotni miting. Primož Kozmus je ponovil sredino tretje mesto, z daljavo 58,46 m pa je še enkrat popravil svoj državni rekord. S 5 kilogramskim kladivom je znova zmagal Vemes Mešič (59,48 m), tretji pa je bil Jagič Silvo (52,78 m) Med najmlajšimi se je zelo dobro odrezal 14-letni Kruno Herakovič, kateremu je kladivo poletelo 36,1 m daleč, zelo uspešen pa je bil tudi v metu diska, s katerim je dosegel daljavo 36,66 m. Obakrat je osvojil drugo mesto. Med nežnejšim spolom se je z zmago in 42,16 m izkazala brežiška kladivarka Simona Kozmus. (ES) Krški balinarji osvojili pokal Dolenjske Dolenja vas, 13. oktobra - V nedeljo so na tekmovanju za pokal Dolenjske nastopile četverice najboljših tekmovalcev iz osmih klubov dolenjske regije. V finalu sta se pomerili domača ekipa Dolenje vasi in Krškega, kjer so bili boljši slednji in zmagali z rezultatom 13:7. Za krško ekipo so nastopili Matic, Zekovič, Martinčič in Ivič, ki so osvojili pokal v trajno last. Na koncu pa so proglasili še prve štiri ekipe v dolenjski ligi, kjer so Krčani osvojili drugo. Dolenja vas pa tretje mesto. Zmagala je ekipa Dane iz Mirne, ki se bo poizkusila na kvalifikacijah za uvrstitev v drugo državno ligo. (GAIex) ŠPORT - KRONIKA NAŠ GLAS, 40 - 17. OKTOBER 1996 NOGOMET Krškim nogometašem ni uspelo v naslednji krog nNK Krško ni uspelo napredovanje vtretji krog pokala MNZ Celje, saj so na domačem Igrišču izgubili proti ekipi NK Vransko z rezultatom 0:2 (0:1). To je bila še ena v nizu slabih in neprepričljivih iger krških nogometašev. Zaskrbljujočo slabo igro in neodgovoren odnos posameznih krških nogometašev do igre in kluba so gostje iz Vranskega izkoristili in zasluženo zmagali. Opravičilo za slabo igro ne more biti niti dejstvo, daje zaradi poškodb ali drugih vzrokov manjkalo nekaj ključnih igralcev. Že v 7. minuti srečanja so spretni gostje po nesporazumu vratarja Vučenoviča in branilca Kalenderja, ki je zadel lastno mrežo, prišli do vodstva. Gostje so se takrat opredelili za obrambno taktiko, Krčani pa so brezuspešno napadali. V drugem polčasu se je slika na igrišču ponovila. Krčani so imeli pobudo in vsaj 70 odstotkov žog v svoji posesti, a zadetka niso znali dati. V zadnji minuti je gostom uspelo izkoristiti še eno grobo napako krškega vratarja in s tem potrditi zasluženo zmago. NK Krško: Vučenovič, Bakič, Bovha, Lenič,Zlobko, Kalender, Zakšek, Ameti, Panič. Brdik, Vešligaj. (Pillp) NK Krško - Mons Claudius (Rogatec) 1:0 (0:0} Krški nogometaši so po zadnjih neuspehih končno dosegli zasluženo zmago proti gostom Iz Rogatca. Do nje so prišli težje, kot je bilo pričakovati. Ponovno se je pokazalo, da Krčani zelo težko igrajo proti ekipam, ki se branijo. Krčani so zmožni nadigrati vsakega nasprotnika v polju, vendar zelo težko dosegajo zadetke. Ekipa Monsa Claudiusa je prišla v Krško z jasnim ciljem, ne izgubiti. Krčani so imeli vso tekmo pobudo in napadali proti golu gostov, vendar neuspešno. Prvo priložnost je imel Zakšek, a je njegov strel vratar gostov ubranil. Sledile so priložnosti Zlobka, Ametija in Vešligaja. Najlepšo priložnost v prvem polčasu je zapravil Zorko, ki je po podaji Zlobka s petih metrov streljal čez vrata. V 43. minuti je prišlo do izključitve krškega napadalca Ametija, ko je ta dosegel zadetek z roko. V drugem polčasu so Krčani kljub igralcu manj nadaljevali napadalno. Žoga jih enostavno ni ubogala oziroma ni hotela v mrežo gostov. Tako so se vrstile akcije izpred gostojohega vratarja, Kalender, Vešligaj dvakrat in Zakšek pa niso imeli sreče. In končno v 76. minuti so Krčani kronali boljšo igro, saj je v polno zadel Zakšek. NK Krško: Budna, Trebše, Kalender, Vešligaj (Voglar), Molan M.. Zlobko (Bovha), Zakšek, Molan V. (Lenič), Zorko, Brdik, Ameti. NK TIM Laško - NK Brežice (neodigrano) Zaradi težav z igriščem v Laškem bi morala biti tekma med ekipama Tim Laško in Brežic v Radečah. Postopek prestavljanja kraja tekem pri MNZ Celje ni bil v skladu s predpisi oziroma je bil v zamudi, Laščani pa so o nastalem problemu obvestili Brežičane le dan pred tekmo. Istočasno je prepočasno reagirala tudi Tekmovalna komisija MNZ Celje, ki je v soboto dopoldan, po trditvah Brežičanov, o tem obvestila NK Brežice. Kljub temu so brežiški nogometaši odpotovali v Radeče, se pripravili za tekmo, tekme pa niso hoteli odigrati, ker gostitelji (TIM Laško) niso dostavili dokumenta o registraciji nogometnega igrišča v Radečah. Ta, če obstaja, tiči nekje v prostorih NK Papirničar iz Radeč, ki je trenutno neaktiven in Laščani niso mogli priti do njega. Neodigrana tekma bo situacijo zagotovo zapletla, odločitev pa bo znana ta teden. Krški mladinci igrali neodločeno Derbi 6. kroga druge državne mladinske lige - vzhod med krškimi in lendavskimi nogometaši se je končal brez zmagovalca. To je bilo srečanje dveh kvalitetnih ekip, prikazana igra pa je bila na visokem nivoju. Priložnosti za zmago so imeli tako eni kot drugi, vendar sta obe mreži ostali nedotaknjeni, največ pa zaslugi dobrih vratarjev. Krški napadalci Mlakar, Panič in Slaviša Dvorančič so zapravili izredne priložnosti za zadetek, gostje pa tudi niso igrali podrejene vloge, saj so nekajkrat nevarno ogrozili domačega vratarja Ribiča. Z remijem proti Nafti so krški mladinci obdržali uvrstitev v zgornjem delu lestvice. Za NK Krško so nastopili: Ribič, Bakič, Černoga (Pavlovič), Cedilnik, Novak, Sotlar, Mlakar, Dvorančič D. (Moravac), Zorko, Dvorančič S., Panič. Krški mlajši dečki so še enkrat pokazali, da so nerešljiva uganka za vrstnike iz Brežic. Tako kot vrsto let nazaj so še enkrat dokazali, kje se v Posavju igra najboljši nogomet. Krtka vrsta, ki v svoji kategoriji sodi v najboljša ekipe celjska regija in širše, je v vseh elementih nogometne igre nadlgrala Brežičane z rezultatom 0:7 (0:2). Strelci so bili Nadarevic4,Pilipovlč2 in Kostrevcl. Omeniti je treba še zelo dobro igro Urbanča. Krški starejši dečki pa so prišli do pomembne zmage težje kot mlajši kolegi. Krčart»zzafJetkorraSintičalnRu8ičahitro^ niso predali, saj so Ml v drugem polčasu bojše moštvo. Uspelo |m je četo Izenačiti, kaj več pa ne, saj so Krčani do konca ohranili minimalno zmago, (pillp) MALI NOGOMET Gazice stežka Le se dva kroga sta preostala do konca letošnje maJonogometne lige Cerklje-Krška vas. V dvajsetem, katerega je dvanajst moštev od igraloto nedeljo posebnih pretresov ni bilo, le Gazice so imele presenetljivo veliko težav, preden so strle odpor zadnjeuvrščene Pirošice. Natalija je nepričakovano visoko izgubila z Borštom, Kolibriji pa z novo visoko zmago napovedujejo, da se še niso odpovedali boju zadrugo mesto. Bomo videli, kaj bo prihodnjo nedeljo, ko se bodo zanj pomerili z ekipo Cerkelj, ki to visoko mesto zasedajo že nekaj tednov zapored. Teoretično ima nekaj možnosti za naslov pod prvaka tudi Sobenja vas, a jih v 21 .krogu čaka Beli konjiček, katerega pa lahko premagajo le v primeru, da slednji nastopi le z enim konjičkom. Rezultati 20.kroga: Natalija-Boršt 1:7, Beli konjiček-Cerklje 7:0, Krka Krška vas-Sobenja vas 2:7, Blondv-Jurček 2:3, Gazice-Pirošica 43, Sušica 93-Kolibri 4:12. Lestvica: 1 .Beli konjiček 60,2 .Cerklje 40,3. Kolibri 37,4 .Sobenja vas36,5. Gazice 34,6.Jurček 33.7.Boršt 32,8. Natalija 23,9. Blondv 21,10.Krka K.vas 13,11.Sušica 937,12. Pirošica7.(ES) Velika zmaga Belega konjička Brežiško malonogometno moštvo Beli konjiček ta hip tekmuje kar na treh tirih. Poleg občinske lige ter lige Cerklje-Krška vas nastopajo tudi v tekmovanju POP 96/97, v katerem nastopajo ekipe iz različnih krajev Slovenije. Pretekli teden so ravno oni poskrbeli za največje presenečenje, saj so zadali prvi poraz Mizarstvu Krošelj iz Loga pri Sevnici, ki sodi med najboljša moštva v malem nogometu v Sloveniji. Izzid je bil 4:3, tri zadetke je dosegel Kožar, enega pa Dimič. (ES) Teden otroka v tednu prometne varnosti - s kresničko Projekt »Policija za otroke« Poaavje, oktobra - V mednarodnem tednu otroka in hkrati tudi tednu prometne varnosti so policisti pogosteje skrbeli za prometno preventivo, zlasti v bližini šol in vrtcev, ponekod pa so otroke tudi po bliže seznanili z delom policije. Šolarji z Blance so se svoje varnosti v prometu aktivno lotili in nam poslali razglednico: »Spoštovani! Da nas boste opazil, to bomo na cesti ponoči ali v mraku, smo sklenili, da bomo obvezno nosili KRESNIČKO. Prosimo, Vas, da tudi Vi nanjo ne pozabite. Prisrčen pozdrav. Učenci 4.r OŠ Blanca.« Končno varno na pot Krmelj je majhno industrijsko naselje, okrog katerega se razprostirajo zeleni gozdovi. Otroci vsako jutro hodimo v šolo. Starše je vedno strah, ali se bomo varno priklatili vanjo. Zakaj? Saj vendar nimamo ptočnikovl Letos jI) končno gradijo. Delavci so na žalost morali podreti dva kostanja, ki sta se šopirila pred najstarejšo krmeijsko hišo. Pa vednar bi za svojo varnost naredili kar koli. (Judita Knez, Bj OŠ Krmelj)_____________________________ notranjost vozila, s katerim je hrvaški državljan vstopal v Slovenijo. Budno oko »Šterovih« fantov je odkrilo plinski samokres z nabojniki, plinske naboje in nekaj ostalih »navadnih« nabojev. V ponedeljek, ki je bil po navedenih primerih kar dan za kršenje zakonitosti, so policisti v bližini Jesenic na Dolenjskem odkrili skupino šestih romunskih državljanov (med njimi so bili štirje otroci), ki so ilegalno prestopili državno mejo kar preko njive med reko Savo bi Jesenicami na Dolenjskem. Skupino Romunov so namreč v popoldanskem času pri vstopu v državo zavrnili. (GAIex) Makedonci peš mimo mejnih organov Skupina treh makedonskih državljanov se je v četrtek pripeljala z avtobusom do MMP Bregana, nato pa je pot nadaljevala peš. Državne meje niso prestopili na za to določenem mestu, ampak kar v Romunski državljani čez mejo preko polja Mejni policisti so imeli tudi zadnje dni obilo dela, saj so se srečevali s primeri prenosa orožja in streliva čez državno mejo, zabeležili pa so tudi legalni prestopa državne meje. To kaže na to, da je naša Južna meja zanimiva za različne vrste »nepridipravov«, ki jim je malo mar za zakone. Med njimi pa je veliko tudi takih, ki jim nošenje orožja pomeni kar nekakšno folkloro. Zanimiv je še primer nemškega turista, ki Je s sosednje Hrvaške odnesel ročno bombo • za spomin. Nemška državljana sta se 7. oktobra pripeljala na mednarodni mejni prehod Obrežje in pri kontroli so policisti našli na zadnjem sedežu puško repetirko, pokrito z oblekami. Zraven pa so se »greli« le naboji neznanega kalibra, M jih je bilo nekaj tudi v prtljažniku. Se istega dne so policisti na Obrežju malce pogledali v Prava telefonska številka v stiski - 92 Igrica prinaša otrokom nekatera kdaj jim bo policija pomagala, pa varnostna In vedenjska tudi, kako se jih pokliče. Naslov sporočila, ki jih spoznavajo na igrice Dva in devet ni sam sebi prijeten in igriv način. Predvsem namen, in to spoznajo tudi Slovenska policija namenja zaščiti otrok in mladoletnikov posebno skrb. Zato so doslej že izdali brošure in zgibanke o spolni zlorabi otrok, o nasilju nad njimi, o konvencijah o njihovih pravicah, o zaščiti otroka pred nasiljem In o spoznanjih, da nasilje v družini prizadene tudi otroke. Projekt »Policija za otroke« je še bolj načrtno nadaljevanje teh prizadevanj. Maša Zveglič, Ana Milekič, Simon Šoln Senovo, 10. oktobra - Z igrico Devet in dva Svetlane Makarovič so tudi senovški in brestaniški predšolski otroci ter učenci prvih In drugih razredov spoznali dejavnosti policije, namenjenih prav najmlajšim. Po ogledu igrice so Jim policisti pokazali še policijski vozili, v kateri so lahko tudi sedli, in službena psa, stekel pa Je tudi razgovor med policisti In otroki. Policisti, ki se pri svojem delu srečujejo tudi z otroki, vedo, da je pravo približevanje policije otrokom in seveda tudi drugi javnosti nujno in nadvse pomembno pri oblikovanju varnostne kulture. Ker vzpostavljanje stikov z otroki ni enostavno, si v okviru projekta »Policaja za otroke« poskušajo pomagati z lutkovno igrico, ki predstavlja novo obliko preventivne dejavnosti policije oz. nov, drugačen pristop do najmlajših. Cilj lutkovne igrice Devet in dva je otroke naučiti, kako naj varno živijo ter kdaj in kako naj pri policistih poiščejo pomoč. so v ospredju nevarnosti, ki prežijo na njih. Najmlajši so tako tudi seznanjeni s tem, kako in otroci. Kakšen pa je odnos otrok do policije? Kaj bi storili v primeru nevarnosti? Naši anketiranci: Maša Zveglič, 5 let, s Senovega: »Policisti niso nikoli hudobni, zato se jih tudi ne bojim. Oni radi pomagajo. Če bi jaz potrebovala policiste, bi jih poklicala po telefonu. Številka je, hm, devet pa dva.« Ana Milekič, 7 let, iz Brestanice: »Policistov se čisto nič ne bojim. Ne vem, zakaj se jih eni bojijo. Ko jih srečam na cesti, jih pozdravim. Če bi me kdo hotel napasti, bom policiste poklicala po telefonu, saj že znam sama telefonirati.« Simon Šoln, 6 let, z Dovškega pri Senovem: »Policiste večkrat vidim na cesti, pa tudi v filmih, ko lovijo kakšne roparje. Vedno navijam za policiste, ki na koncu zmagajo. Če jih kje srečam, se jih ne ustrašim, samo pozdravim jih. Če bi mene lovili roparji, bi poklical policijo na številko devet in dva.« Marjetja Ferlin, Lara Umek, Nejc Jevšnik Marjetka Ferlin, 7 let, s Senovega: »Policistov se ne bojim, ker mi lahko pomagajo, če me lovijo lopovi. Če bi me zares lovili, bi tekla k telefonu in poklicala policijo. Številka pa je dvaindevetdeset.« Lara Umek, 6 let, z Armeškega pri Brestanici: »Policistov se ... malo bojim, ko jih srečam na cesti. Zakaj? Ne vem, kar tako. Oni pomagajo takrat, ko se zgodi kakšna nesreča, pa v filmih koga lovijo. Tudi jaz bi jih poklicala po telefonu.« Nejc Jevšnik, 6 let, iz Brestanice: »Ne bojim se policistov, saj niso nič hudi. Bojim se samo roparjev. Če bi za mano tekli, bi na številko 92 poklical policiste, da bi mi pomagali. Oni zmeraj pridejo na pomoč.« (Tekst in slike: GAIex) Slovenski vasi. Nato so »odkorakali« po lokalni cesti proti Novi vasi pri Mokricah, kjer so jih odkrili brežiški policisti in jih predlagali v postopek pri sodniku za prekrške. Hrvat s 163 km/h »zaostal« za Italijanoma Pred časom smo poročali o dveh italijanskih voznikih, ki sta po magistralni cesti (Dolenjki) drvela s hitrostjo, ki je ni moč najti v cestnoprometnih predpisih. Prvi Je pritisnil na plin do hitrosti 177 km/h, drugi pa do 164 km/h. Nič manj težke noge pa ni imel hrvaški državljan, ki je po magistraiki Grmovlje-Obrežje drvel s hitrostjo 163 km/ h. Policisti so zanj podali predlog za uvedbo postopka o prekršku Ukradena mercedes in motorno kolo V noči s ponedeljka na torek je pred motelom Petrol Čatež izginilo parkirano vozilo mercedes 250 TD temno modre barve, last hrvaškega državljana iz Zagreba. Naznanec ga je odpeljal neznanokam in tako oškodoval lastnika za 7,2 milijona tolarjev. Z.K., roj. 1980, iz Gržeče vasi se je 9. oktobra pripeljal z motornim kolesom znamke Tomos pred vhod v krško tehnično šolo. Po pouku pa je začuden pogledal, ko motorja, vrednega 100 tisoč tolarjev, ni bilo več tam, kjer ga je pustil. Brez žrtev ne gre! Krmelj, oktobra • Po več kot desetih letih dogovarjanja, priprav In usklajevanja so se v tem mesecu pričela dela za izgradnjo prepotrebnih pločnikov v severnem delu naselja. Cesta, ki povezuje Krmelj s Šentjanžem in pelje čez Brunk proti Radečam ter naprej v smeri proti Celju, je z asf altacijo pridobila pomembnost, zato se v obe smeri odvija precej gost promet, ki Je prometno situacijo postavil popolnoma na glavo. Cestni odsek Je najbolj obremenjen ravno v času, ko šolarji hitijo v šolo ali Iz nje. Zadnji ogled je občinska komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opravila pred skoraj tremi leti, ko je ugotovila številne pomanjkljivosti, ki bistveno vplivajo na varnost udeležencev v cestnem prometu. Razen tega, da so postavili dve tabli, ki označujeta naselje, se od takrat stvari niso premaknile. Za cestne označbe bo verjetno potrebno izdelati nov načrt, saj nihče več ne ve, kje so bile stare talne označbe, ki so v teh letih popolnoma zbledele. Kljub prošnjam in posredovanju raznih članov društva ZIP (zveze in poznanstva) na sekretariatu za urejanje okolja odgovarjajo, da imajo denar samo za najnujnejše posege na cestišču. Krmeljčani upajo, da ne bo potrebna kakšna prometna nesreča, da bodo pristojni organi pričeli razmišljati o rednem vzdrževanju cestnih površin, ki so na žalost marsikdaj tudi vadbeni poligon za hitre in neizkušene mlade voznike. Ampak to je že druga zgodba. (Jakob) NAŠ GLAS, 40 - 17. OKTOBER 1996 \\\\\\\\\\Wa\\\\\\\\\\\\\\ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦i OBJAVE -*-V%MALI OGLASI It \y Mm Vodimo knjigovodstvo, plete, prometni davek in svetoven)« za d.o.o., s.p. In društva. KON-TIM d.o.o. Brežice, Stare pravde 26, tel.: 62-380. V Krškem prodamo gostilno Kužnik ali Jo oddamo v najem. Tel.: 21-234. V najem dajemo prostor (30 m2), primeren za pisarno, na CKŽ132 b. Tel.: 21-046. V najem oddam poslovni prostor v Brežicah, primeren za pisarno ali trgovino. Tel.:61-576. V najem oddamo poslovni prostor (100 m2) v prvem nadstropju stanovanjske hiše v Krškem (Hočevarjev trg 6). Pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Manjše stanovanje (39 m2) na Senovem (CK016) zamenjam za večje (dvosobno) stanovanje v Krškem. Jože Černelič, CKO 16, Senovo. Prodam enosobno stanovanje na Vidmu (42 m2) ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Brežicah. Tel.: 31-910. V Krškem takoj najamem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje. Tel.: 22-026. Ste starejši in sami, potrebujete razne oblike pomoči in družbo za popestritev prostega časa? Pokličite me na telefonsko številko 32-315. Z veseljem Vam bom prisluhnila, z Vami pokramljala in pomagala. Dvosobno atanovanja (04 m2) v Krškem ugodno prodam - takoj. Tel.: 31-550. Prodam vinograd in sadovnjak (13,5 arov) na Trški gori (Krško). Tel.: 99 3851 /678-004 (Zagreb) ali pišite na naslov: Marta Findrik, Hočevarjev trg 6,8270 Krško. Z novim šolskim letom se Vaš otrok srečuje z različnimi učnimi težavami in dilemami. Pravočasno pomoč pri odpravljanju težav, spremljanje, svetovanje in motivacijo do šolskega dela nudi »PEPELKA«. Pokličite me na telefonsko številko: 32-315. Prodam opel kadet 1,4 LS, letnik 4/ 90, pet vrat, prvi lastnik, servisna knjižica, veliko dodatne opreme. Tel.: 34-981. Ugodno prodam osebni avto golf C, letnik 1987, bele barve, z dodatno opremo, registriran do junija 1997. Tel.: 70-045. Nujno prodam Z 850/letnik 1985-vozen, neregistriran in Z 750/letnik 1985 - karamboliran spredaj, opel ascona B1,2/letnik 1978, registriran do 8/97 ter čoln Elan GT 402 z volanom, s prikolico ali brez. Ugodno. Ogled vsak popoldan: Predanič, Račja vas 25, Cerklje ob Krki. Prodam gorsko kolo za otroka od 4-6 let. Cena 100 DEM. Tel.: 33-597 (zvečer). Nudimo osebne ali manjše tovorne prevoze s kombijem, možen tudi najem. Tel.: 31-637 (Mižigoj) ali 32-279 (Žnidaršič). Likam na vašem domu ali odpeljem -zlikano pripeljem. Zaupajte mi.Tel.: 56-168 (kličite zjutraj). Rednoali honorarnozaposlimdve dekleti za strežbo za šankom. Tel.: 22-184. Prodam barvni televizor Gorenje (še pod garancijo), zakonsko posteljo (široko 2 m) z velikim jogijem, sedežno garnituro z ležiščem (4,5 m) - pliš. Cene po dogovoru. Jože Černelič, CK016, Senovo. Prodam odlično ohranjeno spalnico. Tel.: 31-009. Prodam trajno gorečo peč Plamen Magma 7 - uporabno. Tel.: 62-726. Oddamo psa čuvaja, primernega za kmetijo. Tel: 21-286. V najem oddam garsonjero v Krškem. Tel.: 80-545. V Brežicah vzameva v najem garonjero ali enosobno stanovanje. Tel.: 65-092 (po 18. uri). Prodam oblačila za otroke (posamezno ali za dvojčke) od 2-4 let, stolčke za k mizi, hojico, gugalnico do prvega leta, dve kolesi. Tel.: 31-092 /\^~\ Posredniško prodajamo dvostanovanjsko hišo s možna tudi po etažah. Informacije na telefon 22-996. Posredniško prodajamo stanovanjsko hišo v Krškem, Sovretova 28. Informacije na telefon 22-996. Na podlagi Odloka o proračunu občine Krško za leto 1996 (Ur. list RS, št. 36/ 96), Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93) in v skladu z Odredbo o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. list RS, št. 28/93 in 19/94) objavljam JAVNI RAZPIS ZA IZBIRO NAJUSTREZNEJŠEGA PONUDNIKA ZA OBLIKOVANJE TURISTIČNEGA KATALOGA OBČINE KRŠKO Vsebina in pogoji razpisa 1. Naročnik: Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, Krško. 2. Predmet razpisa: Izbira najustreznejšega ponudnika za oblikovanje turističnega kataloga občine Krško. 3. Ponudba za oblikovanje kataloga mora vsebovati: - predlog vsebinske zasnove publikacije, - predlog oblikovanja naslovnice in tipične strani, - ceno za umetniško vodenje priprave in grafično oblikovanje publikacije, - potreben čas za delo od podpisa pogodbe do priprave za tisk, - reference ponudnika s področja snovanja in oblikovanja vizualnih komunikacij. 4. Ponudbe pošljite na naslov: OBČINA KRŠKO, Cesta krških žrtev 14,8270 KRŠKO s pripisom: NE ODPIRAJ - KATALOG - JAVNI RAZPIS, najkasneje do 30.10.1996do10.ure. 5. Odpiranje prispelih ponudb bo dne 30.10.1996 ob 11. uri v sejni sobi »D« Občine Krško. 6. O končni izbiri bodo ponudniki obveščeni najkasneje v roku 15 dni po končanem razpisu. Pred končno izbiro bo imel vsak ponudnik možnost individualne predstavitve vsebine svoje ponudbe pred komisijo. 7. Naročnik si pridržuje pravico do izbora, tako da najcenejši ponudnik ni nujno najustreznejši ponudnik. 8. Dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za gospodarske dejavnosti občine Krško (tel. 0608-22-771, int. 293). Številka: 1-332-1/95 Datum: 7.10.1996 Danilo SITER ŽUPAN KINO 17., 18., 19., 20. in 21. X. ob 20. uri: MISIJA: NEMOGOČE (dts), triler 17.; 18., 19. in 20. X. ob 18. uri: LOCH NESS, romantična komedija 22. X.: ni predstav Kulturni dom Krško 17. X. ob 20. Uri in 19. X. ob 18. uri: OD ZORE DO MRAKA, akcijski 18. X. ob 20. uri in 20. X. ob 18. uri: ČENČE, drama Kino Kostanjevica 19 X. ob 20. uri: UKRADENA SRCA, romantična komedija 20. X. ob 20. uri: TAJNI AGENT 000, komedija Kino Šentjernej 18. X. ob 18. uri: UKRADENA SRCA, romantična komedija 18. X. ob 20. uri: TAJNI AGENT 000, komedija TCIEVKUA NOVO MESTO iSBal s Trdinovega vrha na kanalu vlak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE STUDIOBREŽICE RADIO POSAVJE Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem občine Brežice v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Ur. list RS, št. 69/93) objavlja JAVNI RAZPIS ZA ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM I. Poslovni prostor v pritličju stanovanjsko-poslovne stavbe na Černelčevi 3: - prodajalna s sanitarijami v izmeri 34,50 m2. Pogoji najema: - Najemnik dobi v najem poslovni prostor pod pogojem, da ga uporabi za potrebe svoje dejavnosti. - Najemna pogodba se sklene v 8 dneh po prejetju obvestila o izbiri. - Najemnina bo določena v skladu z Odlokom o določanju najemnin. Interesenti lahko dobijo informacije o poslovnih prostorih in ostalih pogojih na Oddelku za gospodarske javne službe in gospodarske zadeve, Občine Brežice, Cesta prvih borcev 18, Brežice, soba št. 23, vsak dan od 8.00 do 14.00 ure ali po telefonu 0608/62-050 int. 230. Pisne ponudbe oziroma vloge morajo prosilci poslati priporočeno po pošti z oznako »Za javni razpis« v 15 dneh od dneva objave na naslov: OBČINA BREŽICE - KOMISIJA ZA ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM, Cesta prvih borcev 18, 8250 Brežice. Ponudbi je treba priložiti izpisek iz sodnega registra oziroma dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti prosilca, dokazilo o finančnem stanju prosilca in potrdilo o stalnem bivališču. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. Komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem občine Brežice Datum: 8.10.1996 ZADRUGA RESA z.o.o. po sklepu upravnega odbora razpisuje prosta dela in naloge: VODJA GRADBENE OPERATIVE Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: - diplomirani inženir gradbeništva ali diplomirani inženir arhitekture oz. gradbeni inženir - najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju komercialno-tehničnih del ali gradbene operative - opravljen strokovni izpit Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. Poskusno delo 3 mesece. Kandidati morajo svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih del poslati v roku 15 dni od dneva objave v javnih glasilih na naslov: ZADRUGA RESA z.o.o. Krško CKŽ 67 8270 KRŠKO Kandidati bodo o izboru obveščeni najkasneje v roku 10 dni po poteku roka za oddajo prijav. cr \niiM{\m-m