List 29.
Gospodarske stvari.
Posnetek iz obravnav mednarodnega zbora umnih sadje- in vinorejcev
od 2. do 7. dne meseca oktobra 1. 1, na Dunaji.
Vže v prvem programu je bilo izrečeno, da bo treba posebej obravnavati čisto vinorejske in sadjerejske stvari in zato se je tudi zbor razdelil precej v odsek za sadjerejo in v ta za vinorejo.
V  predsedništvo odseka za sadjerejo so bili voljeni: dr. E. Lukas iz Reutlingen-a za prvega predsednika, profesor dr. Drag. Koch iz Berolina in E. baron Trau-tenberg iz Prage za podpredsednika.
Zapisnikarja sta bila gospoda Jožef Berman, tajnik vrtnarskega društva na Dunaji in profesor Belke iz Keszthely-a.
V  predsedništvo odseka za vinorejo so bili izvoljeni: baron Dael Koeth iz Soergenloch a za prvega predsednika, gospod baron Avgust Babo iz Klosterneu-burg a in stotnik Filip Ludvig, predsednik odbora za sadje- in vinorejo pri c. k. kmetijski družbi na Dunaji, za podpredsednika. Zapisnikarji pa so bili gospodje: dr. Velten, dr. Haas iz Klosterneuburg-a in Viktor Huebner iz Znojma. Vdeležitev se imenuje lahko obilna, ker se je zborovanja vdeležilo 172 udov.
Odsek za sadjerejo je obravnaval o sledečih vprašanjih :
Katerih novejših metod se poslužujejo sadjerejci djansko in vspešno pri žlahnenji in reji mladih visocih in druzih dreves in pri reji drevja?
Med novejšimi načini so se omenili posebno oni, po katerih se žlahne mladike, kakor oko ali popek pri okuliranji (to je, pri cepljenji v kožo), pod kožo na strani vcepijo, kakor na pr. cepljenja za kožo na strani in okuliranje z mladiko. Priporočila vredno se je tudi spoznalo žlahnjenje z nasadom na sedlo, katero je znajdel Lukas.
Glede izreje dreves, posebno visocih se je spoznalo, da je primerno obrezovanje v drevesnici najbolje sredstvo deblo vtrditi in popolnoma ukoreniniti. Priporočal se je tudi napredek v sadjereji, namreč formiranje mla-mladih dreves in pa pokrivanje drevesnice z gnojem, čreslom i. d. Onim, kateri žel6, da jim drevesnica brž kaj nese, se priporoča drevesa v drevesnici tako daleč enega od druzega saditi, da morejo vmes sočivje itd. pridelati.
Pri reji dreves je to tudi velik napredek , da se zdaj capravljajo veči jame za drevje ,   potem da se ne
sadi na plitvih ravninah in močvirnem svetu, ampak po gričih in da se drevesne plošče pokrivajo z dobro steljo, s katero se ohrani enakomerna mokrota in toplota tal.
Jako koristno je obrezanje poleti; tudi mladenje dreves v poznem poletji, julija in avgusta meseca se posebno zarad tega priporoča, ker se rane hitreje zacelijo in redkeje drevesa obole. Deblo in veje se obvaruje pred škodljivimi živali itd. najbolj, če se nama« žejo z apnom.
Štel je odsek med napredke tudi veselo novico, da se vedno bolj razširjuje spoznanje, da je treba vsako leto drevesom gnojiti.
Živahna razprava je bila pri vprašanji:
2. Kaj je vzročilo letošnjo skoraj povsod slabo letino ?
Začel je razpravo gosp. dr. Lukas. On je najprej naštel glavne vzroke, kateri napravijo sadno drevje rodovitno.
Ti so: 1) Zdrava pravilna rast. 2) Nakopičenje založnih snovi v drevji, ker drevo le takrat more obroditi, kedar se je pri rastenji nabralo v drevesu mnogo založnih snovi. Ako je teh le malo, tako drevo sicer cvete, al obroditi ne more. V tem se tudi najde pojasnilo, da drevo, akoravno je imelo obilo cvetja, ni pri vgodnem vremenu obrodilo. 3) Perje v svoji rasti ne smejo zadrževati: mrčesi, vreme, posebno pa ne gobe. 4) Drevo more pravilno poganjati. To je bilo sicer vže v prvem odstavku povedano, al vendar je treba še tu omeniti, da se mnogokrat pripeti, da drevesom, katera rastejo blizo močno gnojenih gred, odpade cvetje in da reservne ali založne snovi žen6 proti vrhu, kjer požen6 nove odrastke, namesti da bi se obranile za odrastke, cvetje in sad prihodnjega leta. 5) Toplo pozno poletje posebno pospešuje napravo cvetličnih popkov. 6) Zemlja mora imeti dosti redilnih snovi.                   (Dal. prih.)
234
Posnetek iz obravnav mednarodnega zbora umnih sadje- in vinorejcev
od 2. do 7. dne meseca oktobra L 1. na Dunaji.
(Dalje.)
Vzroki nerodovitnosti sadnega drevja so: 1.    Drevo,  katero   neredno in slabo poganja,   napravi tudi le  slabo,   nepopolno perje,  katero  ne more
zadosti založne ali reservne snovi napraviti. Taka drevesa sicer cveto, ali tudi pri ugodaeni vremenu ne morejo obroditi.
2.     Primanjkava redilne snovi, posebno kali-ja in fosfatov v zemlji. Zemlja opeša rada posebno v starih sadnih vrtih in drevje more le zopet obroditi, ko je zemlja več let počivala in si drevo potrebnih snovi nabralo. V tacih primerljejih je treba gnojiti, da se redna rast ohrani in oslabela zopet ojači.
3.     Drevesa, katerim se preveč gnoji ali katera so v zel6 debeli zemlji zrastla , poganjajo le preveč lesa in ostanejo nerodovitna. To pa napravi to, ker imajo preveč organičnih in premalo mineralnih redilnih snovi.
4.     V zemlji ne sme biti preveč gojilčevih, organičnih redilnih snovi.
5.     Mokrota in hladno jesensko vreme.
6.     Ce rast zadušujejo gobe in rnrčesi.
7.     Če je drevo prejšnje leto jako veliko sadii obrodilo, prihodnje leto ne more obroditi, ker je redilne snovi popolnoma porabilo.
8.     Ce drevo ne more pozimi primerno počiti. Dokazano je namreč, da so v onih krajih drevesa nerodovitna, v katerih je zima tako zmerno topla, da pogon drevja ne more ponehati.
9.    Hud mraz med cvetenjem ali brž ko drevo od-cvete. Mraz sam ne vzroči slabe letine, če kaj dru-zega k tej ne pomaga. Drevo mora vže prej oslabeno biti, drugače mraz ne napravi popolnoma slabe letine. Zadnji vzrok je bil pri zadnji slabi letini tudi glavni, al vendar sam ni bil.
Pri obravnavi se je tudi povdarjalo, da mrzel veter, če med cvetenjem vleče in dalj časa ne preneha, tudi drevju glede rodovitnosti zelo škoduje. Med glavne vzroke se je štela v 2. točki navedena primanjkava mineralnih redilnih snovi v zemlji.
O tem se je omenilo, da se zemlji mora zopet dati, kar se jej je s sadom vzelo. Ako se vsako leto s sadjem več centov kalija zemlji vzame, je vendar treba skrbeti, če se hoče drugo leto zopet sad dobiti, da se zemlji odvzeti kali na eni ali drugi način zopet vrne. Žalibog, na to se le redkokrat misli. Dejansko pa je dokazano, da je drevje, kateremu se je pognojilo, tudi v lanskem slabem letu obrodilo, akoravno je bilo vreme neugodno.
Omenilo se je tudi, da je bilo vže več hudih zim, vsled katerih je sadno drevje mnogo trpelo, al dozdaj se vendar bolj previdno ni z njim ravnalo.
Redilne snovi v drevesu imajo važnost v sebi kot snovi in potem pa ker so slabe prevodnice toplote in zatoraj varujejo kambij, to je mehkeji snov delajoČih celic mraza.
Pri odločevanji, katero sadno drevo naj bi se vsa-dilo, posebno v krajih, kjer se je bati poznega mraza, se mora gledati na one sorte, katere pozno cveto ali katerim tudi med cvetenjem slabo vreme preveč škoduje. Dokazalo je namreč tudi leta 1873, da je nekoliko sort sadnega drevja, katere so ob enem cvetele in enako vreme imele, vendar obrodilo.
Na take sorte naj se sadjerejci posebno pri vsajanji sadnega drevja ozirajo. Priporočalo se je mnogo tacih sort in med temi so bila tudi sledeča drevesa: Pozno cvetoči tofelj, zlato-rumeni kosmač, Ribston Pepping, kraljevi kratki recelj i. dr.
250
Posnetek iz obravnav mednarodnega zbora umnih sadje- in vinorejcev
od 2. do 7. dne meseca oktobra 1. 1. na Dunaji.
(Dalje.)
Ko se je konečno zbor v tem zedinil, da je glavni vzrok nerodovitnosti posebno pri starem sadnem drevji pomanjkanje redilnih snovi, se je začela obravnava v vprašanji: Kateri gnoj je naj bolj i za sadno drevje, kako in kedaj naj se gnoji?
Posebno se je priporočal tekoči gnoj, na pr. gnojnica, stranišen gnoj. Oba se smeta le rabiti, kedar sta vže prevrela, in če je treba, se morata z vodo zaliti. Da se pa zemlji odvzeti kali zopet da, je zelo hasno-vito, če se tekočemu gnoju nekoliko dni prej ko se rabi, pridene pepel iz drv, gips, kateri ima jako mnogo kalija v sebi.
Priporočale so se tudi druge, enake sorte gnoja, s katerimi se je po izjavah nekoliko družbenikov izvrsten vspeh dosegel.
Vzame se namreč zgnjit gnoj iz stale ali hleva, kateri se je nabral od raznih živali. Ta gnoj se zmeče v jame ali sodove, potem se mu prilije trikrat več vode ko je gnoja in to   se pusti 2—3 dni prevreti ,   pridene
se se nekoliko apna, gipsa, koščene moke i. d. r., ko-nečno se vse to z vodo zredči in s tako gnojnico se pognoji drevju.
Okoli dreve3 se napravi 6 — 8 jamic 3/4— 1 čevelj globokih, v te se vlije gnojnica, in ko je zemlja to popila, ^se jamice zopet zasujejo.
Se bolj očividen vspeh se trdi, da napravi takole narejen gnoj:
Na dno soda se dene Y2 palca visoko živega apna, na tega */2 palca debelo s kladvom raztlečenih kosti in na te l/2 palca debelo pepela iz lesa. To troje se ponavlja tako dolgo, dokler ni sod polen. Potrebno pa je, da se ta zmes 2 meseca s prilivanjem vode ali se bolje z gnojnico moči. Potem se kosti lahko popolnoma zmeljejo ali strejo. Holandeži gnoje češnjam z apnom, katero v vodi raztopi in potem v jame ob drevesih vlijo.
Za vrte se je pa priporočal sledeči način gnojenja: Vkoplje se več po konci stoječih širocih drenažnih cevi okoli drevesa v zemljo; v te se vlije tekočega gnoja, ali, kedar je velika suša, vode. Na ta način se tudi globokeje lege zemlje razmočijo in pognoje.
Omenilo se je, da hruševo drevo mnogokrat rumeno postane, in priporočalo se je kot dobro sredstvo zoper to raztopljeni železni vitriol, 5 funtov železnega vitriola na en cent vode. Tako raztopljen vitriol se ravno tako kakor tekoči gnoj drevesom priliva.
(Dalje prihodnjič.)