■ ■. V ) A m ■. o, ^ ■a sai i . . ' '... 'A b\ .v Poštnina plačana v gotovini. 16 Strani. — 2’— dinarja KVI-LKI LETO III. LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO ŠTEV. 2 Tekoči račun Pri Poštnem čekovnem uradu v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—. Dragi kolega, za ta slučaj ni pomoči! Pacijenta so ubili oombastični naslovi v naših dnevnikih! Vsaka pomoi le brezuspešna Prihodnja številka izide nepreklicno 1. februarja. Današnja je imela vsled nepredvidenih zaprek par dni zakašnjenja, kar nam naj cenjeni bralci oproste. NAROČNIK! Trideset dinarjev letno znaša naša naročnina. To je toliko kot družbi plačati dva litra vina. D. Goflja: Pesem o mrazu Na severu otepa se junaški narod finski, a medved ruski trese se — je mraz preveč stopinjski. Oj mraz je, mraz! Na fronti je zapadni mir, navdušenje se vroče se tam shladilo je hudo — tako pač zima hoče in vražji mraz. I- t1 II I J ; f ' r • It Jr j-\ tt.V| M li ' . . Pri nas preneka le gospa ne more povoziti nikogar več, ker mora brez bencina peš hoditi, čeprav je mraz! 2e smrtna žetev mraza je postala tak obilna, da ženskam našim zmrznila — pravica je volilna ... Oj, zlati mraz! I’ tt ^ i-i | »| £ I St •' V t 'r - »a je prav sibirska zima in z žganjem zdaj ogrevanje nebroj pristašev ima, ker pač je mraz! Da mraz dovolil bi, znebil še bi se marsičesa, pa črka mora zmrzniti, še preden gre — iz peresa! Pri nas je mraz! NASTOPILI SMO LETO 1940 Ker smo prišli do okrogle številke 40, bo letos zelo primerno in priporočljivo čitanje okroglih romanov z okroglimi naslovi. Na svoje mile rojake je v ta namen mislil I. Tavčar in nam napisal »4000«. Vsekakor je letu primerno. VSAK STAN ima svoj praznik. Vojni poročevalci vsega sveta so proglasili za praznik svojega starin 1. april. MILA VIŽA Mila viža je prijetna, ti želodca ne pokvari in potrebne dobre volje ti na lepem ne opari. Težko vest ti mila viža prav nikoli ne sprašuje, grenkih misli, nočne more mila viža te varuje. PREMRAŽENI MARS se stiska v tej hudi zimi k peči in čaka na toplo pomlad, da nadoknadi, kar je vsled mraza zamudil. UGANKA PRED VOLITVAMI Kakšna je razlika med volilcem in soprogom ? ? ? Volilec posluša govore samo pred volitvami, d očim posluša soprog govore svoje boljše polovice vse svoje življenje! OLIMPIJADO 1940 je pripravljena prirediti sončna španska dežela. Od vseh evropskih dežel ima za to največ pogojev. 1. Španija je na vse konce nevtralna. 2. Španija je vojno mrzlico že prestala in ji je šport bolj pri srcu kakor granatni nogomet. 3. Španija je dostopna z morja, s kopnega in z zraka. 4. Španija je brez pravega mraza. 5. Španija je eno samo veliko športno igrišče, ker so jo tri leta temeljito planirali. 6. Španija je že urejena. DEMANTI Uradno poročilo radijske postaje Ni res, da naša letala dnevno preletavajo holandsko mejo, ampak je res, da Holandci nalašč porivajo svoje obmejno ozemlje pod naša letala. POSLEDNJE POROČILO Dobro informirani švedski uradni krogi javljajo, da je Stalin sklenil, da sklene s Finci mir, če sprejmejo Finci naslednja dva predloga: 1. Da bi Finska republika ne bila — finska, 2. da bi Finska republika ne bila — republika. RAZMIŠLJANJE O STOLETNEM NAPREDKU Radio je baje pripomoček miru med narodi — toda ne med sostanovalci. Angel je . . . zaljubljenemu fantu brhko d e ki e; . . . mlademu dekletu zastaven f a n t; . . . babici njen vnuček, ki pravijo o njem drugi ljudje, da je cel vražič; . . . skrokanemu študentu sluga, ki potegne za zvonec v trenutku, ko mu grozi neizbežna »fajfa«; . . . zgaranemu zakoncu upnik, ki pride terjat, ko je žena vprav sredi svoje srdite pridige; . . . literatu urednik, ki mu pred prvim nakaže predujem; . . . gledališkemu igralcu še p e-t alku, ki mu pomaga splavati skozi vlogo; . . . nečaku Pa s m r t, ki spravi bogatega stricu na oni svet in pomaga potrebnemu dediču do dediščine. IZ POLITIČNE ŠOLE Če soseda tako hitro spodneseš kakor bi izpil kozarec vina na — e k s, pa je s tem vsaj za nekaj časa temeljito pan a n in te samo še debelo zija, ni to nič drugega kakor ekspan- zija. Svet, poln glasbe, v vsakem novem TELEFUNKEN aparatu.Prosim, obiščite me! Predvajanje vsakdan. Radio Starkel - Maribor Trg Svobode št. 6 - Telefon št.26-85 in kako so silvestrovali... Boio: Kako smo Silvester pri nas kar lepo je potekel, (osebno se meni v dva dni je zavlekel), kavarne, do zadnjega stola nabite, so delale letošnje prve profite. Ko ura dvanajsta v zvonikih je bila, za nekaj trenutkov je luč ugasnila. In glasno cmokanje si mogel razbrati — kot da smo Slovenci res pravi si brati. Tu hišni prijatelj je ženo objemal, tam zakonski mož se je k drugi prižemal. Obilo poljubov bilo je oddanih. Iskrenih bolj malo — največ pač zlaganih. Da letošnji bil je hrvatski Silvester kar tiče programa zabaven in pester, to v dnevnikih njihovih lahko smo brali. Ni čuda! Saj sporazum so proslavljali! Le malo prevneti hrvatski gasilci, so nočnega mira postali kalilci. Gasili so pridno, zato pa vsled pitja prišlo je ob treh že do — krvo-prelitja. Na fronti zupadni — kot vedno — so spali in v miru to leto prestopno čakali. I)a lakote niso trpeli in žeje, zaledje skrbelo je z njihove meje. 12 In tudi paketi, v zaledje poslani, bili brez vprašanja naprej so oddani. Popolnoma prav! Kaj bi eden bil lačen, a drugi v zaledju kar preveč natlačen. Na Finskem, kjer žanjejo Rusi blamaže, ni dano nam bilo posnet’ reportaže. Redakcija naša pa temu ni kriva, vzrok temu odeja je belkasto-siva: V sneženo odejo ovita dežela na ploščo se našo tako je prijela, da razen beline se nič ne zaznava. Kot vidim, je s Finsko vsestranska težava! Tako je ob spremljanju juzz-band orkestra, preganjala letos Evropa Silvestra. Očetje pa jazzbandske godbe nervozne prekrške so v Afriki delali grozne. Na primer: Ko ura je dvanajsta bila, se juha človeštva je v loncu kadila. Kot rajska slaščica tej črni se masi je slina cedila po vzvišeni rasi. »Oh, žrtev nedolžna,« mi boste dejali, »kaj vse ne počenjajo ti kanibali!« Beseda prehitro naj z ust vam ne uide!! Počakajmo, kaj vse v Evropo še pride... v ŠOLI Učitelj govori med spraševanjem svojim učencem: »Vsak bo dolbil dvoje vprašanj. Kdor bo že na prvo pravilno odgovoril, mu na drugo ne bo treba. No, Kovač, koliko las imaš na glavi?« Nekaj’ trenutkov molka, potem pa se glasi odgovor: »Miljon osem sto šest in petdeset tisoč tri sto sedem in devetdeset, gospod učitelj!« »Odkod pa to veš?« »To je pa že drugo vprašanje, gospod učitelj.« Pisalni in računski stroji / RADIO PHILIPS Registrirne blagajne / Pisarniški pribor LK ARBEOTZ, Maribor, Gosposka 3 - Tel. 26 4Z Stefan Strigel) prorokule za leto 1940 JANUAR Kaj prinese januar, to nikomur nič ni mar; tl, »i in \ t j i \ i »t No, sicer pa vsepovsod svet pripravlja se za god, ki bog Mars ga proslavi, kadar njemu se zazdi. FEBRUAR Mrzli mesec februar marsikomu bo na kvar, sredi mraza in ledu bo pogorel brez sledu. Goring, Ciano, Daladier, Chamberlain, kdo naj to ve. lahko rojenic je sin sam Georgijec Stalin? Brez skrbi drži le to, da vsem skupaj vroče bo. MAREC V marcu svet se pomladi, marsikje bo tekla kri, vendar pa za naš Balkan to ne bo še pravi dan. Naše Micke naj zato rajši pridno kuhajo, itu) ivIA, »te v<• . Četrtek: Ustreljen. Petek: Odlikovan z naj višjim re-* dom. Sobota: Inspicira fronto. Nedelja: Pade v nemilost. Ponedeljek: ??? Modemi Guliver na Finskem -i ' k JR : I 1:1 I 5*1 Mars na Finskem Mars, bog vojne, je preslab smučar. Glejte sliko: tam na Finskem smučarsko je naredit piko. STRITARJEVA RENTA Profesor je v nekem razredu razlagal dekletom, kako marljiv in vesten je bil pesnik Josip Stritar kot akademik na dunajski univerzi in kako mu je njegov profesor zato preskrbel štipendijo. Drugo uro je pouk slovenščine v Dnevnlčar Jurij KoStrun o ženski volilni pravici V nedeljo zjutraj me je 'gospa Ema ustavila med vrati, ko sem hotel neopaženo smukniti z doma. — Saj res, vi ne poznate gospe Eme. Takoj jo boste spoznali. Gospa Ema je zelo stroga gospa in znana pobor-nica za ženske pravice in predpravice, — Vkljub temu pa že stanujem tretjie leto pri njej. »Gospod Koštrun«, me je ustavila in ine strogo pogledala. Zelo strogo me je pogledala in moje plašno srce je storilo anatomski čudež in zdrknilo v hlače, kajti nisem ji še plačal sobe za mesec januar. Vendar sem se storil srčnega in z nedolžnim obrazom novorojenega .otroka vprašal: »Želite, milostljiva?« »Gospod Koštriun, kaj takega si ne bi mislila o vas! Sram vas bodi!« Postajalo mi je vedno bolj vroče. Le kaj je izvedela? Mogoče vsoto mojih dolgov? Ta je precej velika, čeprav ne zapravljam. V opravičilo naj povem, da senr- že tretje leto dnevničar, in še tako moralni bralec mi bo mirne vesti odpustil moje dolgove. »Kako morete imeti tako nazadnjaške tem razredu nadzirala komisija. — Profesor pokliče odličnjakinjo in jo začne izpraševati o Stritarju. Dijakinja se zatika, profesor skuša pomagati: — No, kaj je preskrbel profesor Stritarju v priznanje za njegovo pridnost? — Rento! se odreže študentka, član komisije pa šepetaje profesorju: — Gospod kolega, ali je ta dijakinja že — ločena žena? IZVRSTNO SREDSTVO »Slišal sem, da se je Tvoja žena onesvestila. Kaj pa si storil, da je prišla zopet k sebi?« »Rekel sem sam pri sebi, pa tako, da me je žena morala slišati: Čudno, da iz-gleda ženska v nezavesti deset let starejša kakor je v resnici.« DOBRO SPANJE »No, kako ste spali?« »O, hvalal Vsekakor bolje kakor stenice, ki vso noč niso mogle zatisniti očesa.« CASI se spreminjajo XVIII. stoletje: »Za en sam vaš pogled dam vse svoje življenje/« *XIX. stoletje: »Za en vaš poljub dam pol življenja.« XX. stoletje: »Če boš moja — ti dam tretjino svoje plače!« ŠKOTSKA Enajst Škotov je sestavilo nogometno moštvo in naročilo trenerja. Na prvem treningu pravi trener: »Zapomnite si: naj se godi kar hoče, vedno morate paziti samo na žogo in nikoli je ne smete izpustiti izpred oči!« Pa so rekli Škoti: »Zakaj bi jo pa pustili izpred oči, ko pa je veljala 10 šilingov.« NE MORE JOKATI Na jugu so v navadi ženske, ki za plačo objokujejo mrtve, pa čeprav jih za življenja niti poznale niso. In se je zgodilo, da se je napotil k taki ženski trgovec in Jo prosil, naj pride objokovat njegovega sorodnika. Ženska mu je pa rekla, da ji je to nemogoče. »Zakaj .pa ne?« jo je vprašal trgovec. »Danes ne morem jokati, ker mi je ponoči umrl mož!« mu je odgovorila. IZPRED SODNIJE »Pravite, da vas tisti čas ni bilo na omenjenem kraju, kjer smo potem našli umorjenega. Toda imamo pričo, ki vas je videla!« »Ni mogoče, gospod sodnik! Jaz sem dobro 'pogledal na vse strani, pa ni bilo nikjer nikogar!« ; ŠKOTSKA Hotelski ravnatelj opazuje slugo, ki snaži čevlje nekega gosta kar pred vrati njegove sobe. »Zakaj pa jih ne nesete v sobo, kjer sna-žite druge?«, ga začudeno vpraša. »Ne morem«, odvrne sluga. »Čevlji so last nekega Škota, ki jih na drugi strani drži za vezalke,« nazore? Slišala sem, da ste proti ženski volilni pravici!!« Odleglo mi je. Torej ne ve nič o dolgovih. Če bi vedela zanje, hi mi gotovo ustavila kredit. Zato sem jo hitro potolažil; ».Milostljiva, nikakor nisem proti ženski volilni pravici. Dajem vam svojo častno besedo, da bi mi bilo najljubše, če bi samo ženske imele volilno pravico. — Poglejte: dvakrat sem volil, prvič Jevtiča, dmgič Stojadino-viča — obakrat proti svojemu prepričanju, toda moral sem: Vi ste mi tedaj dejali, 'da sem mevža in strahopetec. Volite torej same, moje dame, in videle boste, kako prijetno je to.« To rekši sem odšel globoko zamišljen v prijetnost volitev. Da, kaj je bilo prijetno pri volitvah? Edino gulaž. Vsaj enkrat sem se dio sitega najedel! Kako mi je teknilo! Te blažene spomine je prekinilo intenzivno kruljenje mojega želodca, ki me je takoj postavilo v kruto realnost brez volitev. — Zjutraj je bilo in kave sem si zaželel. Kava! Pa sem se spomnil, kako velikanske Izpre-membe bi imela ženska volilna pravica za narodno gospodarstvo. Za nežne želodčke nežnega spola je gulaž nedlvomno pregroba jed in bilo bi potrebno uvesti namesto vo- lilnega gulaža volilno kavo. Toda kava je kolonialno blago in že iz narodnogospodarskega načela »Svoji k svojim« je telečji gulaž za volitve nujno potreben. Volilna kava, volilni Kneipja, volilni Franck — ne, v tem se ne znajdem več. Želodec je nemilo krulil in uspeh nesrečne ženske volilne pravice je bila neizmerna želja po kavi. Stopil sem v kavarno. Plačilni me pozna in mi da na kredo, kadar oid desetega v mesecu dalje »slučajno« pozabim dlenarnico doma. Skromno semi sedel k mizici v kotu in pil belo kavo. (Kako lepi so taki trenutki!) Pa se mi je naenkrat zaletelo. V kavarno je stopila gospa dr. Koomurjeva, Nisem se mogel takoj znajti. Doslej je gospa dr. hodila v najelegantnejših toaletah, sedaj pa: kostum v moškem) kroju, moška srajca s kravato, očala, pod pazduho aktovka. — Samozavestno je šla med mizami trikrat gor in dol. Dve dami pri sosedin ji mizi sta izb ulili nežni očesci. »Kaj pa to pomeni?«, je šepnila prva. »Kandidirati misli za narodnega poslanca, pa se tako nosi!« »Doma pa sami dolgovi!« »Domišljavost pa taka!« KRONIKA Najvažnejši dogodek, ki pretresa poslednje dni Maribor, je — mraz. Kot pač večina »kulturnih« dogodkov, je tudi s tem dogodkom: vedno pod ničlo... — Mraz je tako hud, da so zmrznila tudi mariborska zaklonišča, čeprav so eksistirala samo v fantazliji Mariborčanov in so bila zato zelo vroča ... — Tudi smučarski šport je zelo razvit. Empiričnim potom pa so ugotovili, da so naši smučarski tereni hudo ne-pripravni, ker so vse predaleč od cilja, to se pravi od Splošne bolnice... — Nekje blizu Radgone so ustrelili pravega albatrosa, ki sicer izvoli bivati le po .južnih morjih. To je dokaz, da je za prave tiče blokada — figa mršava ... — Pokopališke hijene kradejo po>-slednji čas kar na debelo. Križe, spomenike itd. Ker so »hijene«, je treba z njimi postopati kot z zverinami, ker so pa še povrhu »pokopališke«, naj končajo ob koncu priporočenega postopanja na — pokopališču ... — Kradejo tudi na vseh poljih: politično, gospodarsko, poljedelsko, živinorejsko in sploh živinsko. Zadnjič se je nekdo spravil celo nad — katran. Ta katran je bil namenjen izolaciji in bodo njegovega izmikanta zato zdaj — izolirali... Neka učenka je našla na cesti sto dinarjev in jih pošteno oddala na policiji. Deklica zasluži, da jo sprejmejo v muzej v oddelek redkosti. . . — K nekemu okoliškemu trgovcu je prišel nekdo po petrolej. Trgovec mu je zabrusil, da mu iz prijaznosti odstopi ],4 litra petroleja, če bo še kaj drugega kupil. In je res še kaj drugega s—kupil, namreč trgovec! — Mariborčani ga res pihnejo. --Spihnili so celih 27 milijonov din. Namreč v zrak v obliki nikotina. Pa tudi lokalni patriotje so, zagrizeni. Kje leži Maribor? — Ob Dravi! Kaj kadijo Mariborčani največ? — Drave! — V Gornjem gradu so ustrelili srno z večbarvno dlako. Za rod srn pomeni bitje z več barvami senzacijo, za človeški rod je tako bitje hudo vsakdanja zadeva... — »Dora« je najnovejša povest, ki je v spremstvu pisateljičinega portreta nalepljena po vseh mariborskih oglasnih deskah. Ker pisateljica ne ve, da je za vsako umetnino najboljša reklama — umetnina sama, bržčas tudi ne ve, da ni doma »iz» Viča, temveč samo »z« Viča ... — V prepiru med neko taščo in nekim zetom je te dni nerodno odpovedal tašči — dar jezika. Zakonski možje zdaj obsipavajo srečnega zeta s prošnjami za recept, kako se taka reč pripravi ... — Neki posestnik v mariborski oko- »In kako slalb parfum ima!« »Njeni otroci so vedno umazani!« Gospa dr. Kocmurjeva se je približala. Dami sta zaokrožili kanibalsko rdeče na-barvana usta v prijazen nasmešeik: »Klanjam se, gospa doktor!« »Dober dan«, je vzvišeno odgovorila gospa narodni poslanec ter prisedla. Hitro sem popil kavo, dlokler niso začele govoriti, kajti imarrt zelo slab želodec. (Posledica slabe prehrane.) Kmalu se je začel ipogovor o ženski volilni pravici. (Hvala večnemu Bogu, da sem že prej popil kavo.) Ena od gospa je bila proti — ženski volilni pravici. »Pomislite, ali naj ima vsaka kmetica enako aktivno in pasivno volilno pravico kakor jaz?« »(Pomirite se, gospa«, je s preudarnim nasmeškom odvrnila gospa dr., ^kmetice naj le volijo, izvoljene pa bomo itak samo boljše gospeli« Gospa se je pomirila. Tudi jaz sem se pomiril s svojo usodo. — Da, da, boljše gospe! Potem se bo njihovim psom dob^o godilo. Doslej so bili poslanci po večini boljši gospodje, sedlaj pa se iim naj pridružijo ša boljše gospe! Gotovo osta- nem še štiri leta dnevničar. (Želodec je ob tem razmišljanju žalostno zakrulil.) Tedaj sem pogledal v časnik, ki sem ga držal v rokah in rešitev vseh moških in inskih volilnih pravic se mi je pokazala. — Zagledal sem oglas za loterijo! — Loterija!! — Kako krasna rešitev vprašanja! — Država naj numerira vsakega polnoletnega in diuševno normalnega državljana ali državljanko, potem pa naj šestletno dekletce z zavezanimi očmi vleče številke. Pri tem postopku se lahko zgodi, da le pride kdo v parlament, ki ne bo spadal k boljšim gospodom ali gospem. Mogoče bo to boljše za naše želodce in za narodov blagor. DVOBOJ Neki kritik je v časopisu strahovito zdelal nekega opernega tenorista, Ta je bil seveda silovito užaljen in je poklical kritika na dvoboj. Po dvoboju — ranjen seveda ni bil nobeden, je podal tenorist kritiku roko in rekel bahavo: »Prav natanko sem slišal, kako je vaša krogla žvižgala mimo mojih ušes!« »Mar ste mislili«, je odvrnil kritik, »da vam bo ploskala?« lici je te dni nič hudega sluteč sedel v svoj koleselj. Ni vedel, da mu je kakšen prijatelj iz prijaznosti prežagal ali prepihi os. Naenkrat se je zrušil voz in z njim posestnik. \ z 1». le »POHORSKA POLITIKA«, slavno planinsko februarsko glasilo letos izjemoma ne zagleda belega dne. Da pa planinci v svojem plesnem slavju ne bodo brez zabavnega čtiva, bo februarska številka »Totega lista« planinsko vistosmerjena, na kar p. n. nosilce-(ke) gojzeric tem potom vljudno opozarjamo. Ženska je baje najlepša takrat, kadar greši — in katera žena, prosim vas, noče biti lepa? Najmirnejši ljudje so diplomati. Če je položaj še tako resen, si diplomati še vedno menjavajo note. NE GRE MU V GLAVO — Mali, koliko si že star? — Sest let, dlagi gospod. — Kaj? Šele šest let — pa si že ta!(o zamazan?? Zakaj! Zakaj avtomobilisti dandanes tako strašno hupajo? — Oznanjajo, da še imajo bencina! Zakaj letos Gustinčič nič ne oglašuje, da ima dovolj prostora za prezimovanje biciklov? — Ker so mu vse prostore napolnili z avtomobili! Zakaj letos ni v Mariboru nič razkopanih ulic? — Da se ne dela konkurenca mestom, kjer je jarkov že kar preveč. MARIBORSKE URE Da ugotoviš pravi čas, moraš upoštevati, da kaže ura na pošti četrt ure manj, kakor bije ura na stolnici, katere kazalci pa zopet kažejo 5 minut več. Kako na Štajerskem slikajo marine '/aspiracij Moji ftiski od zime 13. I. 1940. Šolska naloga. Danilo Goflja. Od zime prepevljejo fsi slovenski Besniki, posebno pa tisti, ki drugega ne znajo, ker jim pozimi zmrzne fanazija in tedaj drugega ne občutijo, kakor mraz f Možganih. Pa je to samo izgovor, ker občutijo tudi avgusta meseca takšni mraz. Pa prepevljejo od Zime tudi tisti, ki jim podtikajo Čitanke, da so narveči Sodobniki. Mimogredoč demonstri-rano bi jaz tistega, ki bi me oklevetal z Besedo »sodobnik«, tožil zavolo ražalenja časti, ker je sodobnik f resnici taki človek, ki mu je fse kulturno delovanje le en sam veliki vir dohodkof, »narvečji sodobnik« pa je potemtakem tretja stopnja takega človeka in to je potem že bolj Praše, ko pa človek,., Pa so tudi narveči Sodobniki fčasih naivni in poznajo življenje toliko, kot razni voditelji voljo naroida, to se pravi, nič ali pa še manj. Tako poje na primer oton Župančič f 'fseh slovenskih čitankah: Zima, zima bela, vrh gore sedela in tako je pela, da ho Mirka vzela, ker on nič ne dela, ker on nič se ne uči, čakaj, čakaj, Mirko, ti! Pa se je tudi Župančičev Oton enkrat pošteno fsekal, kajti zima ne bo mirka vzela, ker nič ne dela in ker se nič ne uči, temveč, ker nima kaj obleči in kaj jesti, Mirko je potrkal f zadnjem razdobju pri stotih vratih boljših ljudi, pa je še vseeno nag in lačen. Pri enih vratih mu je odprl Rodoljub, pa ga Mirko ni videl, ker mu je njegov Trebuh branil pogled f njegovo obličje. Zabrundal je: »Jaz nič ne vidim« in je zaloputnil vrata. Pri drugih vratih se je pojavila jako zelo odlična Narodna dama, I starosti 60 let, a oblečena kot 20 let, za njo je še pricapljal mladenič z neskončno bedastim obrazom, ošinil jo je z Pogledom kot romejo Julciko, Gospa je zavila oči, kakor tele, kadar je že napol zaklano in je nahrulila mirka: l ■' ll ii i kV § l Novembra prvega rode povsod se vsi svetniki, a to ni zakon, ker lahko rode se tudi — biki... December glasnika rodi mirovnih dni rešilnih, on pač rodil evropskih ni — politikov vodilnih ... Ta horoskop je moj produkt, zato iz prazne slame. Je butec, kdor ga je skoval in ta, ki mu — verjame!... Nočna slika iz zakonske spalnice (Posvečeno gospodični Ceciliji.) Prizorišče te naše zgodbe sta zakonski postelji. (Nikar, gospodična Cecilija, ne bodite o-gorčeni in ne pohujšujte se nad mano v svojem starodeviškem srcu, kajti tale zgodba je hudo m.oralna in poučna in mi ne bodo radi nje obesili mlinskega kamna na vrat. Čitajte v miru — brez razburjenja, prosim, če mogoče — tole mično zgodbico!) Prizorižče sta, kakor sem že dejal, zakonski postelji, oziroma natančnejše, glavno prizorišče sta zakonski postelji in dokaj važno vlogo ima poleg tega še telefon št. 2312 na nočni omarici. Pa pričnimo! Ura je pravkar odbila polnoč, Ležalo je dvoje človeških bitij, eno moško in eno žensko, vsako v svoji postelji. Moško bitje je bilo toplo odeto, imelo je obvezano grlo in bilo po pokliciui dr, med. univ. Pisalo pa se je to bitje Vincenc Mazač. Žensko bitje v drugi postelji je bilo njegova zakonska družica gospa Amalija dr. Mazačeva. V sobi je bila tema in zakonska celota (boljša in slabša polovica namreč tvorita šele celoto) je spala. Gospod doktor ali slabša polovica je težko dihal. Bil je zelo prehlajen in nahoden. Gospa doktorjeva ali boljša polovica je bila popolnoma zdrava. V gluho temo (gluha tema je za Vas, gospodična Cecilija, Vi ljubite poetične izraze!), torej; v gluho temo je zazvonil telefon. Obe zakonski polovici sta se zibudili. Prehlajeni gospod doktor je prižgal luč in hotel seči po slušalki, toda gospa doktorjeva ga je prehitela. Gospa doktorjeva: »Halo, tu dr. Mazač! < Glas iz telefona: »Halo, tukaj gospa Ro-žencvet. Straaašno sem bolna. Ali lahko pride vaš gospod takoj, pa prosim takoj, k meni? Nujno je!« Gospa doktorjeva je v trenotkiui pregledala situacijo: gospa Rožencvet, soproga višjega finančnega nadpreglednika v pokoju, stanuje čisto na drugem koncu mesta. — Ubogi Vincenc, če bi moral tja! Že tako je ves prehlajen. In že je Vincenceva boljša polovica odgovorila: »Moj soprog ni doma. Tudi jaz sem že v postelji.« »»Kdaj pa se gospod doktor vrne?«« »■Gospoda doktorja sploh ne bo. Odpeljal se je na sejo Zdravniške zbornice. Kar meni povejte, kaj vam manjka, gospa, kajti od najine poroke dalje sem budi v poklicnih zadevah njegova desna roka.« Vincenc je začudeno gledal svojo novo desno roko, ki si je položila prst na usta in mu namignila, naj molči, (Plemenita žena! Kako skrbi za svojega moža, da bi se ne prehladil, kajne, gospodična Cecilija?) Glas iz slušalke je tožil: »Straaašno sem prehlajena. Ne vem, kaj naj storim.« »Prehlad«, je šepnila gospa doktorjeva gospodu doktorju. »Lipov čaj in dva aspirina«, je šepnil gospod doktor gospč doktorjevi. »Naj Vam služkinja skuha lipov čaj in dva aspirina vzemite, pa bo vse dobro.« Glas iz slušalke: »Razen tega me grlo straaašno boli!« »Grlo«, je šepnila gospa doktorjeva gospodu doktorju. »Limona«, je šepnil gospod doktor gospč doktorjevi. »Vzemite celo limono "in jb pojejte Gotovo vam bo pomagalo.« Glas iz slušalke: »Poleg tega me pri srcu straaašno bode,« »Srce«, je šepnila gospa doktorjeva gospodu doktorju. »Baldrijan«, je šepnil gospod doktor gospč doktorjevi. »Vzemite Baldrijanove kapljice, na sladkorju seveda. Bolečine bodb takoj1 ponehale in lahko boste spali.« Glas iz slušalke: »Še nekaj, gospa dbktorl Imam straaašno migreno!« »Migrena«, je šepnila gospa doktorjeva gospodu doktorju. »Neokratin«, je šepnil gospod doktor gospe doktorjevi. V tem trenotku pa je gospa Amalija dr. Mazačeva nemilo tresnila slušalko na vilice pri telefonu. »Kaj pa je«, je vprašal začudeno njen Vincenc, Ona pa vsa razburjena: »Pomisli, taka nesramnost! Vprašala me je, če je gospod, ki leži z mano v postelji in ki mi tiho narekuje zdravila, tudi zdravnik.« — — — (Gospodična Cecilija, sedaj pa ste se prepričali, da je ta zgodbica res hudo moralna, kajti ta zgodba nas uči, da lagati dobro ni.) Peter Strelec. Jadranska noč IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII v Mariboru, \z SoKolsKem domu (Union), dne 20. januarja 1940 Začetek ob 20. uri. — — — — Revija narodnih noš. Gospodinja I Tudi Vi boste pekli predpustne krape. Vse kar je Vam za nje potrebno, dobite pri Ivan Lah - Maribor, Glavni Irg 10 Telefon 25-03 ŠPECERIJA - KOLONIALE - DELIKATESE Telefon 25-03 Pismo iz Krope Dragi »Toti list«! Spodaj podpisani štefnn Štrigelj si dovoljujem opozoriti velespoštovanega gospoda urednika na krivico, ki se godi v tem listu nam Gorenjcem. Pod imenom »Izpod Karavank« pišete zmeraj samo o Jesenicah, Jesenice ipa so prav na končat Gorenjske. Vsa čast in slava teimu našemu najmlajšemu mestu, vendar je treba vedeti, da imamo Gorenjci tudi polno druigih znamenitih krajev in v njih še vež novic. — Če torej pišete samo o Jesenicah, se nam zdi, kakor da* bi govorili pri kozi le o tistsin delu, ki ga s prekratkim repom ne more pokriti. Spodaj podpisani Štefan Štrigelj senu prepričan, da vrli »Toti list« ne mara delati Gorenjcem take krivice. Zato sem napisal to pismo iz Krope. Pisano se glasi tako: Kropa je že stara iara, ki na svetu nima para; kar pri nas se kdaj rodi, vse podkujemo z žeblji. Lepa naša so dekleta in za blagor zmeraj vneta, naj bo ženin še tak star, dekle z njim gre pred oltar. Tukaj vedno in povsodi so gorjanske coklje v modi: naj bo mežnar lil tu hodi v cokljah pred oltar. Če kdaj srajc ni na telesih, pa dobimo jih v nebesih: ruska zima, kranjski mraz, to je kroparski obraz! Mo 1' »i'f» fri /*> »•* '** Zdaj pa to malo 'pisanje končujem) in pričakujem, da »Toti list« ne bo več prebiral nas Kroparjev, ko nas je vendar s pesmtjo počastil celo sam Oton Župančič. V tem pričakovanju prav po žrebljansko želim »Totemu listu« in vsem^ ki se okrog njega pote, posebno pa (ker sem še fant) totim štajerskim dekletom prav srečno novo leto, jaz, vedno gorenjski fant Štefan Štrigelj, Iz Metlike Prosim, kdo bi še to storil, kar ciganka je storila: pravi tisočak je našla in pošteno ga vrnila! Melnel & Herold, Maribor družba z o. z. I trgovina glasbil 180 Gosposka ulica 20 — Telefon 24-21 Stari Rimljan v Mariboru V NORIŠNICI Zadnjič obišče novinar Raciman norišnico. V svrho reportaže. Hodi po dvoranah, meni se z bolniki. V sedmi sobi sreče mola v dolgem, belem plašču, pogled mu je neznansko top in srep. Novinar ga nagovori: *Re-vež, koliko časa ste že tu: interniran?« Oni odgovori: »Gospod, jaz tu sploh nisem interniran, jaz sem 'tiu primarij!« Novinar v zadregi prosi oproščenja, nakar ga potolaži zdravnik: »Nič hudega, tujci nas vedno zamenjavajo. Saj se zdravniki po norišnicah razlikujejo od norcev samo po — prsdiz-obrazibi!« POŠTENO IME Sodnik: »Olbtoženi ste, da ste izvršili sedem prevar, vsakokrat pod' drugim lažnim imenom'. Kaj imate na to pripomniti?« Ob-Ttldi V Mariboru bomo imeli V krat- toženec: »Oprostite, gospod1 sodnik, svojega kem priliko ogledati si »Starega Rim- pravega poštenega imena pač ne morem zlo- Ijana«. V mraku bo prišel in V mraku rabiti v taJto nesramne in umazane svrhe.« odšel z željo, da užge Štajerce ln\ njihov teater. Iz Kresnic Kresnicam svetile doslej so kresnice, elektrika daje zdaj novo jim lice. 3 * • •O 3 2f o« o. os O U3 Iz Trbovelj ANŽURJEVA METODA Nace, slavni akrobat, rad razgrel bi dobra srca, pa pod ledom kar za špas po valovih mrzlih brca. INTIMNA KNAPOVSKA Knap zgrabil je za kramp, se pripognil, stisnil vamp, žena je čemerna vstala, s praznim loncem ga z mahala. POZDRAV Z AKROPOL KONKURENTI »TRBOVELJSKEMU SLAVČKU« Kakor znano, je naš Trboveljski slavček zelo znan. Po svetu koncertira in prirejajo mu pojedine, pojo po časnikih slavo in ga imajo vsi v dobrem spominu.' Pa je kanilo nekaterim v glavo, da bi še starejši slavčki koncertirali in po pojedinah hodili. Osnovan je že pripravljalni odbor, ki bo vse talente dobrega glasu skupaj zbral in za koncertiranje pripravil. »... In to na desni sem jaz...« Trgovski zastopnik na potovanju Vsled pomanjkanja bencina so tudi trgovski potniki prisiljeni potovati po vzgledu sv. Jožefa. Strašna noč Mister John Smith iz Chicaga je govoril iz kluba po telefonu s svojo ženo: »Draga moja, večerjaj in lezi. Mislim, da se bom nocoj nekoliko zakasnil. Imam še razne poslovne pogovore.« »John, lepo te prosim, pridi čimprej. — Strah me je saimo ..,« »Ne bodi neumna, le dobro se zakleni. Nič hudega se ti ne more zgoditi.« »Toda John, če ti pa pravim1, da imam občutek, da se bo nekaj strašnega zgo- dilo . , , Strah me je ...« »Dete moje, ne bodi...« Mister Smith je prekinil staivek, kajti v tem trenutku je zaslišal iz slušalke krik: »Joj!... Na pomoč!« In nato ipadec nekega telesa na tla. — Slušalka je še udarila na rolb stola in to je bil poslednji zvok, ki se je slišal iz telefona. Nič več. Zavladala je mrtva tišina. Mister Smith je pričel ves prestrašen klicati v slušalko: »Mary! Mary!... Za božjo voljo, kaj se je zgodilo? ,..« Čez nekaj trenutkov je uvidel, da ne more po telefonu ničesar doseči. Zgrabil je prvega prijatelja za rokav; »Javi policiji, naj pošlje v moje stanovanje deset stražnikov. Ne vem, kaj se je zgodilo, toda gotovo je nekaj strašnega. —-Hiti, prosim te, vsaka minuta je dragocena! . ..« Mister Smith je planil ihrez klobuka na ulico v viharno zimsko noč, skočil je v prvi avto, ki je stal pred klubom in zdirjal z blazno hitrostjo proti svojemu domu. Pred njegovo samotno vilo je že stal policijski avtomobil s petnajstimi stražniki. Vsi so imeli pripravljene strojne puške, dva sta pa vlomila vrata. Vstopili so v stanovanje. V predlsobi je ležala negibno na tleh gospa Smithova poleg telefona, čigar slušalka je visela z mize in še komaj opazno nihala. »Mary! ... Mary! ...« Mister Smith je pokleknil" ves obupen k svoji ženi, prepričan, da se ne bo odzvala ... Toda gospa Mary je odprla oči in komaj slišno spregovorila: »Gotovo je še tu. .. Nekje se sikriva . . Pod posteljo je ali v omari, morda je celo na podstrešju... Toda sigurno vem, da )C še v hiši.. .« Tedaj je pristopil policijski inšpektor in vprašal: »Kako pa je izgledal, inilostiva? Ali nam ga lahko opišite?« Gospa Mary je napravila začuden obraz. Pogledala je najprej svojega moža, nato inšpektorja in po vrsti vse stražnike, ki so napolnili predsobo, »Opišem? Koga? Moj Bog, kako čudni ljudje ste vi stražniki! . .. Izgledala je tako, kakor vsaka druga miška, siva, z dolgim repom in strašna kakor vse miši.,. Joj, John, še zdaj me je strah, če se samo spomnim nanjo ..,« Bibi. »Vi ste prvo dekle, ki sem jo kdaj ljubil!« je rekel Adam Evi, ko sta bila še v raju, Ta stari stavek se je ohranil še do danes. lene so kakor vžigalice: vitke, vnetljive in imajo tudi svojo glavo. Mnogokrat čitamo, da je imel Casanova mnogo žena, toda nikjer ne čitamo, na kak način se jih je iznebil. Palestina je obljubljena dežela, samo ni znano komu: ali Angležem, ali Arabcem ali pa celo Italijanom. Pred poroko ima mož žensko v srcu, po poroki pa v želodcu. Iz Kranja MOST VZDIHLJAJEV Kori, Maksi in Matija so pred letom dni sklenili, da nov most bodo gradili. Tja čez Kokro trden most, trden kakor kamen-kost, ker na Hujah so parcele še prenizko ceno imele. Ko pa bo čez Kokro most, trden kakor kamen-kost, kmalu tam bo britof stal, in parcele gor’ nagnal! In so res zgradili most, trden kakor kamen-kost, most ogromne ruzpetine, ki imel je vse vrline. K o H t* * h *! ' - * a 11 t 111 i jt Hill K1,II f i 1 . D' fe fe Mine leto! — Most naš cel, se nagibat je začel, ker po eni strani ves se napel je moker les. To opazi neki dan skrbni oče — naš župan, tja čez breg se je ozrl in je most takoj zaprl. Zdaj čez most lahko še greš le posamič in pa peš! Če umre pa zdaj kak Kranjc, rajža kar čez Huje-Klanc. V GOSTILNI »Kako? To naj bi bila srnina? Saj to je govedina!« »Nekaj vam moram povedati, gospod, ta srnica je bila udomačena.« Cenčtuva lblanska kronika Silvestruvajne je blu pr ns ud hu-dirja klavrn. Scer je blu pusod dost Idi — ampak kva čte, ksa se pa usi držal kt bjm črvi iz msa lezi. Mnde sa bli zatu tak, k niša vedi kva jm bo ta nou let prnesu. Kadr pa tku grun-taš, se pa tud nafajhtat na morš, če pa Ide fajhtn msa, se pa na morja razpulužt. U Iblan je za silvestru pusod mitska špilala. Ta star mskonti ksa bli že zdauni u penzjon sa špilal u ta slabšh lukalh — ja pa tud ta bulš lu-kali sa se mogl puslužt takh umetniku, ksa jli Iblančani že zdauni izžvižgal. Kva čte, kriza ns luvi na ush konch in krajh. Alstns, če sja tkula ubran pu mest 'db vidu kku ga Ide biksaja, tje use sorte naprej pr slo. Jest sm n. pr. vidu kuku je en nobl gspud svoja zaručenka garbu pred Sternaletam zatu, kje kotla na svoja roka nekam jt. Dost ja ni pregar-bu, s j ji je sam dva čekanu v n zbou, sam gruziu ji je, d ji bo še druge, č na gre iz nem. Ja, glih ena taka grožna je dubin za nou let en inuj prjutu ud enga gspuda pulirja iz Bleda, sam zatu ksej z negova zaručenka tiku. Čb ntn pa res za usak šmorn gobce zbijal, bi pa cen žiule-ne delal sam za zube. Mi srna hoti tega gspuda zarad grožn pretepst, pa sma ga pusti ksma vidi, d ma že tku dost sfrdirban ksiht. Ja, pa še ena interesantnast v m morm puve-dat, ksm ja udkru n enmu kot pr Fi-gabirt. Magnetična Mina sm najdu, zdravn sta bi a pa prlimana dva mlada poba. Usu sreča je bla u tem, d Mina ni bla glih takrt tmpirana — dr gač bi gvišn Figabirt u Ift zletu. Pa tud en par Mink sm najdu, te sa ble pa vlik mn navarne, zatu ksa me-le u seb sam užigaln delvajne. Te sorte Mine in Minke pa na žveja u mitri, ampak u vin. Use skup je blu letaš prcej klavrn, ampak čb blo en drug let saj tku, Pa boma lahka zaduvoln ... V baru ljubijanskega Nebotičnika smo imeli te dni program »prastarega leta« — nastopale so same izran-žirane lokomotive, ki že davno niso več za potniški promet. Bito bi dobro, če. bi uprava poskrbela za par eksemplarjev aerodinamične oblike, če hoče imeti kaj prometa ... Neko ljubljansko društvo je priredilo silvestrovanje s programom. Čim kasneje je kakšna skupina pri programu nastopala, tem bolj žalostna je bila izvedba. Krona večera naj bi bila alegorija o polnoči, ki pa je odpadla, ker so se člani, ki bi morali nastopiti tako nasekali, da niso bili zmožni priti pred ljudi. Odbor je sklenil, da bodo drugo leto nastopali sami abstinenti... Po praznikih je bil od strani potujočega občinstva na ljubljansko bolnico ogromen naval. Glavni dobavitelj ranjencev je bila naša linija, pa ne mislite utrjena — ampak železniška. Pri tem ni bilo nobene nesreče na progi, ampak v nekiirjenili vagonih. Uradna komisija v ljubljanski bolnici je ugotovila sledeče: Za ozeb-Ijene in zmrznjene amputirane noge s proge Beograd-Ljubljana ne zadene železnice nobena krivda, temveč potnike same, ker si za tako dolgo potovanje ne preskrbe oblek kot jih rabijo polarne ekspedicije. Sicer je pa v tem sibirskem mrazu potovanie sploh nesmiselno ne glede na to, kakšna je svrha potovanja .. . Ljubljančani smo imeli prvič priliko natakniti si plinske maske za časa božičnih praznikov, vsled umetne zameglitve v obliki najgostejšega prahu. Dobro je bilo, da ni bilo mnogo avtomobilov, sicer bi se še plinske maske zamašile ... Ljubljanski kuplet (Poje se v sodoijskem parku na Kralja Petra trgu.) Kadar žena oboli, kličemo zdravnika, če pa kasa se zredi, ni potreba krika. Rokomavh najbolj želi si — pomilostitve, KULTURNIKI — RAZBOJNIKI Morda veste, da so nekje našega pesnika Prešerna zamenjali s pustolovcem Prešernom, ki ga je preganjala več let po pesnikovi smrti pariška policija, a pesnik ni vidlcl ne nje in ne slavnega centra evropske kulture. V znamenju novega vrednotenja zgodovinskih mož, smo videli v novoletnem »Jutru« velik naslov »Razbojniki v naših krajih nekdaj«, pod njim pa slike zgodovinarja Valvazorja, pesnika Valentina Vodnika in maršala Marmonta. Demanti (Iz Doma visokošolk v Ljubljani) Deklice mile se pritožile so čez naš list, da jih prepozno spat je poslal, ko jih Miklavžek je bil obiskal. Vse že ob osmih sladko so spale in o darilih prejetih sanjale, mir v Gradišču ni bil kaljen, devam učenim greh je storjen, če se resnica na dan ne prikaže. Zdaj je vse dobro, mi brez blamaže radi objavimo tale demanti, da brez kredita ne bodo med fanti. uboga para hrepeni, v svobodne volitve. Le trgovcu ideal sredi dobe bolne je in vedno bo ostal — vagonček skrite volne. Ah, kako bi se mesar rešil kdaj pogube, če bi vedno in vsikdar ne živel od izgube! .j D. Goilja: Prodajalec: »Mamica, kako da ste se v teh letih odločili za smučanje?« Stara mama: »lz golih simpatij do Fincev!« PRETEKLOST Preteklost je včasi hudo tenka stvar. »Tenka«, mislim, da je pravi domači izraz za »(delikatna«. Torej: hudo tenka stvar je včasi preteklost. Zlasti za dame, .poročene dame. Tudi gospodje jo navadno imajo, pisano kot kakšen bizantski mozaik, toda moškemu prinaša samo še večjo zanimivost. Tako namreč pravijo sami. Pa je s preteklostjo navadno tako, da se je prvi rad spominja, drugi pa noče nič slišati o njej. Tisti, ki se je radi spominjajo, ,so po navadi moškega pola. Sedi pri četrtinki, kadi cigaro, misli ipa mu pričarajo preteklosti: žensike zmage, družabno prvenstvo, politični ugled, umetniško kariero in še marsikaj drugega. Prsa se nehote izbočijo, oči stopijo iz votlin, neka vizionarnost lebdi v njih in človek se zdi tisti hip sam sebi nekaj takega, da je Napoleon prava revna figa figasta proti temu. To je prva vrsta preteklosti. Je pa druga vrsta, malo bolj nerodna vrsta, ki je, kakor že rečeno, nekoliko tenka zadevščina. To je tista vrsta, ki bi bilo zanjo bolje, da je ne bi bilo. Skratka: preteklost, ki se je njen lastnik rad ne spominja. Lastniki te vrste preteklosti so tudi mloški, v največji meri pa ženske. To pa zato, ker sivet ženskam vse zameri, moškim pa nič. Za ženske je preteklost zato kakor mora. Pride kar na lepem, te butne po glavi, leže na prsa in grlo, ne moreš dihati, zadavila te bo sčasoma, če se je ne znebiš. Znebiš se je pa s kesanjem in priznanjem. Take ženske so po navadi nervozne in strašno sladke v obraz. Izbegavajo vsak pogovor o prejšnjih časih in kako je bilo včasi veselo. Zavijajo oči v zbrani pobožnosti, vele-dostojne so, vsaka kočljiva zadeva jih polije s pristno rdečico, obsojajo in opravljajo družinske in moralne škandalčke in bi obenem dale življenje, če bi jih lahko same doživele, a da mož zajamčeno zanje ne bi nikoli izvedel , . . Taki dve vrsti preteklosti sta prebivali mirno vsaka zase v družini Arbičevi. Druga ni vedčla za drugo in zato bi lahko mirno spali. Če ne bi bilo tiste preteklosti, ki se je nihče ne spomni ra£ in ki je ženske sorte! Tiste sorte pa se drži nekaj, čemur se pravi »vest«. In vest je nerodna reč. Zmeraj kaj pokvari. Tako je bilo tudi pri gospe Arbičevi. Imela je preteklost. Mož tega ni vedel. Tudi mož jo je imel. Toda tisto vrsto, ki pričara moškemu, da je bil Napoleon. Zadnje čase je gospod' Arbič imel dopust in ga je izrabljal s svojim zaupnim prijateljem Brkičem. »Izrabljal« pomeni, da sta z Brkičem posedala po kavarnah in gostilnah in obujala spomine na preteklost, ki sta jo skupno uživala v Ljubljani in kot dijaka. Tiste dni je Arbič dloma govoril ženi samo še o preteklosti. Povedal ni prav za prav o tej preteklosti nič določnega, le vzdihoval je neprestano, venomer ponavljal besedo »preteklost« in imel vse vlažne oči, ko jih je upiral v ženo. Vlažne pa je imel bolj od vina, kot od spominov. Gospe Arbičevi je šlo to vedno bolj na živce. Ni vedela, kam mož, oziroma pes taco moli .Vznemirjalo jo je tisto večno ponavljanje besede »preteklost«, ker ni vedela, kakšno preteklost njen mož misli: njeno ali svojo! Potem še tiste vlažne oči, ki jo tako čudno motre, —1 kdo bi to še izdržal! Saj človek ni iz železa. Gospa Arbičeva pa sploh ne, vsaj v mladih letih ni bila. Gospo Arbičevo je ta reč s preteklostjo morila čimdalje bolj. Dobila je kronično migreno in tudi mora jo je tlačila s kronično nepopustljivostjo. Tudi še druge bolezni so jo napadale tiste usodile dni, a vse skupaj bi se bile lahko imenovale s skupno oznako »vest«. Gospod Arbič, ki se je bil zagrizel v svoj dopust in v svojo preteklost z vso silo in je s svojim zaupnikom Brkičem obujal vedno lepše spomine, da je samo še pil in stokal in notranje jokal, pa se je neke noči pri-mlajal domov, težak od tragike minule preteklosti, še bolj pa od alkohola. Zapičil je svoje solzne oči v ženo in je rekel: »Vse vem!« Žena je bila že pripravljena na vse in je odvrnila: »Vem! Saj bom povedala!« Mož niti slišal ni in je nadaljeval: »Brkič mi je povedal —« Žena je zatulila v spremstvu potoka solz: »Ta prekleti šuftl« nakar jo je mož spet prekinil in nadaljeval: »Brkič je rekel: .Tvoja preteklost je slavna, jaz sem jo pa imel v Ljubljani' ...» Ni mogel dokončati, kajti se mu je žena vrgla okoli vratu in kričala: »Takle šuft, seveda me je imel v Ljubljani, 1 iu ■> 1« ui« i* d" »ti «.............. J ’*f’ •« liiiv Zdaj veš vse, ko si me že mučil ves teden s .preteklostjo'!« — Mož je kljub pijanosti osupnil, nato pa dejal: »-Hvala, da si po- vedala! Brkič pa je le mene mislil, ko je rekel: ,Tvoja preteklost je slavna', zase pa je pristavil: ,jaz sem jo pa imel V Ljubljani — pokvarjeno'!« D. Goflja DA — DOKLER ... — Ali verjameš, da lahko mož ljubi dve ženski naenkrat? — Da — toda samo tako dolgo, dokler ena izmed njiju tega ne izvoha. TEŽKA SLUŽBA Gospod Petek je srečal soseda in začela sta — to je jasno — govoriti o politiki in političnih službah. »Rečem vam, g. Petek, to mora biti za takšnega -diplomata sakramensko težko, ko mora stalno lagati.« »Ah ne! Zanj je še dosti težje govoriti resnico!« OGRSKI SALOMON Roža in Julija pritečeta pred sodnika z gosko in vsaka je trdila, da je njena. Sodnik: »Roža, ali je goska Julijina?« Roža: »Nem batta, ni, rečeni jaz.« Sodnik: »Julija, ali je goska Rožina?« Julija: »Nem batta, ni, nikoli ne!« Sodinik: »Ni goska Julije, ni goska Rože, goska je moja. Janoš, nesi jo v kuhinjo.« TALENT Oče: Kaj mislite, gospod razrednik, kakšen poklic bi namenil mojemu fantu. Profesor: Odkrito povedano, težka stvar. Prav nič vam ne morem svetovati. Za jezike ni nadarjen, z matematiko mu gre pa najhuje, vedno desetkrat toliko našteje kakor je res. Pa v očeh je slab, a ne dla bi ne videl, vse se -miu poveča, v mačku vidi slona in pojmov ne razlikuje. Levo in desno še razloči, kdaj človek teče ali pa koga podi, to pa vse zamenja. Oče: Križ božji, potem takem ni nič! Profesor: Za en sam poklic je ustvarjen, naravnost talentiran. Samo nevaren je ta poklic. Oče: Nič za to, gospod' razrednik. Fanta moram nekam vtakniti. Profesor: Potem' ga pošljite za vojnega poročevalca. MLADEMU PARU Krijte Vaše stanovanjske potrebščine v pohištvu, preprogah in posteljnini pri: I WEKA“ MARIBOR, Aleksandrova 15 Nekaj haloSkih Znan haloški ljudski humorist je bil zidar, po imenu Bahukač. Evo nekaj njegovih: 1. Popravljali so stolp pri Sv. Barbari v Halozah. Bahukač obdeluje stolp po svoji zidarski umetnosti na preoej visokem ogrodju. Zmanjka mu tal in telebne fia zemljo. Ljudje prihite, misleč, da je najmanj mrtev. Toda vsa njegova tožba je bila: »Da bi te vrag! Pan resen moga tak daleč nazaj iti?« in odkresal je zopet na stolp. 2. Bahukač pride k sosedu: »Sosed! Posodi mi prase!« »Ka pa boš žjin Bahukač?« »Ja, klo ga bi.« »Ja, ka pa si nor?« »Ne, ti pač bi bijo, če bi mi ga do.« 3. Bahukač leži ob najlepšem soncu v senci. Zaloti ga njegova Ksantipa im ga nahruli: »Ti stari! Takši lepi dlen, ti pa v senci ležiš?« »Tiho baba! Se si mi včera rekla, da sen ne vreden, ke me sunce po-sine.« In dremal je dalje. 4. O svoji visokorodnosti pravi Bahukač: »Jas sen visokoroden! Kristus se je rodija v Stali, jas pa na dilah, on je spa na slami, jas pa v plevah. Pa tudi drgači mi Bahukači nesmo samo tak. Nas je 48. Vsi drugi so v ludskem, samo jas sen v fajmeštro-ven.« 5. Imel je Bahukač kravico, dobro mlekarico, samo pri molži se je upirala z repom in nogami. Bahukač najde tudi za take muhe lek. Ko sede žena z loncem podi Liško, zajaše on kravo, obrnjen proti repu ter ji ga krepko zasuče. Efekt ni izostal. Liska vtrga verigo, pa bajd iz hleva z Bahukačem po vasi. Gospod župnik opazujejo na pragu vreme, opazijo pa tudi čudnega jezdeca. »No, Bahukač, kam pa tako naglo?« »Kravo naj pitajo gospod, ne mene!« 6. Nevihte so prirodni pojavi, še celo v zakonih. Bahukač absolvira eno takih. »Ti baba! Ke veš! Še gnes mi je žo, ke sen se ženjo.« Oglasi sc njegova mala hčerka: »Ja oča, se smo vas mi ne trucali, ke bi se ženili!« NI UKRADEL KONJA Cigan Hudorovič je bil obtožen, da je ukradel posestniku Potrču iz Kurje vasi konja. Na sodnikovo vprašanje, če se čuti krivim, je odvrnil obtoženec odločno, da ne. »Kako to?«, je nadaljeval sodnik, »saj je vas videlo več prič, ko ste jezdili na Potrčevem konju' skozi vas,« '»Je že mogoče«, je odvrnil cigan, »konja pa le nisem ukradel. V Kurji vasi sem splezal na drevo ob cesti, da bi vzel tam par jabolk. Po nesreči sem padel raz jablano in priletel na konja, ki je stal slučajno pod drevesom in katerega po-preje nisem niti opazil. Tako sem zajezdil konja, ki se je prestrašil in letel z menoj skozi vas. V roki sem imel utrgano vejo. S to pa sem tepel konja, ker sem ga .Votel ustaviti. Gospod sodnik, vidite torej, da sem popolnoma nedolžen.« MODA Mož si ogleduje ženin novi klobuk: »Češnje, hm, to ni po mojem okusu!« Žena: »Taka je pač moda! Veš, da si ne morem privezati na klobuk kranjske klobase!« Hudega mraza iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii se obvarujete tudi v novem letu na ta način, da si oskrbite dovolj drv in kuriva. Poceni in takoj Vam ga dostavlja tvrdka BRANKO MEJOVŠEK trgovina s kurivom MARIBOR, Kneia Koclja ul. 13 Tel.24-57 PODRUŽNICA: Aleksandrova c. BOLNIK Veleindustrijalec Koren je predal svojo tovarno sinovom in se bavi sedaj samo še z opazovanjem svojega zdravstvenega stanja. Strašno se jezi na zdravnike, ki mu' ne povedo ničesar določnega. Ne povedo točno, kaiko je s srcem, z jetri, z ledvicami. In sploh! Včeraj mu nasvetuje njegov hišni zdravnik daljše zdravljenje v zdravilišču. Da informira zdravniškega zdravnika o Korenovem stanju, mu izroči zanj zaprto pismo. Koren odpotuje. V vlaku otipava pismo. Strašno je radoveden. V pismu je zapisano njegovo resnično zdravstveno stanje. . Bodi resnica še tako grenka, gospod Koren se odloči odpreti pismo. Odpre pismo in čita: Trapast, zabit, zaplankan, silno bogat. Vizita najmanj 100 din!« KONZERV ATORIJ Gospa Kosmačeva se pritožuje nad s\oio nečakinjo: »Pomislite vendar, Amalija, moja nečakinja Marija, ki je bila zadnjič pri meni na obisku, zdaj že šesto leto obiskuje konservatorij. Le kaj se neki učijo tam, te vprašam! Ko sem jo namreč prosila, naj mi malo pomaga pri konserviranju sadja, sploh ni znala za nobeno reč prijeti. Oh, saj pravim, današnje šole!« ROBINZONA Neka ladja se je potopila. Na mali otok sta se rešila mlad mož in mlada dama. On ku k « Mornarji so se jima bližali z rešilnim čolnom. Pa jim reče mladi mož: »Gospodje, ali ne bi mogli priti pojutriš-nem? Midva sva tukaj šele dVe uri.« IZLET Predsednik: »Torej, cenjene gospe in gospodje. Prvi izlet, ki ga napravimo, se bo vršil na velikonočno nedeljo, in sicer popoldne, če bi zjutraj deževalo in dopoldne, če bi popoldne deževalo.« IZGUBA — S svojo ženo sem izgubil najboljšega prijatelja. —■ To ti pač verjamem. — Da ... pobegnil je z njo. SLABI VZGLEDI Pepca: »Janko, pojdiva se igrat ata in mamo.« Jatiko: »Saj res, samo da me ne boš preveč tepla.« PRI ZDRAVNIKU Zdravnik: »Varovati se morate vsakega razburjenja.« Bolnik: »Ali še kaj, gospod zdravnik?« Zdravnik: »Potem pa piti smete samo vodo.« Bolnik: »To mi je ipa nemogoče, že misel na to me razburja.« A, TAKO! — Kaj pravite, Jurček da Je umrl? — Da, da, revček, danes zjutraj ob devetih. — In katere so bile njegove zadnje besede? — Nič, nič, Je umrl v prisotnosti žene. ZAREKEL SE JE Oče je bil s svojim Ivančkom v gostilni. Domov; grede mu je naročil: »Ako te mama vpraša, koliko čaš piva sem spil, reci štiri. Razumeš?« »Razumem, očka!« je rekel Ivanček. Doma je mati na skrivaj vprašala Ivamčka: »Koliko je oče popil?« — »Štiri čaše!« — »Kako to, da samo štiri? Koliko pa jih je plačal?« — Ivanček: »Petnajst!« BAŠ ZATO! — Oprostite gospod, ali veste, kje je glavna pošta? — Tam na oglu. To ve vsak osel! — Zato sem vas pa vprašal! MIMOGREDE Ura ljubezenske sreče kaže samo sekunde. Ce se ženska zaroči, je njena prva misel: »Bog ve, ali je tudi mojim prijateljicam všeč?« Dobro, da je zemlja že tako stara. Le starke so zadovoljne vsako leto z eno samo novo obleko. Mož bi maral biti slep, ljubimec gluhonem. O taščah zbijajo šale le tisti, ki jih nimajo. Vsaka ženska skriva v sebi toliko ugank, da smo lahko veseli, če jih vsaj nekaj rešimo. Če živi moški »čez svoje razmere«, je temu največkrat vzrok »njegovo razmerje«. Kamor vrag zaradi pomanjkanja ne more iti, pošlje staro babo. Komor noče iti, pošlje mlado žensko. Zvestoba v zakonu je kakor srbečica; praskali bi se radi, pa se ne smemo. KAKO NASTANE VOJNA Sinko je vprašal očetu, kako se vnamejo vojne. »/,« je odgovoril oče, »misli si, da nastane med Anglijo in Francijo nesporazum. »Ampak,« se je vtaknila mati, »med Anglijo in Francijo ne bo nikoli nastal nesporazum.« »Vem,« je rekel oče, »jaz sem napravil samo primer.« »Že vem,« je odgovorila Ženu, »ali tako vcepljaš otroku samo napačne pojme.« »To je nesmisel!« »Kaj boš, tako je, kakor jaz pravim.« »Ne, tako je, kakor jaz pravim.« »Zdaj pa že vem, papa,« jima je segel sinko v besedo. »Zdaj pa že razumem, kako se vnamejo vojne.« KNJIGO »Poglejmo se“ lliillllllllllllllllillilllliilllllllllllllillillllililllillilliilllllllilllllll ki vsebuje 135 karikatur Iz našega javnega in političnega življenja morate imeti tudi Vi! — Stane samo 15’— dinarjev. Naroča pa se na naslov: Štefan Jerko, Ljubljana BEOGRADSKA ULICA 49 RAZTRESENOST Paglavec plešastemu profesorju: »Zdi se mi, gospod profesor, da ste se v svoji raztresenosti z britvijo namesto z glavnikom počesali.« ALI, ALI »Veš, moj fant mi je danes rekel, da mi manjkajo sani o peroti. Najbrž je mislil, da bi bila potem angel...« »Ali ipa gos?« Pot k sreči. Ni sreče in veselja brez zdravja. In vendar so mnogi ljudje tako lahkomiselni, da se ne vanujejo ipred boleznijo. Prehladek, to ima vsak, bo zopet prešlo! Posledica tega je večkrat dolga in težka bolezen, ki ni brez Škode za življenje. Že 50 let priznane Kaiserjeve prsne karamele so preprečile že mnogo zla, one ščitijo pred posledicami prehlada. Razvijajo v grlu toploto in raztapljajo sluz. Za časa dihanja na mrzlem zraku Vaim bo ena Kaiserjeva prsna karamela v ustiih varovala zelo občutljive sluzne kožice Vaših dihal pred prehladom in njegovimi neprijetnimi posledicami, Zaradi svojega 'prijetnega oikusa so priljubljene pri starih in mladih. Karamele morate v ustih počasi raztopiti. Majhnim otrokom pa jih dajte v mtekui ali čaju. — Dobe se v lekarnah in drogerijah. ANEKDOTA O švedskem kralju Gustavu Adolfu pripovedujejo naslednjo anekdoto: Nekoč je srečal pastorja, ki je pravikar lezel na konja, da bi odjezdil na kmete, in miu dejal: »Če se ne motim, je napisano v svetem pismu: Pojdite in uičite vse narode! Ti pa jezdiš!« Toda pastor se je prav tako dobro razumel na to sveto pismo in ga je zavrnil: »V svetem pismu je tudi napisano: Glejte, da izginite, idokler je še čas!« ZASTOPNIK Gospa: »Kdo pa je bil oui gospod, ki vas je včeraj zvečer v veži poljubil?« Služkinja: »Neki zastopnik.« Gospa: Ali vaš fant ni imel časa?« Odkritosrčnost Vsi zasebni uslužlbenci od ravnateljev do svinjskih dekel so si morali oskrlbeti posebne numerirane legitimacije in predložiti mestnemu poglavarstvu (po domače občini) podatke o rojstvu svojih kosti, kakšne so in kaj se je godilo z njimi. Med vsemi temi polami je ena sama, ki jta je izpolnila '>d-kritosrčna ženska. Tako odgovarja na vprašanja: Rojena: 1861. leta glavni poklic: pomivalka stas: izkrivljen oči: zeleno-vodene nos: prebit brki: redki obraz: starikav usta; osinela lasje: ipleša&ti brada: ščetinasta posebni znaki: bradavica na čelu. Med polami je bila še ena, prav zanimiva. Mož ni naivedel poklica, menda ga je Mio sram, toda uradnik je sam izpolnil tisto vrzel, ker je ibrž uganil gospodov poklic; denuncijantstvo. Glavni poklic: ??? oči: sovje nos: pasji usta: umazana posebni znaki: zakrpana glava. Izdaja in urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor. Eržen v Mariboru.