-----------    16    -----------
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. V prvem listu novega leta je vladni dunajski časnik „Wiener Zeitg." imenoval nove ministre. Težko so se na svet rodili, ti-le so: knez K. Auersperg je ministerstva predsednik, — njegov namestnik sicer pa tudi minister policijski in vojniški je grof Taaffe, minister notranjih oprav je dr. Giskra, kupčijstva pl. Plener, nauka in bogočastja dr. Has-her, pravosodja dr. Herbst, denarstva dr. Bresti, kmetijstva grof Potočki; dr. Berger je minister brez odločenega opravilstva. En minister je knez, dva sta grofa, 5 pa je dohtarjev, zato imenujejo časniki sedanje ministerstvo „dohtarsko ministerstvo"; vsi med Nemci slovijo za liberalne može, po kterih so dunajski časniki, ki edino hočejo zvonec nositi v Avstrii, že več časa ^hrepeneli. Zdaj se jim je želja spolnila; prihodnost bo pa pokazala: ali so ti možje kos temu, kar se od njih pričakuje. Knez Auersperg (vojvoda kočevski) je bil predsednik gosposke zbornice, je grajšak na Ceskem, in kakor „Morgenpost" pravi, eden izmed tiste male množice čeških plemenitnikov, ki nemškega rodu nikoli niso zatajili. Grof Taaffe, še celo mlad gospod in cesarjev šolski tovarš, je bil dozdaj minister notranjih oprav. Grof Potočki (Poljak) je velik posestnik v Galicii in umen kmetovalec. Dr. Giskra, znan od leta 1848. iz Dunaja in Frankobroda, kjer je zagovarjal veliko Nemčijo , je bil več časa koncipient v pisarnici advokata dr. Miihlfelda na Dunaji; pozneje je bil advokat v Brni in mestni župan;   letos  je  bil  predsednik zbornice po-
slancev. Dr. Herbst je bil & kr. profesor kazenskega prava v Pragi, v deželnem zboru češkem vodja nemške stranke. Dr. Bresti, vodja dunajske kreditnice in zato izveden v finančnih rečeh. Pl. Plener je bil od 1861. do 1866. leta minister denarstva. Nekteri so namesti njega za kupčijskega ministra želeli Wintersteinerja; ker pa je jud, mu je bila neki to ovira. Dr. Hasner je bil predsednik umrlega „Unterrichtsratha." Dr. Ber-ger, advokat na Dunaji; nekteri časniki so trdili, da je jud; al to ni res, le njegova mati je bila krščena judinja.
. — Zadnji dan ^ preteklega leta so vpričo cesarja prisegali izvoljeni ministri na novo ustavo; bili so vsi v škrlatasto-rdečih plajših.
—  Govori se, pa gotovo še ni, da se zbor delegacij na Dunaji začne 15. dne t. m. in da bode trajal 8 tednov, potem pa spet začne državni zbor.
—  Kdor hoče vojaščine oproščen biti, plača 1000 gold. Ta taksa se plača, kadar pride komisija za opro-ščenje na asentno mesto.
—  Konec unega leta je dunajska banka imela za 247 milijonov gold. bankovcev med ljudstvom, vlada pa za 400 milijonov gold. cesarskih bankovcev in vrh tega še za 12 milijonov papirnatih desetič.
—  Na Dunaji manjka oglja tako zelo, da morebiti začasno nehajo nektere fabrike.
— Odbor za gospodarstvo južne železnice (dunajsko-tržaške) je sklenil, da tudi vozovi 2. in 3. razreda pozimi se bojo greli. Za to je treba 3000 čutar, ki se napolnujejo z vrelo vodo in se položijo na tla v vozovih.
Ogersko. Levičnjaki ogerskega zbora so se razdvojili; najhuji izmed njih nočejo voliti v delegacijo dunajsko; njih geslo je: popolnoma samostojnaOgerska. — Na novoletnico peštanskemu županu je Deak, Ma-gjarov prvak, odgovoril: „Težavnim časom se bližamo; nihče ne ve, kaj prihodnost prinese; ali ostane ali propade naša ogerska domovina, to ne zavisi samo od nas, marveč od vnanjih dogodeb."
Rusko. Časnik „Golos" odgovarja časnikom, ki po-tikujejo ruski vladi bojne namere, tako-le: Sto in sto let je ruska politika v jutrovih deželah ista. Rusija ne hrepeni po novih deželah, ker ima že svojih zadosti; vendar pa tudi ne bo dovolila, da zapadnje vlade ondi širijo svojo moč na škodo pravoslavne cerkve in slo-vanstva.
Laško, Kralj še ne more novega ministerstva dobiti; ako ga ne dobi kmalu, se utegne razpustiti državni zbor, čegar večina pred vsem le po Rimu sega.
Francozko. V Parizu je po stari navadi ob novem letu cesar Napoleon sprejel poslance vseh velikih vlad. Novoletnica cesarjeva je bila vsa polna sladkega miru, pa jej nihče ne verjame, ker ves svet ve, kako se Francoz za vojsko pripravlja.
— Na Francozkem kakor tudi v Belgiji in na Dunaji se nabira denar za napravo armade (6000 vojakov) na pomoč sv. očetu papežu.