Št. 88. V Ooriei, dne 3. novoml>ra 1900. Letnik II. Izhaja vsak turek in kohoto v U'dnu ob 11. mi pri'dpoldm; za mrsto ter ob ii. uii popoldne za duzülo. Stunt* po [jošti prcji'iiiun ali v Gorici na «Join posiljan ci'loletno 8 K., pollsUno 4 K. i.n «Mrt'i'tno 2 K. I'rodaja sn v (ioiici v tobakaniah Schwarz V Solskili ulicah in .1 c 1- lersitz r Nunskih ulicali po S vin. GORICA (Zjutranjc i/danje.) Ireduistvo in upravništvo se nahajata v «N a r o d n i tiskarni», ulica Wtturiiii h. St. 9. Uopiso jc nasloviti na uredništvo, oü:lasa se bodo borili proti toj zahtevi do skrajnosti. Koerberjevo vlade narod nik- dar več ne bo mogel smatrati za objek- tivno in neutralno. Mladočeski državni poslanci bodo imeli poslej politiko svo- bodne roke, kar pa ne izključuje, da bodo v konkretnih slue-ajih hodili z dru- gimi strankami dosnico. „Zveza desnice" je protiutežje nemski „Gemeinbürgschal't". Dokler se ne uveljavi sistem popolne onakopravnosti in neprikrajsane pravic- nosti za vse narode, dollej morajo ostati Cehi v opoziciji. Obliko svojega odpora pa si naj poslanci določijo satni, oblika ki narodu ne bo škodila in nasprotniku no koristila. Avstrija ima pred seboj še velike naloge. Ako hoče biti nasa država močna in trdna, ne sine več odrivati Slovanov. Oblika države zahteva, da je federalistična. Čehi so pripravljeni dati jamstva manjšinam, a zajamciti se mora tudi enakopravnost večine. \rlada so mora izpremeniti tako, da bodo v ujej zasto- pane vse narodnosli. BosansKe železnice. „Neue freie Presse" potrjuje govo- rico, da se je vprašanje o bosanskih železnicah rešilo v niadjarskein smislu, Proga Bogojno-Splet se ne zgradi. Ta uspeh je dosegel Sz611 s tern, da je za- LISTEK. Kasilda. Španska legenda, 8pls. Ant. de Truela.1) I. Maverski-') kralj Alrnenon je imel krasno in nežno hčerko po imenu Ka- silda. Nekoč jej je pripovedovala neka kastiljanska sužnja: kako ljubijo kristjani svojega Boga, pa kralja, stariše, brate in sestre, ženo in otroke. Pripovedovala jej je, da kristjani niso nikdar prav sirote : da imajo še vedno mater — in naj bi tudi izgubili svojo lastno, ljubeznjivo mater da imajo, namreč Marijo, neurnr- ljivo mater. Minula so tri leta. Kasilda je bila porastla, pa je tudi napredovala v kre- posti. Mati jej je bila umrla in je že spala večno spanje, in sirota Kasilda je zavidala siromašne kristjane zaradi nji- hove sreče. 1'alačo maverskegakralja jeobkoljeval vrt; in na podnožju istega so se vrstile tomne in skrivne ječe. Tam je ležalo silno »y'pesnik in romanopisec, roj. 1821. a) Muvri so bill hudi sovriižniki nažc! vere. veliko kristjanov v okovih ; in umirali so od glada. Prigodilo se je, da se je nokdaj Kasilda izprohajala po lepem vrtu. In prišla je tudi do tega mesta ter je cula zdihovanjc in javkanje ubogih ujetnikov. Ni se mogla potolažiti. Jela je jokati in vrnila se je užaljenega srca domov. Na palačinih vratih sreča svojoga očeta. Tu se vrže na kolena prodenj ter mu reče: „Moj gospod in moj oce, tarn doli v temnih ječah vašega vrta javka in plaka veliko stevilo ubogih ujetnikov. Odvzoinile jim okove in odprite jim ječna vrata; pustiU; jib, da se vrnejo zopet v svojo domovino, v naroeje svojih očetov, bra- tov in žen !" Oče je v srcu blagoslavljal svojo beer, ker je bil usmiljen in jo je ljubil ter jo cuval kot zenico svojega ocesa- Saj mu je bila jedinica, živa slika in po- doba rajne soproge, ki jo je objokoval že leto in dan. — Ali mahorna je Maver premagal očeta ter spremenil njegov zna- čaj, in pokazal se je le — strogega kra- lja. Bil je namreč že to velik prestopek, če se je kdo usmilil zaprtih kristjanov ; kaj pa še le, če je celo prosil za njihovo prostost. Kralj jo zadušil čustvo in usmi- ljenost v svojem srcu in izpregovoril z besnirn in strogim glasom. „Ui, krivoverka, idi! Jezik ti odro- žejo in telo sežgo : ker to je kazen za onega, ki se usmili prokletih kristjanov !'' — Inžeje hotel poklicati krvnike (rablje). Kar se spusti Kasilda na kolena predenj, ga spomni rajne matere, ter ga prosi : naj se jo usmili. Maver zaplaka, vzdigne beer lor jo pritisne na prsi. „Varuj se, höi moja, da ne pro- sis več milosti kristjanonr', reče jej ; „kajti potem bi tesene mogel več usmi- liti". Prerok pravi : Naj se uniči vsak vernik, ki ne unicuje nevernikov ! !" — 11. Ptice so prepevale, nebo je bilo jasno in višnjevo, solnce se je zlatilo v rosnih kapljah, cvetice so odprle svoje cvetne vence, (case) in jutranji vetrič je nosil cvetno vonjavo do palace maver- skega kralja. Kasilda je bila zelo polrta ; sedela je pri oknu, da bi odpodila na svežem zraku (vzduhu) svoje turobne misli. Vrt se jej je zdel zelo krasen ; in ta čarobnost jo je nagnila, da je žla v vrt, kjer je menila najli tolažbo svojoj tugi. Pripo- veduje se, da jej je prisol naproti angelj v podobi metulja. Metulj je letal od cveta do cveta ; Kasilda ga je lovila ter hitela za njim. Kar zač-uje zopet javkanje in plakanje krisljanov pred vrtnimi zidovi. Spomni se, da tu leže siromašni kristjani v oko- vih ter poginjajo gladi'i in objokujejo svoje roditelje, pa brate, ženo in otroke. Ljubezen in sočutje jej vlije v dušo silno moč in dušno svellobo v sree. Vr- nila se je v palačo, in rnotulj jo je spremljal. Tu vzame zlata in srebra ter gre zopet k ječam. Hotela je dati ujetni- čarjem zlata in srebra, naj bi kupili hrane ubogim kristjanom. Ko je šla mimo rožnega grnia, stopi mahoma oco pred njo. „Kaj pa delaš tu tako zgodaj, duža moja?" praša Maver svojo beer. Kraljičinazardi kot roža, ki jo je voter zibal poleg nje, ter odgovori : „Prišla sein poslušat pticje žgolenje, gledat cvetje in solnce, kako se blesd v rosuih kapljah, pa dihat sveži, julranj1 vzduh in vonjavo krasnega cvetja". grozil z odslopom. Szell in Wittek sta bila v tdrek pri cesarju. — Koerberju se v ponedeljek poklonila deputacija spletske občine z županom na Oelu in ga prosila, naj se zavzarne za zgradbo železnice v Spiet. Koerber je to odklonil, Wittek pa je dejal, da se ta želja ne da izpol- niti. Madjari so toroj do.segli popolno zmago, ki je velikanskega gospodarskega in poliličnega pomena za nje. Mej Avstrijci in Črnogorci. „Neues Wiener Taglatt1' poroča iz Moslarja, da je prišlo dne 20. oktobra pri Kanacih do boja mej avslrijskimi in črnogorskimi vojaki. List trdi, da so Cr- nogorci prekoračili mejo in napadli av- strijsko pali'iiljo. — Ubita sta bila dva vojaka, dva sta ranjena. Avstrijski vojaki so namree ustrelili črnogorskega poroč- nika in necega korporala. Crnogorci pa so ranili dva avslrijska inl'anlerista. Nemiri v Rumuniji. \' vasi Buda na Runiunskem, je bil niiiiiili ted en hud poboj zaradi pol.) i ran j a davka na žganje. Prva žrtva teh nemirov je bil podprefekt, katerega je ljudstvo zapodilo v beg. IVlej hugo n ga je zadela srena kap in se je zgrudil nirtev na zomljo. Nastopilo je vojašlvo, kalero pa je ljudstvo sprejelo s kanienjem in koli, na kar je vojastvo streljalo med ljudi. Trije vaščani so padli, sedeni je ranjenih. Tudi v mnogih drugih krajib so bili jed- naki nemiri. Ljudstvo se je vprlo plače- vanju davka za kuhanje žganja. Rusk! car v Livadiji. Car Nikolaj s svojo družino biva že več casa v Livadiji, svojem zimskem za- vetišču v Kavkazu. Tu v tibein zavicaju. kjer je urnrl njegov ode, car Aleksander III., zasnovalelj velikili rerormatorskih del, zadevajočih preporod Rusije, posvetil se je car popolnoma političnemu delu v I.) I ago r svoje države. Podal se je v to sanioto z jedinini namenorn, da nemoten izvrsi veliko politično delo, kakoršno za- hlevajo svetovno važne razmere z ozirom na bodočnost Rusije. Najvecjo pozornost pa obraca car na kitajsko vprašanje. Car je navzet dalekovidnih ciljev, za katerimi teži Rusija na daljnein Vztoku in v Ti- hem oceanu. Toda pota v dosego teh ci- lj«v so skrivnostna in ve zanje samo car. Le toliko je gotovo, da se v marsičem drži navodil in idej pbkojnega svojega kancelarja kneza Lobanova, kar se lice bodoenosti Rusije v Aziji. Iz teh idej se je izcrpila udeležba Rusije na kitajsko- japonskem sporu in so posledica zuseda- nja Maudzurije. Rusija m or a, ako si hoc'e zagoto- viti bodoenost, osvojiti si nioniluo zem- Ije in narode v iztocni Aziji, ne da bi jib resnicno podjarrnila. Konečno priklop- ljenje teh dežel in narodov bode seveda naravna posledica, a to, kakor rečeno, Rusija inora, ako se hoče obvarovati pred velikhni nevarnostmi, ki jej prete z raz- nih stranij. Rusija je svoj čas na ta način si osvojila Sibirijo, Taškend in Samar- kaml; Kina, Afganistan in Mandžurija naj sledijo. To so cilji ruske politike v Kini, zu. katerimi gre car. Ruski car to hoče. ker za dosego večnega rniru treba veli- kih sredstev, proti kateriin bodo preslabi oni. ki hočejo vedno kaliti mir. Razmišljanju teh velikili ciljev se je posvetil car v Livadiji in za tern ciljem je zapostavil car celo za nekaj časa no- tranje politično delo, Vojna na Kitajsketn. Poroča se iz Pekinga, da poslaniki nadaljujejo posvetovanja, kako bi se do- seglo sporazumje glede predlogov, ki se iinajo staviti Kitajski. Za podlago posve- tovanjem slu/ijo francozki predlogi. V nekaterih točkah so si poslaniki že jedini. Tako bi iinela ztmsati odžkodnina. katero plačaj Kina lujc^in, okroglih 400 milijouov taelov — to raj ravno toliko. kolikor šLeje Kina brebivalcev —; nadalje naj bi se prepustilo inozemcem upravo carine, princ Tuan naj bi šel za celo življenje v zapor, kitajski cesar se povrni v Peking, kjer dobi stalno inozemsko slražo, inozemci pa naj bi dobili popolno svobodo obslanka na Kitajskih tleh. Vrhu tega pa je zabra- njeno Kitajski uvazati še nadalje orožje. Pravijo. da je Li-llung-Cang pritrdil tern tockam. Nadalje se poroča, da Nenici jako strogo postopajo proti Kitajcem, o katerih sumijo, da pripadajo boksarjem. Obsodijo kar skupaj po več Kitajcev, katere na niestu ustrele. Skoro slednji dan usmrtijo jih po 10—20. Mejnarodni vojaški odde- lek, ki se je podal iz Pekinga v Paotingl'u, trebi na svojem povratku vse naselbine od boksarjev. Oboroženo prebivalstvo se ne usmrciije. pač pa se mu pobere orožje, ki se pokonča. General Yushien se je baje zastrupil, ker se je bal kazni. Poroča se tudi, da j« železniska proga Peking-Tientsin postala zopet ne- varua radi obleganja po boksarjih. Na progi zadenejo često mejnarodni vojaki skupaj z boksarji, katerih pude vselej večje ste\ "Jo. Glede inozemskih zahtev pa je ki- tajska vlada povse drugih misli, kakor pa jih razširja v svet angležkoin netnsko casopisje. Kitajski dvor je v stalnem so- glasju z dvororn v Petrogradu in dogo- vori, ki se vrsijo med tema najvišima činiteljema, so povse drugačni glede bo- dočnosti Kitajske, kakor pa bi jih hotelo imeti omenjeno časopisje. Ti dogovori izključujejo vsako vmesavanje onih sil v kitajske zadeve, ki imajo Kini škodljive namere in kar se skleno in se je skle- nilo mej tema činiteljema, se bode zgo- dilo, pa näj pritrdi Li-Hung-Čang v koli- kor hoče zahtevam poslanikov. Kajti gre se jedino le zato: zaprečiti ruzkosanje Ki- tajske onim silam, ki na to merijo, in ki so v prvi vrsti Nemci in Angleži. Rusija je in ostane braniteljica samostojnosli Kitajske. Angležko-transvaalski boj. Angleži so proglasili po marsalu Kobertsu aneksijo Transvaala. To de- janje pa je le komedija, s katero se hoče uplivali na javnost. Kajti Huri se tako malo brigajo za Robertsove pojacade kakor za sneg, katerega v AlViki ne poznajo. Huri se organizujejo vedno z nova, dobivajo pomoci na prostovoljcih in priza- devajo Angle/em vsak dan novih hudih izgub, ki jim begajo bojne vr^te. Odkar je predsednik Oranje-republike ]»roglasil Fouriesberg glavnim tnestom Oranje in je Hotlia prevzel vrhovno poveljstvo nad Huri, so razvili generali Uevvet, Delarey, Lemer, Grobler in Hasbrock čudovito vojno gibanjo. Angleži lažejo v svet, ko- likokrat so „razpršili" burske čete, a — razpršili so le Buri angležke razdrapane baialjone. Tako so 26. oktobra natepli Fiuri Angleže na progi med Natalom in Johanesburgom tako bridko pod genera- loin Botho, da od vse angležke kompa- nije ni ostalo več ko trijo ranjeni vo- jaki. Novi most te proge pa so jim vrgli z dinamitom v zrak. Enako je general Dewet našvrkal geuerala Bartona pri Friderikstadu, priZerustu paMethuena. Pri Kapstaadu so obkolili Buri čete kapskega redarstva in jim vzelidva Maksim.-topova. — Marsal Rob/rts je jako älabe volje. sprl se je z generaloma Hullerjem in Kitschonerjem. Huller je odšel ua An- gležko in si> ga v Londonu te dni spre- jeli z največjim sijtijom kot „zmagovalca" v južni AlViki. Knako slovesno so spre- jeli nek kor prostovoljcev, kateri pa v AlViki niti niso imeli kaj opravila. Augleži so inojstri v politirni ko- mediji. radi tega jim je tudi priSlo na urn, proglasiti kraljico Viktoi-ijo za — „cosarico britansko*', le da bi imenitno uplivalo na javnost. A ta komedija baje ne bo trajala dolgo, ker se že cujtijo glasovi, da misli Anglija svojo „bodoc- nost" le še v „njenih" — kolonijah. Domače in razne novice. Odlikovanja. Nj. Velicanstvo cesar je podelil deželnenui glavarju goriskemu dr. vit. Pajerju dostojanstvo tajnega svelnika, njegovemu namestniku. dr. Gre- gore icu red železne krone III. vrste, istotak red je podelil doželnima odborni- koma dr. Abramu in dr. Verzegnas- siju in pa goriskemu županu dr. Ve- nn tiju. Nadalje je Nj. Velič. podelil vi- težki križ Franc Jozel'ovega reda prol. bogoslovja dr. Fa i d u tt i j u, predsedniku vetoranov stotnjku Jacob iju in pa mestnc'tnu starešinu Kiirnerju, Aii- g i o 1 i n i b a r o n i c i Ritter pa Eliza- beth) red II. vrste. Imenovanja — C. kr. namestnik }o imonoval oficijala Dotniuika Fae ad- junktom. kancelista Rudolfa Kregov in Franca Iggel olicijaloma, a titular- nega orožniikega stražmeštra Criricicha (Kriviciča) in računarskega podčastnika Miho \rončina kancelistorna, vse te pri pomožnih uradih Iržaškega namestniitva. /ahvala. — Povodom 40-letnice mašnistva in 20 lelnice dušnega pastiro- vanja v Gradnem, ki sem jo slovesno praznoval v nedeljo dne 28. oktobra t. I.. došlo mi je od gradenških vikarjanov, od preeastite duhovščine briske, od ve- leposestnikov briskih, od precastitega vodstva bogoslovnega semenistva v Gorici in od drugih strani toliko dejanskih do- kazov spoštovanja in ljubezni, da me sree zdaj sili izjaviti prijateljem vsem svojo i s k r e no z a h v a I o. Rog živi Vas in narod mili ! G r a d ii o, dne 29. oktobra 1^00. A n d r. Ž n i d a r č i 6. vikarij. Za „Šolski Dom" je do.slo uprav- nistvu „Gorice" : Preč. g. And p. Brtvzav- sček, župnik v Rilnunberku 10 K. 0 priliki 40-letnice ma.šništva č. g. Andreja Žniderčiča se je nabralo 30 K (ravno toliko za ,,Alojzijevisce). Velesp. gospod Ivan Mercina, ucitelj v Gorici 18 K. — Hvala! linrla j(^ dne 28. m. m. v Podgori gospa Fortunata Plahuta roj. Nemec. Bila je še v rosni dobi, stara komaj 25 let. Bolehala je z<^ 0 mesecev. V nedeljo zju- traj je po zelo mučni bolezni, previdena se sv. sakramenti v Gospodu zaspala. Žalujoči družini Plahuta v Gorici in dru- žini Nemec v Podgori iskreno sožalje, njeni duši pa večni pokoj ! Shod v Bovcu. Dr. A. Gregorčic skliče volilni shod v Bovcu v nedeljo v prostorih gostilne ,.Na poSti". Zaupni shod priredi dr. Tuma v Rihenbergu v nedeljo; javni volilni shod „A kaj pa imaš tu v gubah obleke?u Kasilda pokliče na pomoč neumrlo mater kristjanov ter odvrne: ,,0ce in gospod, rože nosim, ki sem jih tu nabrala." — Alrnenon pa je dvo- mil, je-li to res. Odgrnil je obleko, in glej! rožne mladike so se usule na tla. Devojka je ležala nekoliko dnij ne- zavestna. Zbledela je bila kot lilije na vrtu rnaverskega kralja, kotvenec biserjev, ovit okoli njenega vratu. Bleda je bila devica, in potrt je bil kralj, ki je moral gledati: kako mu gine hci vidoma, in jej on — oče — ne more pomagati! Znanost toledskih zdravnikov ni bila za- dostna, da bi jej bila povrnila zdravje. Alrnenon je pozval najbolj glasovile se- viljske in kordovske zdravnike na svoj dvor : ali nihčo ni znal pomagati. H(5i j« bila na sun-t bolna ; vsak dan je iz- bljuvavala obilo krvi iz mladih prsij. 111. Kdor mi resi beer, dam mu kralje- stvo in vse blago kraljestva", plakal je nesrečni Almenon. Zastonj! „Hčerka miurnira", je pisal vladarju Kastilije, svojemu prijatelju. „Morda se najde v tvojem žirnem kraljestvu kdo, da mi reši hčer — — Naj pride.....dam mu .... kraljestvo, blago kraljestva . . . dam mu tudi .... svojo beer." Po Kastilijanskem kraljestvu so jez- dili glasniki (poslanci) se sporočilom; da je hči maverskega kralja na smrl bolna, in da dobi kraljestvo in beer, kdor jo reši. In tedaj se oglasi neki zdravnik. doma iz Judeje : da hoče ozdraviti kra- ljevo hčer. Jedva se je bil dotaknil, de- vojkinega cela, že jej je zardelo lice in kri je urneje tekla po žilah. „Vzemi in oje kraljestvo !" vzklikne Almenon, in solze ga polijejo radosti. „Moje kraljestvo ni tega sveta" od- govori zdravnik. „No, pa vzemi največjo dragocenost mojega kraljestva!" rece kralj ter pokaže svojo hčer. Zdravnik prikima in r<»c<»: „Tarn doli je kraj, kjer so ciste in svetne vode, in one povrnejo tej devici zdravje". — Nekoliko dnij kasneje pri- deta Kasilda in judovski zdravnik v krist- jansko deželo, v zemljo molitve. Dolgo, dolgo sta potovala po krist- janski zemlji; naposled dospeta do nekega višnjevega jezera. Kristjani so praznovali tega dne Veliko noč. Zdravnik zajme Lu vode v per.išče, izlije jo nad glavo kra- lj irine ter reče : ,.Kratim te v imenu Učeta in Sina in sv. Duha''. Kraljičino prevzarne sveto in bla/.eno čustvo. Spusti se na kolena in pogledii proti nebu. Vse je pevalo ok rog nje : „llosana! Hosana! (slava). Začudena gleda okoli sebe. Zdravnik je bil izginil. Iz srede višnjevega jezera se je vzdigoval [jroli nebu. „Gospod, kdo siV*' upraša ga za- čudena. „Tvoj zaročnik ! Jaz sein oni, ki j<^ ozdravil Jajrovo beer; oni, ki je rekel: ,,Kdor zapusti svojo hiso, ali brate, ali s(5stre, ali očeta, ali mater, ali zeno, ali olroke in hodi za menoj : povrnilo se mu bo tisočkrat in užival bo večno življenje!" Na obali višnjevega jezera, ki ima iine po sv. Vincencu, v deželi Briviesca, stoji siromašna koCa. Tu je pobožno in sveto živela hči maverskega kralja iz Toleda; koča se kliče še zdaj — Kasilda. pa politično druStvo ,.Sloga" v Bovcu. Pač čudno to! Pravi n a robe svet! „Soca"' se je na politično druAtvo ,.SIoga" jezila, ker je isto začetkoma prirejalo zaupne shode. ter zahtevala od tega društva, naj sklicuje javne shode-, kakor dr. Tuma. No, politicno ilrustvo ,.Sloga%t je ustre^lo ..SoC'ini" želji ter sklicuje javne volilne shode, dočim je zlezla dr. Tumi korajža v hlače ter se je zatekel k toliko obsovražljenini zaupnim shodom. Ceravno so pa dr. Tnmovi zadnji shodi zaupni, se vendar ogiba njegovo glasilo besedice „zaupni'', kakor hudic križa. Na Veliki Otavi pri Šempasu je imel namreč dr. Tuma preteklo neileljo zaupen shod. A tako v naznanilu njegov(4ga glasila, kakor v sporoc'ilu, katero priobčuj«1* „8oca>k o istem shodu. iščcs zaman te nesrečne in usodepolne besedice „zaupni", jedino le na vabilih, ki se razpošiljajo za te shode, stoji tiskano crno na belem ,.k zaupne- mu shodu'' ! No, no, gospoda, cemu se srainujt^te takih ma!enkostij, ko se vendar nic ne sramujele se vse drugih rečij V! Ubožci! /aljeiijc bolškili /iipanov in vo- li 111 ill muz. Pred mesecem smo do- kazali v „Gorici"1 s citati iz „Soce1', kako je ,,Soča" po zadnji dr/avnozborski vo- litvi skrajno zalila in obrekovala razne krask(» volilne niože. Pri tej priliki po- /vali smo že drugikrat avberskega dopis- nika ,.Soče%', naj imenuje osebo, o kateri j(^ v ,.Soči" trdil. da j(^ v Sežani podku- povala kraške voliliK^ može ter dajala za en glas 10, 20 in celo 40 krön. Üo- stavili smo, da ostane dotični dopisnik ,.Soče"' nesramen lažnjivec in podia ob- rekovalna duSa. dokler ne imenuje pod- kupovalca. Do zdaj se dopisnik ni oglasil, zato mu podeljujemo danes detinitivno Jiaslov „nesramnega lažnjivca in podle obrekovalne duše". Kakor je ,.Soca'1 obrekovala in za- lila kraške volilci», tako je obrekovala in sramotila tudi tiste vrle bolč-anske /,u- pane in volilc<», ki niso hoteli pri zadnji volilvi trobiti v nje korumpirani rog. 1. lebruvarja j(^ pisala: „Glasovi z Bolškega. Da so nekateri župani v n;iš(!in okiaju skoro brez vse samostoj- nosti, to se je pokazalo pri volitvi dne 29. t. m. Neki g. župan, o katerem bi sodil clovek. da je najsamostojnejši, naj- zmožnejši, se je udal pokoruo g. vikarju in je volil po njegovi volji v s t r a h u, d a j u t r i n e k u [) i v e č „k v a r t i n- č k a" p r i n j e m. Drugi g. župan je volil proti svojemu prep r i č a n j u, a!i ker je veleval tako g. nunc. (G. do- pisnik se izraža prav nepovoljno še o dveh drugih obcinah). . . . Vpraäam vo- lilce : Ali so sposobni tisti župani zasto- pati občine ter se staviti v bran, kedar gre za naše koristi.....ako že pri volitvah kažejo vso svojo o in a h 1 j i v o s t in n e z m o ž n o s t. Samostojnost mora biti last župana in zato v prihodnje naj si izvolijo prizadeti le take rnože za župane, ki so res v r e d n i takega čast- nega mesta in tudi s p o s o b n i za tistou. Kdor bi sodil ua^e vrle Holcane po lem nesramnein dopisu, kdor bi ne poz- nal inteligentnega, vrlega ljudstva, ki prebiva v naši romantični gori.^ki Švici, bi si moral misliti, da si izbirajo Bolčani najslabžo volilne inože in župane! Bolčani! Bližajo se nove volitve — bliža se čas obračuna! Če kdo, hoste zuali gotovo Vi dati primeren odgovor goriskemu „revolver- lilattu"', ki sku.ša z nesraumimi osebnimi napadi in z nečuvenim terorizmom celo di^zelo strahovali, da bi tako dosegel svoje sebicne namene. „Socii" in nciti'l.jstvo na Veliki Otavi. — ,.Soca" se besno zaganja v „klerikalnega" naducitelja v Šempasu, ker ni poslusal vabila na „napredniu shod v opekarnici, ampak je ostal mej Sempasci. „Soci"' svelujemo, naj rajši napada dr. Tumo in Gabrsčeka, ki sta g. Rustijo prijela pod pazduho in ga s sladkimi l)esedami hot(;la spraviti v nasprotje s Sempasci. z možini njegovega šolskega okrozja. „Soca" naj napada rajši dr. Tumo, ki je hotel speljati na h^d naducitelja \U)\(> in učitelja Urbančiča, ker ju je naprosil za svoja agitatorja in jima je postal vabila v razpečavo za zdražbar- ski shod. „Soca" naj napada raj si dr. Tumo, ki je učitelje, ravniškega, ozeljanskega, oseskega in crniSkega zvabil na stran- karski politiški shod, ki je po priznanju ,.Soce" imel namen dražiti župljane proti župniku, ter širiti razpor v županiji. Pri n.jih junastvo, pri nas suro- vost in /idivjanust. Ko je dtjhil ucitelj Mlekuž, ki je prišel na shod v Biljano, ne da bi bil vabljen, od lastn e žIahte to, kar je iskal, je „Soča" govorila o „surovosti in zdivjanosti". Zdaj pa, ko opisuje po svoje Tumov sempaski shod, ki je bil v resniei zaupni shod in lažo v svojem poročilu, kakor bi orohe tolkel, pripnvoduje z nekako slastjo o — ju- nastvu, kako da so nekornu njeni prista.si ..nategnili ušesa1', četudi je imel dotienik povabilo na shod v rokah. Oc'stop od ,.ečo stanovo, čomur se je od neke strani oporekalo z zatrdilom, da dol)rib ljudskih zastopnikov ni iskati mod klerikalci, povdarjajoc posebno, koliko so narodno napredni možje storili za del. stanove s — „Trg. obrlno zadrugo." Temu je odločno ugovarjal g. kaplan Abram in ornenil, da treba zlasti v tem vprasanju še marsikaterega pojasnila, predno se bode moglo vec govoriti v omonjenomii stnislu. Naposlod jo omeniti so vesologa zakljud'ka, ki ga je provzrocil nek čevljar Gabrsčekove rogovilne krvi. Tu mož j(? imel mnogo opraviti pred shodom, tekal in skakal je okrog, in nagovarjal ljudi, naj bi se sboda vender ne udeležili. Mod sho- dom je pa üepel pod oknom in poslusal. Seboj je pripeljal tudi nokoga prijalolja ter mu narekoval, kako naj kriči pod oknom. Naslednjega jutra se jo onega, ki 11i Gabrščekove krvi, vprašalo, zakaj j(> tako kričal, odgovoril jo, da zato, k<>\- ga je uni silil, pa da bi bil še bolje kričal, a st' mu je zdelo preneumno. Kiistan v ('crkiicin V — Haznesel s« jo bil glas. da ho inicl slavni g. Lübin Kristan volilni shod v Corknom, ali iz l\. \<»lilni shod socijulnih doino- kratov. V nedeljo 4. t. ni. prirede soc. domokratjo v goslilni pri Marziniju ob 11. uri in pol volilni shod. Govorila bo- dota „imonitua moža" znatii Uookar iz Trsta in pa njogov vrodni bratee Ktbin Kristän, ki kandidira v V. kuriji v inuMiu soc. domokratov, ki niso v zadnjem času nie druzoga, kakor slopo orodje v službi italijanskih lažiliberalcev. „Ki'ojaska xadru^a'4 (z omejeno zavezo) vrlo naproduje. Ljudstvo se je prodajaluico poprij<;lo in ima zaupanje v ceno. Od 1. jan. do BO. junija 1900 se je iztržilo blaga za 62.4SG K 09 h. (ioriska /.astavljaviiioa in / njo zdru/ona Hranilnica doposlala jo svoj sklopni racun za loto 1899, iz katerega povzamomo da jo bilo dobička koncem leta 1899 in sicor : 34-218- Hl Kr. Pobiranje doklad od v/itnine tor pobiranje davščin od mitnic luv od opojnih pijac, katero je nameravala vzeti mestna sprava v lastno režijo, prepustila je ista podj(»tniku Karlu I* o mo za 200.000 krön, torej za 18.000 krön več nego jih jo dobivala dosedaj meslna uprava za vse to. üosodaj je te davscine pobirala tvrdka Gorup. llladi tntjo. rriMlvčoranjem so se spravili trije nadobudni mladonici na hi- denico gosp. Waneka v ulici Vetturini in sicor 15-letni Anton Zei, 14-letni Jožef Molisini in 10-letni Jurij Ralantig. Prva dva sta s ponarejonim ključein odprla zalogo ledu tor izmaknila ondi 50 krön denarja, m«l;u*st\o, Kostanj k<»t krina. (iov(!ja živina se kaj lahko privadi na kostanj. Molznim kravam so kostanja poklada po 5 kg. pitancem pa do 10 kg na dan, brez bojazni, da bi ulegnilo to imeti škodljivo nasleilko. Zlasti se pri po- roca krmiti kostanj todaj. ct4 smo primo- rani živini v veliki mori pokladati ropnik. Kor pa kostanju primanjkujo boljakovin, ne snie živini mahjkati druge du.šičnate krme. Kostanj naredi moso posebno jo- drnato in zdravo. Pripravi pa se koslanj za krmo s ton», da so s pomocjo primer- nega orodja zdrobi ali raztolče, kar je kaj lahko delo, dokler jo kostanj še svež. Konji in svinje ga no jedo tako rade, toda posročilo se je, privadili tudi konjo na sv(^z kostanj, ker so je kaj dobro ob- nesol kot sredstvo proti glistam. Kor pa ni lahko velike množine kostanja koristno porabiti, zato so žo poskusali hraiiiti ga, in sicer z dobrim uspehorn. Ko se ko- stanj na solncu nekoliko osusi. se spravi v podsipalnico, kjer so ne pokvari kmalu, ter se jemlje iz nje po potrebi, kakor r(?pa ali krompir. Vočja množina kostanja se lahko posuši v peči, iz ktero smo po- prej vzeli kruh, ali v susilnici, tor se lahko rabi dalj časa. Plosnobe so na tak način ni treba bali; treba pa ga je po- prej zdrobiti, da se more krmiti. Tak posušen kostanj ima v, sebi 90'/ suhe snovi, 7-7('/(, dušičnatega in 065% nodu- sirnatoga izvločka, ()'!% sirove maščobe, 8ll/o losne vlakniue in 23% popela ter ima, kakor trdi WolIV, vrodnost 10 K 80 ii za 100 kg; kadar je so no drago, pa so v(*č. Posušen kostanj se smo po- kladati tudi mladi živiui, in sicor po ki- logram na dan. (Je se hoee velika mho- žina kostanja porabiti za klajo, se pri- poroc'a, da se mu vzamo poj)n»j, grenki okus. Za to je potrobno, da so zdrobljen kostanj dene za 2 do 3 dni v vodo, ali še bolje, da se skuha. Tako pripravljen kostanj žre živina kaj rada, colo perut- nina; tudi breji in dojeci živini ne ško- dujo. Ne vpliva pa prav nič tudi na okus mesa, pac pa jiostanota po njom slanina in meso prav krepka. S kaj do brim uspe- horn se s kostanjem krmijo tudi karpi. V ta namen se kostanj poproj skuha, zdrobi na drobilniku za prose ter dva ali trikrat na todon namoco v ribnik. Tako krmlj rši so točno. Jakob Miklus, I trgovec z lesom in opeko, zaloga * pobistva, rakov(trüg).vinskih posod i ild. -n " • y v Pevmi, 4 za Soškim mostom, p. Gorlca. * priporoca p. n. občinstvu svojo ^ bogato zalogo, zagotavlja naj- 4 hitrejšo postrežbo in jako nizke ^ cene. y Anton Pečenko Vrlna ulica 8 <-(HU( A Via Giardino 8 priporoca pristna bela in crna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dal- matinskih i:i isterskih v i nugradov. Dostavlja na dom in razpošilja po žoloz- nici na vso krajo avstro-ogorsko nionarhijo v sodili od ad litrov naproj. Na zahlovo pošilja tudi uzoiTo. Cene zmerne. Postrežba poštena. Riccardo Brass, r Gorica, ulica Vetturini hiš. št. 11, ! priporoca svojo bogato zalogo vina in spirita na tlebelo. mm . ^ ^m> -.i^. m±. ,^ ^k. -^^.- - m, . ¦ .^im*. . ^^_ m* .— ,¦¦. \ Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ali izvir sreče"' (neobnoüno potrebna knjiga za vsakega človeka, ka teri se hoče sain lahko in hitro navaditi vseya po. trebnega, da mure sebe in druije blažiti in pravo likati) er i>o dobi /a prciJplacilo I gld. 50 kr», po pošti 10 kr. voc. ali proli postnoinu povzotju pri Jož. Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. Založnik, ozir. prodajaloc jc voljon yrniti donar ako bi nm kupoc poslal knjigo so nora/.rczano in čisto v Iroli dnoli nazaj. '^¦^ ^^^ ^^^ ^^^ "^^^^ ^m^ ^m^ "^^^ ~^^r ^^^ Anton Bortolotti, kamnosek, (loricM, Kranc-Jüzcfüva cost a St. 33. Zaloga nagrobnih spomenikov, IUMHJ od H) «Jo 200 gld. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 23, ' (v hisi g. dr. Lisjaka) priporoca castiti dubovščini in slavnemu občinstvu v inestu in na dožoli svojo trgovino jodilnoga blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cojlon, l'orto- lico i. dr. Oljo: Lucca, St. Angolo, Korfü, istersko in dalinatinsko. Petroloj v zaboju. Sladkor razne vrsto. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvoče prve in driige vrste, narnroč po V« kila in od 1 l'unta. Razpo^ilja blago na vs(3 kraje. Cena primerna, postrežbn dobra. 1. Hranilne vloge obrostujo po \A/2; 2. Posojila daje: a) na vknjižbo po ')\i,°/o\ l>) na meniee po G° 0; c) na tckoči račun po pogodbi. Prijatelji in soniisljeniki agitujto za ,Centralno posojilnico4 v Gorici, ulica Vetturini St. 9. Uradiie ure od 8 12. 1. Glavni deleži po 200 K s tri- ki'alno za.v<*zo; 2. Opravilni deleži po 2 K s pet- dcsotkratno zavozo ; 3. Upisnina: a) glavnih deležev no gledo na število 4 K; b) opravilnih doležev 1 K. ______ __ ___ G. Likar, Gorica, Semeniška uSica št. 10. Trgovina pisarniških in šol. potrebščin. Kaznovrslno papirnato blago. Knjige: inolitvoiK^, šolske in vpisne. Tiskovine iz „Narodno tiskarno*' \)o enaki coni. Proskrbujo tisk viziLnic, računov, kuverto z napisi. Sproj(Miia v vezanjo knjigo. Vse po najnizjih konkurenčnih cenali. Št. 3 po 2 gld. za navadno steklo j Št. ü po 3 gld. za navadno in bol- gijsko steklo i Demanti za steklo rezati od 1 gld. naprej i Št. Y.2. komad po srl. 7-5O. režo vsako. tudi naj- » debclojše vlito stoklo. Izvrsten demant: Dunaj III 2, Radetzkystrasse 12 priporoča svoje se s strogim jamstvom že 26 let sloveče izdelke. Debelosti za vsako roko kakor tudi zamena točno in ceno. Razprodajalc em popust. Št. 19 po 5 gld.. izvrstf'ii d>:inant rože na- vadno, bolyijsko in vlito stoklo. Prva slovenska odiikovana krojaška delavnica v Qorici. \ krojaški mojster in trgovec v vrtni ulici % hiš. štev. 10. Izdeluje vsakovrstne niožke obleke po vsakem kroju in za vyjiki stan. Ima tudi zalogo domačega in angležkega sukna vseh vrst za vsak letni čas. JVsaročila iz mesta irx z deZ^\^ sprejcma in jih izvršuje hitro in točno. LP9"~ Daje tudi na tnesečne obroke po pogodbi "T&Q Podpisani Irjjovci jestvill si žlejejo v cast, naznanili p. n. ul)čiiis>tvu, da so vsled skui)nega naročevanja na de- belo vsemu blagu, katero naročujejo edino le pri sloven- skih veletržcih, kakor pri tvrdki M Truden v Trwlu i. 1. d., cene zdaino znizali. Nadejajo se torej, da jih bodo ])od|)irali tudi rojaki, in to loniveč, ker je blago izl)orno in" svcže ter postrežbu točna. Z odličniin spoštovanjom Ant. Vrčon v Skriljah. AI. Kosovel v Velikih ^abljah. J. Mrevlje y Sv. Križu, Ivanka Vodopivec v Kamnjah, Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah. Novoporocenci poxor! Štejoin si v cast naznanjati slaviiomu občinstvu, da soin razširil trgo- vino pobištva v ulici Velturini, glavni vbod v Gosposki ulici. Anton Bresoali V Gorici, Gosposka Ulica Št. 14, (blizo lekarne tJironcoli). V zalogi ima vsakovrstno pohistvo za vsaki stan. Pohištvo je po najmodernejsib slogib,posebno spalnejedilno in posetne sobo so po nemskom slogu. Pohiätvo je od prvib mizarskihniojstrov. Sprejoma vsa naročila in izdeluje po izberi obrisa, najceiu^je in v najkrajisem času. — Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Kazlično pohištvo, kakor: toaletne mizioe, različna obešala, preproge za okna itd. Uazlične sto- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobe. Blazine iz strune, ai'riske trave, z zi- rn a m i in platnom na izbero ter razne tapeca- rije. — Keči, katerib ni v zalogi, preskrbijo se po izberi cenikov točno, trdno ter v najkrajšem času. Daje se tudi na obroke, bodisi te- denske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. „Ljiitiljanska ircftitna tenka" v Ljubljani Špitalske ulice St. 2. Nakup in prodaja vkitth vrst rent, drzuvuih papir.jev, zunttuvnih piüeiii, i»i'«čk, novcev, valut i. t. d. po uaj- kulaiitii