Stev. 39. V Trsta, v 1914. Letnik I. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: UUca Sv. fWBb AstScega a. 20, L nftdstr. — V< dopisi naj se |inan>»|ri tmsdnMh.*i UsU. Nefnnktami pbmfl te M SD ^cfjo Ib fofaoptei — za tri racaact. ........«•»*•••• Za ncdeljako Izdajo ca celo leto........ 5H za pol leta............... ■ Mi VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi sc računajo aa milimetre v Sirokosti ene kolona Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rnm po 10 vin Osmrtnice, zabvals, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5*— vsaka nadaijna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinar)« beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti". — Plača In toH *c v Trstu. . Upava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega SL 2Ql — PoStnohranilničnt račun št »41.652. Noše tete no srbskih tleh. - Premor po ttdnevnih boli DUNAJ, 29. (Kor.) Uradno se razglaša: Dne 28. septembra popoldne. — Po več nego štirinajstdnevnih trdovratnih bojih, tekom katerih so nase čete prekoračile Drino in Savo. je nastala na južno vzhodnem bojišča kratka operacijska pavza. Naše čete stoje vse na srbskem ozemlju in se vzdržujejo predvsem na krvavo pridobljenih pozicijah proti neprestanim trdovratnim naskokom, ki se končavajo vedno z znatnimi izgubami sovražnikovimi. V zadnjih bojih je bUo vseh skupaj za- g en jen i h 14 topov in več strojnih pušek. te v Ho ujetnikov je znatno, ravno tako tudi beguncev. Vesti o srbsko-črnogorski ofenzivi v Bosni so nastale v sled vpadov podrejenih moči v ozemlje ob sandžaški meji, v katerem se ni nahajalo skoraj čisto nič naših čet Odredbe ze očiščenje tega ozemlja so se ukrenile nemudoma. Potiorek. fcm. Smrt j&fltfbsfl stotilhfl. ZAGREB 29. (Izv.) Cenzurirani listi poročajo : V soboto je umrl tu v bolnici Rdečega križa stotnik varažd nskega (16.) peš-polk? Rudolf Schimann za ranami, ki jih je dobil 19. doe meseca avgusta pri nekem naskoku pri Za vlaki. S stotnikom Schi-mannom .gublja varaždinski polk enega svojih najh abrejših častn kov, ki ]e popoln il polkovno zgodovino z junaškim činom, na katerega sme v resnici biti ponosen ves polk. 14. dne meseca avgusta zjutraj je dobila 16. mfanterijska divizija nalog, naj naskoči višine okoli Dobriča in CeteniŠta. Varaždinski polk se je ta dan bojeval ves dan vse do večera z ajvečfo hrabrostjo. S topovi in strojnimi puškami zavarovane, dobro utrjene sovražnikove p« zicije pa le ni bilo mogoče zavzeti. Brigadir je zato ukazal novo grupiranje in tako je minila noč. Prihodnje jutro naj bi se btl k vršil naskok na sovralnikove pozicije. Stotnik Schimann, poveljnik 1. stotnije, je dobil ukaz, naj pride k polku, ki se je zbiral v smeri nazaj. Ker pa je opazil, da bi bilo v večernem mraku mogoče presenetiti sovražnika, ki je bil že znatno oslabljen, in ga uspešno napasti. Zato ni izvršil danega mu povelja. Njegova stotnija je šteta 120 mož. Bilo je v resnici predrzno, kar je nameraval stotnik Schimann, toda šlo je za smrt ali častno zmago. Stotnik Schimann, je ukazal moštvu, ki se je borilo od 3 zjutraj pa do 7 zvečer, naj odloži teiečnjake, m po kratkem odmoru je popeljal svojo Četo proti sovraf iku. Naskok na utrjenega in znatno močnejšega sovražnika se je posrečil popolnoma. Sovražnik je pobegnil iz svojih pozicij in zapustil tamkaj dva topa, strojno puško, vel ko število pušek in mnogo streljiva. Ko so sosednje čete začule hura-kiice in glasove rogov, so prihitele na pomoč Varaždincem, toda stotnik Schimann je s svojimi 120 hrabrimi Varaždinci že zavzel okop. Po tem junaškem činu je stotnik Schimann še nekaterikrat povel svojo stot-mjo k naskoku. Pri Za vlak i ga je ranil šrapoel na trebuhu. \ kljub najskrbnejši negi v bolnišnici, je podlegel rani. Služil je šele od pomladi pri Varaždincih; prej je bij pri 24. pešpoiku na Dunaju. Bil je zaradi svojega junaškega čina, ki je zgoraj opisan, že predlagan, da mu podeli cesar red cesarice Marije Tereziej. Pogreb se je vršil posebno svečanostno predvčerajšnjim. Holondsii strah pred Anglijo in simpatije bo Hercege. BERLIN 28. (Kor.) Usti razglašajo brzojavke iz Rotterdama, da je postopanje ho-landskih trgovinskih ladij in pa letanje angleških aeroplanov nad holandskim ozemljem zelo vznemirilo javno mnenje Holandske proti Angliji in pomnožilo simpatije do Nemčije. Holandski trgovski krogi se Anglije b >jijo, ki bi v slučaju vojne oropala Ho-lanlsko za precejšen del njenih kolonij. ■mučile u oMmde v lomnim v FrncOI zattnlb Uma. BERLIN 28. (Kor) „Nordd. Allg. Z t g.' piše: Kakor poročajo listi iz Švice, se je glede dovoljenja za odpotovanje v domovino nemških žen, otrok in vojni neobvezanih moških, ki so bili v Franciji zadržani, med nemško in francosko vlado sklenil dogovor. Poročilo v tej obliki ni pravilno. V tem pogledu se vsekakor obravnava, vendar ni še nič sklenjenega. Francoski ranleid v neiftii bolniJnltrt. MAGDEBURG 28. (Kor.) „Magdeburger Zeii ng* poroča: 54 francoskih, v rezervni bolnišnici se nahajajočih ranjencev, je poslalo voditelju bolnišnice, zdravniškemu svetniku Kopfersteinu pismo, kjer se zahvaljujejo za požrtvovalno postopanje ž njimi in posebno za dovoljenje, da smejo pisati svojim sorodnikom v domovino. Ranjenci pripadajo 9. pehotnemu bataljonu v Longwyju. Cesmjei Ugmr u brzojavko poljskih Hovi angleška AMSTERDAM, 28. (Kor) V nekem včerajšnjem članku piše .Times": Na Angleškem zelo dvomijo o vrlinah nove armade. Vsekakor tudi zelo nedostaja častnikov, najbrže zato. ker zaradi velikanskih Izgub že sedaj večina častnikov odliaja na Francosko. Za novo armado ostane potemtakem le malo častnikov. ZepoeBnskl zrakoplov nad Virim. BERLIN 28. (Kor ) .Berliner Tageblatt-priobčuje poročilo ,Rewtcrjevega ur^ da" iz Varšave, glasom katerega je v soboto zjutraj nad Varšavo lrtal zcppetinski zrakoplov, ki Je vrgel dve bombi DUNAJ 28. (Kor.) „ Lokalkorrespondenz" poroča iz Krekova: Na vdanostno brzojavko poljske prostovoljske legije iz Tišina, obstoječe iz 370 mož, je dospel sledeči odgovor: Njegovo Veličanstvo je blagovolilo vzeti poročilo poljskega narodnega odseka povodom odhoda prostovoljskega odseka iz Tišina s hvaležnostjo na znanje in je izreklo najmi-lostneje želje za bodoče delovanje prostovoljskega oddelka. Grof HOael Krniti izpnsftn. BUDIPEŠTA 28. (Kor.) Grof Mihael Ka-rolyi, ki je bil dosedaj interniran v Bor-deauxu, je bil izpuščen in je odpotoval v Madrid, odkoder odpotuje v domovino. RisU vpliv vPerztn se miBl CARIGRAD, 28. (Kor.) Kakor se poroča iz tukajšnjih perzijskih liberalnih krogov, je bil odstavljen generalni guverner aserbej-džanski, prosluli Samaskan, pristaš Rusije, in na njegovo mesto imenovan mlajši šahov brat, prestolonaslednik Mehmed Hasan Mirza. Novemu generalnemu guvernerju se dodeli bivši vali v Kermandži, princ Ferman Ferma. Stfi trnovske zbornice, poljedelskem sveta, vojnega odbori industrije, rokodelske in obrtne zbornice v Berlinu BERLIN, 28. (Kor.) Danes zjutraj se je vršila skupna seja nemškega trgovskega sveta, nemškega poljedelskega sveta, vojnega odobora nemške industrije in pa nemške rokodelske in obrtne zbornice. Seja je bila zelo dobro obiskana in se je vršila povzdigajoče. Sejo je otvoril zbornični predsednik Kampf z nagovorom, v katerem je naglašal, da se je oni zmotil, ki misli, da se vsled groženja, raztegniti vojno, nemški narod in nemško gospodarstvo omehčata. Mi vzdržirno, dokler ne dosežemo smotra velike vojne namreč prostosti za politični in gospodarski napredek za vse čase. Trikratni »hoch« na cesarja in državo je spremljal te besede. Nato so govorili zastopniki pridobitve-nih stanov, ki so se med občim odobravanjem izrekli pripravljenim, vsprejeti vse žrtve na sc, da se nemškemu ljudstvu izvojuje trajni in častni mir. Med glasnim odobravanjem je predsednik poslanske zbornice grof Schwe-j rin-Lobitz v imenu vseh poljedelskih kor-Iporacij izjavil, da se nemško poljedelstvo zaveda velike domovinske dolžnosti, da se vojska in narod za ves čas vojne zadostno preskrbi in ljudstvo vsake nepotrebne draginje obvaruje. V svojem zaključnem nagovoru je predsednik opozarjal na to, kako je šla Nemčija, obdana povsod od sovražnikov, samo z enim edinim zvestim zaveznikom, Avstro-Ogrsko (viharno pritrjevanje) v boj. V Avstro-Ogrski, pravi govornik, vsa srca bijejo z nami. Mi vemo, kako se i tam vesele nemških zmag. Mi znamo ce-initi prijateljstvo Avstro-Ogrske, ki hoče z nami izvojevati usijeno vojno, da se o-sigura eksisenca obeh velesil. Enoglasno je bila sprejeta izjava, glasom katere je poljedelstvo, industrija, trgovina in rokoedlstvo odločeno, vstrajati do zaključka, ki odgovarja neizmernim žrtvam te vojne in ki izključuje povratek istega. Potem bo dana gotova podlaga za nov procvit, novo moč in novo blagostanje nemške države. Zborovalci so sklenili, odposlati cesarju Viljelmu udanostno izjavo. Zbornični predsednik Kompf je zaključil sejo s trikratnim »hoch« na cesarja, nakar se je zapela pesem »Deutschland, Deutschland iiber alles«. PenzUsko zimovanje privitih name- mm DUNAJ 29. (K.) „Wiener Zeitung" priobčuje naredbo ministrstva za notranje stvari v sporazumljenju z ostalimi udeleženimi ministrstvi od 26. septembra 1914., s katero se odpravljajo izvrševalci predpisi od 22. febrnvaija 1906., drž. zak. št. 42, k zakonu od 16. decembra 1906., dri; zak. št 1, ti-čočem se penzijskega zavarovanja nameščencev v privatni službi in nekaterih v javni službi. Kipeni Jiiit ftteznke. DUNAJ, 29. (Kor.) Kakor poročajo listi, bo južna železnica radi izrednega položaja, nastalega vsled vojnega stanja, glede mednarodnega prometa in nabavljanja tujih valut, izplačevala do nadaljnega oktoberski kupon svojih 3-odstotnih prioritet le pri dosedanj h plačilnicah v Avstro-Ogrski in v nemški državi, in pri tistih italijanskih plačilnicah, ki so imenovane v tekstu obligacij (Florenca, Livorno, Milan); in sicer v kroniki veljavi, preračunjeni po zadnji oficijelni notaciji za devizo Pariz (priobčeno v uradnem kurznem listu dunajske borze od 25. julija 1914 po 100 frankov «= 96.271/, krone). Rove poide znamke m korist dražio padlih vojakov. DUNAJ, 29. (Kor.) „Wiener Zeitung« razglaša naredbo ministrstva za trgovino od 24. septembra 1914, tičočo se izdaje novih pisemskih znamk po pet in deset vinarjev. Za čas vojnih dogodkov se bodo izdajale nove pisemske znamke po pet in deset vinarjev, ki se bodo prodajale s poviškom dveh vinarjev k nominelnemu znesku, torej v prodaji na drobno po 7 in 12 vinarjev. Pri nakupu celega lista, 80 kosov, znaša prodajna cena 5 K 40 vin., oziroma 9 K 35 v. Dohodki od tega po viška se porabijo za podporo vdovam in sirotam padlih vojakov. Nove znamke se bodo izdajale od 4. oktobra dalje. Morejo se porabljati do nadaljnega poleg znamk veljavne emisije za plačevanje pristojbine pri poštnih pošiljatvah notranjega prometa in onega z Ogrsko, Bosno, Hercegovino in Nemčijo. Te znamke se ne zamenjujejo in tudi ne kupujejo zopet. Kako se sestavljajo poročila o Izgubah? DUNAJ, 28. (Kor.) »Fremdenblatt* poroča, da se poluradno priobčuje: Kakor v prejšnjih, tako so se dogodili tudi v sedanji vojni slučaji, da so bile take voiaške osebe proglašene mrtvim, ki so se po nekaj dneh popolnoma zdrave vrnile k svojim četam, ali pa take, ki so bile kot ranjene oddane kakemu sanitetnemu zavodu. V interesu hitre obvestitve javnosti o dogodivših se izgubah so čete, kakor je bilo že večkrat sporočeno, obvezane, da če le možno tekom 48 ur po vsaki bitki sestavijo listine o izgubah ter iste predlože vojnemu ministrstvu. Podatki za te listine se zbirajo na podlagi ustmenih poročil, povzetih iz neposrednega utiša boja. Vendar pa odnošaji povzročajo, da se večkrat, kljub vsemu temu poslu posvečeni skrbi, vrinejo napačna poročila, ki se, kar je samoobsebi umevno, pri prihodnji priložnosti popravijo in razjasne. Dva naša feidmaršalleutnanta umrla. DUNAJ, 28. (Kor.) Flml. v pokoju Alojzij pl. Laube, bivši poveljnik armade strelne šole in flml. v pokoju Alojzij pl. Haupt-mann, sta danes umrla. Grška zbornica. ATENE 28. (Kor.) Zbornica je imela danes sejo. Za predsednika je bil izvoljen z 88 glasovi proti 17, posl. Zavitzianos, pristaš Venizelosa. Predsednik berlinske trgovske zbornice umrl. BERLIN 28. (Kor.) Tu je umrl danes bivši predsednik berlinske trgovske zbornice, Herz. Turški časopis proti trosporazumu. CARIGRAD, 27. (Kor.) »Terdschumani Hakikat« graja postopanje trosporazuma, ki medtem, ko Turčija razglaša svojo nevtralnost, poskuša nahujskati sosede Turčije in Muzelmane v njih lastnih deželah proti Turčiji in ki med Muzelmani v njih lastnih deželah ruje proti Turčiji in kalifatu, namesto da bi ostal proti Turčiji tudi sani nevtralen. List iz tega sklepa, da se mora Turčija čuvati. Isti list povdarja protislovje, ki obstoja med delovanjem Buxtona, ki skuša pridobiti Bolgarsko v imenu narodnostnega principa in pa nad postopanjem Angležev v Egiptu, ki hočejo arabsko narodnost poteptati in Id silijo arabske voditelje, da se izseljujejo iz domovine ali pa jih obsojajo v prognanstvo. Francija in njene trgovinske zveze z Avstrijo in Nemčijo. PARIZ, 27. (Kor.) Vlada je sklenila, da postanejo vse med Francozi na eni in Nemci, Avstrijci in Madžari na drugi strani, pred vojno sklenjene pogodbe neveljavne kot nevarne javn. redu. Izvršitev pred vojno sklenjenih pogodb se ustavi, pa naj se je tudi že pričela. V nasprotnem slučaju lahko smatra sodišče take pogodbe kot ničeve in neveljavne. S severnega bojišča. Ruska zavratnost. Narednik našega slovenskega celjskega pešpolka, katerega so v Galiciji v eni onih velikih bitek v začetku tekočega meseca zadele rti kroglje, je pripovedoval za zavratni način ruskega vojevanja sledečo značilno dogodbo.Pripovedoval je takole: čilno dogodbo. Pripovedoval je tako-le: Bilo je pri G. Naš bataljon, ki je bil že par dni neprenehoma v dotiku s sovražnikom, je tistega dne na odprti, nekoliko valoviti ravnini ležal zakopan v za silo izkopanih strelskih jarkih, s puško v roki, pričakujoč povelja, da jo mahne proti bližajočemu se sovražniku, o katerem pa še ni bilo ne duha ne sluha. Naenkrat se je prikazal v precejšnji višini nad nami aeroplan in kake pol ure pozneje so nas začeli pozdravljati ruski šrapneli, ki pa nam, ker smo bili dobro zavarovani, niso napravili nikake škode, dasiravno so bili dobro merjeni in so se razletali kakih 200 metrov pred nami. Navadili smo se teh brenčečih sršenov, kakor berač mrazu, da že ni napravljalo nikakega vpliva na nas, če smo zagledali pred seboj oblaček v zraku in potem začuli pok in prasketanje ob tla udarjajočih šrapnelskih krogelj in razletnin. Ležali smo torej v strelskih jarkih in opazovali ruske šrapnele. Na našem levem krilu, nekoliko za nami je ležal prav tako, kakor mi, zakopan v zemljo, bataljon bosenskega pešpolka. Ruski šrapneli so se čimdalje gosteje razpokavali okoli nas, kar smo smatrali za najgotovejše znamenje, da se pripravlja ruska infan-terija za naskok na nas. In res, kmalu na to so se tudi že oglasile ruske puške. — Kriti v sproti izkopanih strelskih jarkih so se nam bližali Rusi v precej široko raztegnjeni strelski črti. Videli smo jih že prav dobro in tedaj smo dobili povelje za streljanje. O učinkih naših strelov ne moreni dati natančnejših podatkov; vsekakor pa so morali biti za Ruse precej mučni, kajti streljanje z njihove strani je bilo čim dalje, tein slabotneje. Tedaj smo dobili povelje, naj napredujemo proti sovražniku. Videli sino tudi bosenski bata-ljen, kako je previdno začel napredovati. Obležali smo zopet in zopet se je streljalo. Tako smo dospeli že v neposredno bližino sovražnika. Kar naenkrat smo začuli na levem krilu povelja za naskok z bodalom. Začul se je klic »hura« in Bošnjaki so kakor vihra planili proti Rusom. Takoj nato pa je isto povelje dobil tudi naš bataljon, in udrli smo proti sovražniku, ki nas je obstreljeval, a nam ni prizadeval posebnih izgub. Bili smo oddaljeni od sovražne črte le še kakih petdeset korakov. Moj voj je imel pred seboj sovražni voj. ki je štel morda kakih 50 mož in vsi ti so, kakor na povelje dvignili roke kvišku, znak, da se nainv dajajo. Napredovali smo dalje, a ko smo prekoračili kakih dvajset korakov, so Rusi hipoma pograbili za puške, in nas sprejeli s salvo, ki je iz take bližine napravila res precej škode, ki pa nas nikakor ni zadržala. — Strela božja, tako se pa nismo zmenili!« — sem začul poleg sebe nekega pešca. rodom iz Primorskega, in zagrnieia ,je brez povelja tudi z naše strani salva, i ki je kar pometla po sovražnem vojn. Nato smo pa udrli nadnje. Večina Rusov je itak padla, ostanek je pa udri v divjem begu nazaj. Pred nami so ostali le še štirje: častnik in pa trije pešci. Kot poveljnik voja sem ukazal desetniku, naj ujame častnika, drugim pa, da naj primejo pešce. Desetnik, oddaljen le še kakih osem ali deset korakov od ruskega častnika, je, držeč puško z bodalom pripravljeno za naskok, stopil tja k ruskemu častniku, ki je držal roke kvišku. Ko je bil že tik pred njim, le še tako daleč od njega, da ga ni mosrel doseči z bodalom, je častnik naenkrat z desnico, kakor blisk hitro, posegel po revolverju, ki ga je imel ob pasu, in že sem misHl, da je moj desetnik izgubljen. Toda le-ta je bil previden človek in je držal prst na puškinem trnku. Isti hip, ko je segel ruski častnik po revolverju, je pritisnil desetnik na trnek, in ruski častnik, zadet pod brado, se je mrtev zgrudil na tla. Ostale tri smo ujeli, ne da bi bil le kdo od njih zmignil s prstom. Ta dogodek nas je naučil, da ne smemo zaupati sovražniku prav nič, da moramo biti skrajno previdni vselej in povsod. Tako smo tudi potem vedno delali in zgodilo se nam ni nikdar več, da bi nas b«Ii Rusi, ki so že držali roke kvišku, pote«* še pozdravljali s salvami. Moj voj pa posreči tudi vsled povedane ruske zavratnosti ni imel težkih izgub. Bilo je le nekaj ranjencev, ki pa so bili vsi le lahko ranjeni, tako, da jim ni bilo treba iskati pomoči za bojno črto. Konjiški boj. Ranjenec J. V. opisuje v »Venkovu« dogodek iz bojev predstraž v bitki pri Tomaševem. Pripoveduje tako-le: Najstrašnejši in najgroznejši vseh bojev, kar sem jih videl, je bil spopad konjice. Videl sem tak spopad — silen, drzen, krvav — ne pozabim ga nikdar več. Bilo je uro daleč pred Narolom, mestecem v Galiciji, ob meji pri Tomaževem, v drugi polovici meseca avgusta, če se ne motim, osemnajstega. Bil je krasen, solnčen, jasen dan. Solnce je opoldne žga-lo naravnost, in vsa pokrajina, obdana z gozdovi, je tonila v valovih solca. Iz vasi Lovžče je prišla patrulja naših hrabrih ula-nov in krenila proti Narolu. Za patruljo je prijahal cel škadron. Nikomur ni bilo znano, da bi mogel biti kje v bližini sovražnik in zato je konjica jezdila popolnoma mirno. Komaj pa je ves oddelek naše konjice dospel do neke majhne vasice za Lovžco, mu je prijahal nasproti v najhujšem skoku ulan od prestražo in je že oddaleč dajal znamenja, da je sovražnik v bližini. Prispel je do poveljnika škadro-na in mu je, loveč sapo, javil, da se v neposredni bližini, ne dalje, nego tisoč korakov pred škadronom, nahaja večje število kozakov, v sklenienih vrstaJi, a v dolini da jih je najmanje tra sotnije (škadro-ni). O naši navzočnosti, kakor se zdi, da ne vedo ničesar. V prvih vrstah, kjer so slišali ulanovo naznanilo, ie nastalo po njegovih besedah znatno gibanje in vsakdo je uestrp-no čakal, kaj se zgodi. Poveljnik je hladnokrvno pomignil podpoveljniku in trenutek nato je že stal škadron v bojni obliki, v čelni vrsti. Na obe strani so bili odposlani močnejši oddelki v svrho kritja — sabljo iz nožnic, revolverji in karabinci pripravljeni. To vse se je zgodilo popolnoma po tihem, po bliskovo hitro. Nato se je že vrnil poveljnik, ki je prej skokoma pojahai naprej, da bi videl na lastne oči kozaške stotnije. — Pred nami so kozaki, — je dejal, — naskočimo jih in upam, da jih poženemo. — Potem je glasno zapovedaJ: — Skokoma naprej! Po celi vrsti je nekaj zašumelo. Zemlja je zadonela od udarcev konjskih kopit. konji so rezko zahropli, nožnice sabelj so rožljajle: — co ni bil več oddelek konjice, ki je prej mirno jahal, temveč se je po zelenih travnatih tleh valil živ plaz konj. na katerih ie bilo jezdece Ie težko razločevati. V takem strahovitem skoku je dospel škadron na druce stran grička. Pred očmi se je pokazala majhna dolina — in tri črr;e vrste rusJte konjice. Nato je prišio povelje. Kakor grom je za^rine-lo po vsem konjskem plazu: Huraaa! — in hitrost se je očividno še podvojila. TeJiij so se oglasili prvi sireli kozaških pušek r*i vse tri stotnije, ki so dotlej stale mirno, so se zgeniie, v prihodnjem trenutku pa tudi žc krenile naorej, proti našim uhanom, kjer le za trenotek nastala tišina, ki so jo morili streli, hroi>enjc konj in posamezni vzkriki. Strašna je bila ta tišina in človeku so za trenotek švignile po glavi najrazličnejše rnisli in žnjimi' zmes naineverjetnejših, zinešanih dojmov. V tem se ic razlegcl po vsej dolini grozovit hrup in žvenket sabelj. Obe koniici ste planili druga proti drugi.... Nisem videl nič drugega, nago da se je dir ustavljal, da je oslabljai. Sablje in kozaška kopja so se prekrižala, nekaj konj je ležalo na tleh, nekaj jih je brez jezdecev dirjalo naokoli. Obe čeri ste prodrli druga drugo, se zaustavili, se obrnili in zopet trčili skupaj. Nastale so večje ali manjše skupine, ki so se tolkle med seboj. Sablje so rožijale sekanje je bilo grozno. Videlo sc ie, kak stoji mož proti možu in da sta se spoprijela. Marsikje je bilo videti za trenutek, kako je dvakrat zažvižgala ulanova sablja na kozakovo glavo in kako se ie kozak končno zvalil na zemljo. Grozno so tudi de!ov»': Stran IL »EDINOST* št 39. V Trstu, dne 29. septembra 1914» častnikov in podčastnikov. Na vsak strel se je zrušil na zemljo človek, ustreljen s konja. Pol ure je potrajalo vse to — meni se je zdela večnost. Končno m: je bojišče pomeknilo za nekoliko desetin metrov proti Naroln, kar ie pomenjafo, da se kozaki umikajo. Trenutek pozneje je bflo to umikanje popolno. Naši so se tudi zopet uredili in ko je minilo po! ure, je bila zopet tišina tamkaj, kjer se je prej vršil tako krvav spopad. Naše konjice je bilo trikrat manj, a vzlic temu je premagala kozake, ki so se trdovratno branili. Izgubili so na bojišču 80 mož, večinoma ranjenih, ki pa so jih odnesli s seboj, celo 10 mrtvih so vzeli na konjih s seboj. Naših je padlo 20, med niiini tri mrtve, ostali pa so bili večinoma le lahko ranjeni. Oko poMneša čolna, V sedanji vojni pripada vpr ič podvodnim čolnom odločilna vloga. V resnici so oo p i-dobitvi zmožnosti gledanja postali podvodni čo'ni jako nevarno orožje Dočim o bili stari podvodni čolni v škrlatni t moria slepi, pa imajo moderna pod vetu-a vozila oči, s katerimi morejo videti na daleč in dobro. Predh dnik očesa modernega podvodnega čolna e il delo nekega Nemca, d ha astr no-^a Johannesa Hevelinsa, ki jo je v letu 1647. opisal Gre za daljnogled v opazovanje rz položaja z dvakr tno p:.usnjeno cevjo, a seveda ni bil mišljen p d vodo, ampak za oblegovalce in oble-gance v trdnjavski vojni. Oči za podvodne čolne se poznajo od leta 1854. Enostavne so obsta; le z enirn gornjim in enim dohnj m, pod 45 si> pinj poveznjenim ravnim ogledalom; kasneje (1872) so se postavile na njiiu mesto popolneje prizme, ki delujejo s to-t lno reflekcijo in dosezajo za to boljih ciljev, posebno pa so bile močneje na luči. Ali tu : • ° imele ta nedostatek, da se je imelo i lalco kratkih in debtlih ceveh zadostno vidnega prostora. Da se pridobi večji vidni prostor, so morali poseči k umetelnosti, da so oko preložili v bližino zgornje odprtine cevi. To se je zgodilo na ta način, da so neposredno pod takozvanim vhodnim reflektorjem, prizmo, ki od horizonta prihajajoče žarke meče v notranjost cevi, postavili objektiv. Ker pa je si ka preveč odaal;ena od spodnje?* k nca cevi, da bi se moglo kar opazovali skozi okular (lečo v optičn -m opazovalnem instrumentu), je ideta še druga leča ali cel zistem leč, s katerim se slika iz zgornje ravni prenaša na zdoljn). Tako oko podvodnega čolna obstoji torej prav za prav Iz dveh astronomičnih daljnogledov, ki po skupnem delovanju ustvarjata pokončno in stransko sliko. Navadno se deluje z l*5-nim povečanjem, more se pa s primernimi napravami doseči tudi 5- do 6-kratno povečanje, tako, da se morejo poznavati tudi podrobnosti. Kadar podvodni čoln noče gledati, umika svoje oko. Pri tem igra zveza med gledalno cevjo in ladi/nem telesom veliko vlogo. Oko mora biti tako prirejeno, da se more vrteti in umikati. Razun tega ima prava gledalna cev tudi še vnanjo zaščitno cev. Med vožnjo se namreč gledalna cev potišče močno v stran in bi se brez zaščitne cevi preveč upirala vrtenju. Največji napredek v razvoju očesa podvodnega čolna je uvedba panoramskega daljnogleda, pri katerem se gornji del gledal ne cevi vrti z ročico, dočim je spodnji del pritrjen. Iz te panoramske cevi se je razvila druga, s katero se dobiva ostra slika določenega predmeta in obenem v zmanjšani meri slika vsega horizonta, ki obdaja prvo v obliki obroča. Ali, kolikor so si obetali od uvedbe te giedalne cevi, ima vendar velik nedostatek v mečnem zmanjšanju obročne slike in težke orijtntacije in v spačeni sliki horizonta. Nemški tehniki, ki je v zadnjih letih pri gledalnih ceveh podvodnih čolnov prehitela vse druge narode, se je posrečilo, da je izvrstno izpopolnila „oko- podvodnega čolna. A\ožno je celo, vdelati v „oko" kompas in priredili stekl* no ploščo z delilnimi črtami, tako, da se more oddaljenost opazovantga predmeta hitro izračunati. dus«, vzvrteče. Zamudno nabijanje posa-m so tudi izna>l; pripravo, obkroženo z zaporednimi cevmi, ki strelja »revolven-mezne cevi je moralo dovesti k izpopolnitvi orožja, s katerim bi se lahko v kritičnem položaju oddalo več strelov zaporedoma. iz te podlage starih revekrerskih kanonov je vzniknila inicijativa ročnih samokresov. Prvi. ki se more imenovati vrednega iznajditelja samokresa, je Belgijec Mariette, ki je uvedel samokres v praktično porabo leta 1S33. Tudi se je stremilo vedno po izpopolnitvi strelnega prahu, kajti naJin nabijanja z raztresenim prahom se je pokazati nepraktičnim in nevarnim za top in za na-bijalca samega. V sredi 18. stoletja se je uvedlo vredno preosnovo streliva. Raztreseni pran se napolni v primerne lupi-nice ali pretvori v krcale in združi v celoto naboj s strelivom. Kmalu nato se ie spoznala pospešitev nabijanja in olajšava prevoza municije. S to izvedbo je navstaia misel po izdelovanju polnih krogel, kar-1 teč. bomb. granat in šrapnelov. Pcine I krogle so sestajale iz litega železa, kaie-ro so v določene namene tudi belili. Kar-teče. skozi dve stoletij največji strah bojnega polja in skrajno sredstvo artiljerije. ; so bile železne ali svinčene krogle, napolnjene z oupiiki. žeblji, nasekanimi kovinskimi drobei itd. Danes so karteee izgubile veliko na vrednosti radi uvedbe šrapnela, ki ga uporablja artiljerija skora; izključno. Granate, ali pri možnarjih imenovane bombe, so votla strelila z razlet- ni nihče poznal staroslovenskin črk, ne cirilsidh, ne glagnHIrih. Mogoče pa je že, da je mita knjiga pm čudnih potih usode zašla na Francosko in da so nanjo polagali francoski vladarji svoje kraljevske prisege. V sedanjem vojnem časa pač ni mogoče to dafe zasledovati m preiskovati, so-fi tozadevne trditve starejših slavistov ■temeljene afi ne. Stoina cerkev v Rebusa, katedrala Naše Gospe, je bila dograjena sredi 13. stoletja. Kako daigo so jo gradili, m dognano, a v tistih časih je tako čudovito in veliko delo trajalo časih po dvesto let. Ta katedrala, ki jo imenujejo stari francoski TJisa-telji »Skrinjo francoske krone«, je po svojem načrtu in po svoji notranji uredbi nekoliko podobna pariški Notredame cerkvi, a v Reimsu je ves sijaj in ves polet francoske gotike izveden do popolnosti. Vse linije strme kvišku, vsi vogalčki se poostrujejo navzgor, zid obstoji pravzaprav iz vitkih stebričev, stolpi in stolpiči so kakor breztelesna nebeška bitja, v razkošnem bogastvu ornamentov je brez števila kipcev, streho pa krona prelepa galerija. Arhitektura je v reimski katedrali ustvarila delo, da mu podobnega ne pozna svet. Slavnostna veselost je karakteristični znak te veličastne stavbe. Zdi se, da vsak kamen izraža presrčno veselje in kliče ljudstvo h kronanju francoskega kralja. Zlasti velja to za skulpture, ki sploh zavzemajo v razvoju francoske plastike važno mesto. Živahnost izraza, moč in plemenitost vseh linij, požrvljenja ka- »razpršenja v ziak« smatrati kot nekaj vsakdanjega v vojni na morju. Gotovo, treba trdo, zelo trdo delati, da se ladja, ki je bila pod vodo zadeta, o-hrani plavajoča in pogojno sposobna za boi, ali kje v vojm ne treha trdo delati za vspefe? Prati vsakemu aapadalnema orožju |e tudi obrambno orožje. Tega ni smeti mcabiti. Kdo miruje aeki m se pušča preluknjati? Saž vsaka krogfta ne zadevije is firi premikajoči se lacfti na morju se more ta »ne« z mirnim srcem večkrat pod- nim nabojem. Ta so se raznesla s tree-! inenja, to je izvedeno tu tako, kakor sa-njem ob tla. Angleški polkovnik Shrapnellmo v najpopolnejših umotvorih antike. 0 strelnem orožju. Strelna tehnika se je po^ . emije razvila v zadnjih stoletjih na nepričakovan način, kajti iz kemičniii laboratorijev so izhajali eimdalje večji izholjški strelne konstrukcije. Starodavni originalni pu-škarji in ognjarji so se morali uganiti s svojimi skrivnostnimi umetnostmi, vse svoje čaroslovne recepte so mora prepustiti sistematično se uveljavljajoči trel-ni tehniki; iz prirodoslovnih izkuše;.] in stalro določenih formel so izšli novi načini streljanja. Z iznajdbo skrivnostne moči prahu se je iznašlo orožje, ki ni le popolnoma izpremenilo vojnega postopanja, temveč je uplivalo tudi na notranje politi čno-gospodar>ke razmere. Okovani vitez se je moral odreči boju, zanj brez-n.embnemu; nastopila je množiea državljanu pod vodstvom vladarjev. Ognjeno o: jc Je pospešilo politično moč in red proti viteškemu političnemu mrtvilu. Zato so se knezi in državljani marljivo oprijemali novega orožja in se v njem urili. S tem so si resnično pridobili možnost o-brambe ustvarjajočega dela, razvoja obrti in trgovine. Dočim je bila vojna v 7-iod-njih stoletjih le predpravica viteze v in plemeniti -ev. so "ta mesta zasedli ''Pavijani jiiii in pojavilo se je kmalu inogo izurjenih strelcev, ki so, imenovani častnikom artiljerije, bil: povsod čislani in obupani s častmi. In ti so kmalu spoznali. | da eotiej rabljeno priprosto enocevno o-j rožic ni rn ?lo vzdržati potrebne prtroč-nosti v vciril Zanimati so se ieli. kako bi je pa iskal in našel način razstrelitve tudi v zraku v bližini cilja. Iznajdba se je začela širiti L 1803, a komaj leta 1836 je bila vpeljana v artiljerijo. Ime iznajditelja je o-stalo tesno spojeno z iznajdbo kljub temu. da so še pozneje, med drugimi tudi avstrijski artiljerijski častnik Breithaupt, iz popolnjevali način prižiganja šrapnela in s tem iskani učinek razleta. Gotovo je danes šrapnel najpriročnejši, a poleg granat tudi najsilnejši strelni pripomoček; zato se je uporaba šrapnela uveljavila do velike vrednosti v vrstah strelnega orožja. I: enega sistema izdelave se je šrapnel raz širil v več in danes obstoji že par sistemov izdelovanja, ne da bi šteli, koliko leži še v poizkusih in tudi že v noveji vporahi Nedvomno je postalo strelivo v moder ni vojni sredstvo, ki mu ni hujšega neprijatelja, nego je uzorna strategija.Golo kljubovanje sovražni sili in nasilnim iznajdbam se ne pripisuje le krutim, temveč tudi neizdatniin sredstvom proti moderni vojni taktiki, ki išče končni vspeh le v razkropitvi sovražne sile. Iz tega se, sicer v nedoglednih časih, uveljavi strate-gična znanost v svoji polni moči, ki bo postavila še tako moderno strelno orožje vsaj deloma bolj v postransko veljavo — seveda s sovražnikom vedno v enaki so-pripravIjenostL Relim Podavši zgodovino tega historično znamenitega in strategično zelo važnega francoskega mesta, piše podlistkar v »Slovenskem Narodu« o umetniški in ar-hitektonični znamenitosti katedralke in o umetninah ter zgodovinskih spominkih, shranjenih v njej: »V knjigah starejših slavistov je Čitati, da so francoski kralji, ko so bili maziljeni in kronani, položili sveto prisego, da bodo branili državo in varovali pravice državljanov. To prisego so storili na staro knjigo in slavisti trde, da je bila ta knjiga pisana v staroslovesskem jeziku. To se pač ob sebi razume, da staroslovenski jezik ni imel nikoli nobene veljave na Francoskem in bržas tudi na celem Francoskem Velika plastika nemške gotike izvira iz francoskega Reimsa. v katerem je še videti nekaj starodavnih, dobro ohranjenih hiš, ki nam omogočajo slutiti, kako krasen je bil Reims v onih dneh, ko je devica Orleanska pripeljala tjakaj kralja Karola VII. na kronanje in v zahvalno proslavo, da je Bog podelil Francozom zmago.« nevarnost bitke m morju. Ali so moderne bitke na morju postale nevameje, nego so bile stare bitke za ča-^a Neisona in Ruyterja? O tem piše neki strokovnjak: Vsekako treba priznati, da se sedaj de-uje z večjimi in silnejšimi masami in da e stem bolj učinkuje na duševne moči, .ego pa nekdaj, ko so številne male mase delovale na telesne moči. Zdi se pa. da se število mrtvih ni mnogo izpremenilo. Po japonskih preiskavanjili izhaja iz zadnje rusko-japonske vojne, da je bilo od posadke povprečne ladje 8 odstotkov lahko, 8 težko, a le 4 odstotki smrtno zadetih. Tu seveda niso vračunjeni potopljenci. Število utopljencev prihaja sploh v poštev le pri potopljenju vse iadje. To je gotovo nekaj posebno pretresljivega in v vojni na kopnem ni ničesar, kar bi se dalo direktno primerjati s tem. Ta treba pripomniti: Glavno orožje na morju je tri stoletja sem — artiljerija. To orožje pa le redko provzroča potopljenje moderne ladje; prav za prav le tedaj, če so duševne sile ladje popolnoma zlomljene in se radi tega zaustavi delo za rešitev ladje. Število ladij, ki jih je ogenj artiljerije potopil, je zelo malo. Ladje, razstreljenc kakor rešeto, so le utvara domišljije. Sedaj nastopata poleg artiljerije tudi torpedo in mina. Oba delujeta le pod vodo in razdevfjeta velik del zunanje kože. S tem more seveda nastopiti nevarnost, da izgubi ladja sposobnost za plovbo, če namreč za vodo neprodimi oddelki in notranje kože ne zadostujejo, ali če so slučajno trpele shrambe za municijo in prostori za kotle. Tudi tu je rečeno »slučajno«, ker to ni morda pravilo. Zato ni smeti Pa letala, letalci in strašila podvodnih čolnov? Kar leta okoh po zraku, utegne dobro videti; če pa tudi dobro zadevlje, ali je dobro zadevljejo — o tem nočemo razpravljati tu. Delovanje podvodnih čolnov ni še bilo izkušeno v pomorski bitki; ni smeti pozabiti, da imajo podvodni čolni Ie eno oko ter da imajo to oko tesno nad vodo. Kdor tako malo vidi, temu treba Ie sami leteti v mrežo. Par besed o nevarnostih na podvodnih čolnih samih. Nesreče, pri katerih se po-gubljajo človeška življenja, so na podvodnih čolnih razmerno le redke. Primerjajte s tem le letanje, kak velik mašinelen ve-leobrat, gasilstvo, nevarnost avtomobila, da niti ne govorimo o rudokopstvu. Vojaku ne pristoja, da govori o nevarnostih svojega poklica, ali da govori mnogo o malih dogodljajih. Kjer tešejo, odpadajo trske; a pri veliki previdnosti, redu in zvestobi v mornarici drug za druzega padn le malo »trsk«. Proč torej z vsemi strašili! _ Boji proti zračnemu brodevju. Boj proti zračnim ladjam in letalom sploh se more vršiti na tri načine: da jih obstreljuje topništvo, da se jim škoduje z ognjem pehotnih čet in slednjič z enakim orožjem, to je z oboroženimi letali ali vodljivimi baloni. Obstreljevanje zračnih ladij po artiljeriji je tako težavno, da dosedanja sredstva pomorskega in poljskega topništva v to ne zadostujejo. Za boj proti sovražniku v zraku rabimo torej posebne topove, ki so tako sestavljeni, da obvladujejo veliko polje na kvišku (najmanj 70 stopinj), velik obseg za streljanje na levo in desno (celi krogi do 360 stopinj), končno so pa tudi tako urejeni, da se lahko smer streljanja, oziroma merjenja vsak hip predrugači. Naprave za merjenje, to je; za uravnavo strelov morajo biti take, da je mogoče tudi cilju, ki se z največjo hitrostjo premika, stalno slediti. Neobhodno potrebno pa je tudi, da se streli čim hitreje oddajajo drug za drugim. V ta namen imajo moderna branila proti sovražniku v zraku avtomatična zapirala. Da letijo projektili čim dalje in da zadenejo z največjo možno gotovostjo, za to je po-srkbljeno z veliko hitrostjo, s katero kro-glja zapušča topovo cev, in pa z dolgimi cevmi. Ker je pri navpičnih strelih težko opazovati uspehe streljanja, je potrebna posebna municija, ki omogoča, da se vidi pot poleta, pa seveda služi tudi prvemu namenu streljanja, to je, da zadene. Tudi postopanje pri streljanju je čisto posebno, kajti sovražna letala vidimo navadno le za hip in premikajo se zelo hitro. Vsied tega je le redko kdaj mogoče, da bi se šele po izstrelitvi lahko opazljivih nabojev določila prava mera in uravnava, kakor se to godi pri stalnih, nepremičnih tarčah. Pri streljanju v zračne višave je treba opazovati učinek prvega strela, hitro preceniti in izmeriti daljavo tarče, vpošte-vati potrebne korekture ter potem naglo zaporedoma oddati več strelov v domnevano višino in na stran, proti kateri se tarča pomika, to se pravi; treba je celo polje »pokositi«. Opazovanje gorečih strelov omogoča popravke v računih._ Premer cevi je različen in se ravna po namenu dotičnih topov: meri od 3J đo 10-5 centimetrov. Iz taktičnih ozirov Je nujno potrebna čim večja topov* dm Je mogoče, pribfižati se motrrmŠ-niku. Lažje ie bojevati se proti pripetim m prosto cftUiviui hakmam, ker se prvi gibljejo ie t eni prostorni smeri, dzogS pa v dvojni Skoro vse države imajo svoje posebne sestave takih branflnih topov. f^muOjk ima .svoje izvrstne Kruppove izdatke, An-•glija topove Armstrong in Coventry, Francija topove tvrdke Schneider v Creu-zotu, Rusija topove sistema Vickers, Av-stro-Ogrska izdelke livarn Skoda. Strelivo za ta branila proti balonom in letalom so balonski šrapneli, kadeči se šrapneJi in balonske granate. Balonski šrapneli so najstrahovitejše hi aviatikom ter aero-navtom najnevarnejše strelivo. Z enim takim strelom poseješ prostor, širok 300 in 700 metrov globok! Dirani šrapnel ima posebno primes, ki napravlja gost dim, tako da je lahko opazovati smer in učinek strela. Balouska granata ima posebno netiluo snov, ki ima nalogo, delovati zlasti proti plinu, s katerim so baloni uapolriie-ni. Vse vrste nabojev se ra^letc gotovo že v poletu na kvišku, tako da ne ogr>-žajo lastnih čet. Ogenj iz navadnih in strojnih pušk lahko — o tem ni dvomiti — vsled mnužmc strelov, ki jih je možno istodobno ali za-oredoma oddati, hipno zelo učinkuje, im se pa sovražik umakne v primerno višavo, mu taki streli ne morejo več Škoditi. Kar se tiče boja z enakim orožjem, obstoji v tem, da se z naših zračnih letal ah vozil mečejo bombe na sovražnika ali pa da se nanje strelja s strojnimi puškami. Glede bomb je pač težko in le slučajno, če more braneči avijatik doseči tako stališče, da bi lahko sovražno letalo z njuni uspešno obmetaval. Velike važnosti pa so lahko strojne puške, armirane na hitrih letalih. Anglija je izvršila v tem oziru jako uspešne poizkušnje. Dotična srtojna puška je tako preprosta, da lahko tudi navaden vojak z njo ravna. Na Francoskem, tako poročajo, nameravajo proti nemškim letalom mobilizirati zračne o-klopnice. Domače vesti. Prihod ranjenih odnosno bolnih vojakov. Poleg onih 10 ranjenih odnosno bolnih vojakov, o katerih smo že v današnji „Edinosti" poročali, da so dospeli v Trst včeraj predpoldne, so dospeli s popoldanskimi vlaki južne železnice še štirje vojaki in sicer dva z vlakom ob 5*35 in dva z onim ob 9* 10 zvečer. Vsi štirje so imeli iti na dopust na svoje domove, vendar so jih pa vsied nove zdravstvene odredbe pridržali iu v Trstu ter jih spravili v hišo „Austro Amerikane* pod Škednjeni, kjer bodo morali ostati 5 dni, v s vrh o opazovanja, da bi ne zanesli med prebivalstvo kake bolezni. Hotelska delniška družba Grljan-Mira-mar, naznanja slav. občinstvu, da parnik „Vida", kateri se je nahajal par dni v doku, prične z današnjim dnem zopet z redno vožnjo med Grjjaoora in Trstom. Vozni red ostane isti, kot doslej. Odhod iz Trsta predpoldne ob 9*15, popoldne ob 2. Odhod iz Grijana ob 12*15 in ob 5*45 popoldne. Vlaki, kateri se ustavljajo na postajah Mi-ramar in Grijan, odhajajo iz Trsta ob 9 in 1U15 predpoldne in ob 12*30, 2, 4*JO, 6*10, 8*10 In 11*50 popoldne oziroma rve-čer; Iz Grijana ob 6, 7*20, 10 16 in 11-34 predpoldne m ob 2*02, 3*56, 5*20, 7 31 in 8 30 popoldne oziroma zvečer. Zadnji vlak iz Giljana ob 8*30 zvečer se ne ustavlja v Miramaru. Silnica in hrai J^ile registrevana zadruga z omejenim por o S tvom TRST, Piazza della Caserma St. 2, (» lastni palaZI) vhod 90 glavnih stopnjlcah. m na I = HBK71II POSOJILA DAJE de vknjižbo 5Vt*/o menice po 6*/o xa«tave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. ESKOMPTUJE TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLOGE apngam« od vaakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po 4'1,1c . Večje stalne vloge fn vloge na tek. račun po dogovoru. Reatni davek pl.čujt z j vod sam. - ie lahko po eaolkrmu). - ODDAJA uo-mače nabiralnike (hranilne puilce)._ t i tvom I I. nad. 0 ijlcah. S -, B PoAtn -hraniinični račun 16 004. TELEFON it. 952. ■"•a varnostno celico (safe deposits) za shrambo vr®dn