novic e
GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE
8 ►
%rT' 19
V.,je ur«|*Btor
List izhaja vsako drugo soboto Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE 4. AVGUSTA 1956
Proslave Dneva vstaje
V Osilnici so odkrili spomenik
V Osilnici so praznovali Dan vstaje z odkritjem spomenika, od Italijanov ustreljenim borcem; Poje Zvonkotu in trem neznanim partizanom na Spodnjem Čačiču pri Osilnici.
Že zgodaj zjutraj so salve iz pušk v čast 22. julija prebudile vaščane iz spanja. Nehote se je vsak spomnil nazaj, na leto 1942, ko so partizani prvič napadli italijansko postojanko v Osilnici. Spomnil se je dni, ko so fašisti divjali po naših krajih, pobijali in streljali ljudi, jih vozili v internacijo, kjer jih je po-nrrlo na tisoče, a vasi so jim po-fcgali. Skoraj ni hiše, da tol nad njo de lebdel spomin na ubitega ali odpeljanega svojca, ki se nikdar več ni vrnil.
Najbolj živ pa je ostal spomin na strahoten zločin, ki so ga izvršili fašisti dne 7. avgusta 1942 nad Poje Zvonkom in njegovimi tovariši v Papežih pri Osilnici. Pribili so jih na zid osnovne šole, jih strašno mučili, nato pa ustrelili.
Na dan vstaje jim je krajevni odbor ZB na Sp. Čačiču, kjer so pokopani, odkril spomenik. Patro-'e so krenile iz Bosljive loke, Osilnice in Žurg. Z mesta, kjer so bili ubiti, je šla okrajna patrola ZB, ki jo je vodil rezervni kapetan Ka-nnenšek Nace. Za patrolami je šlo iz vsake vasi veliko ljudi. V Žurgah na primer so ostali doma samo starčki in majhni otroci, vsi drugi pa so šli na proslavo.
Pred spomenikom jim je spregovoril predsednik KOZB tov. Šti-mac Drago. V kratkih besedah je spomnil navzoče na okupatorjeva zverstva, na dneve ko so bile cele vasi v plamenih, a ljudje umirali po zloglasnih taboriščih.
Dobro so našim ljudem znana
taborišča smrti, Rab, Gonars, Treviso in druga. Nikdar ne bomo pozabili tudi vseh ostalih zločinov fašističnega divjaštva, ki jih samo v našem kraju ni malo.
Mogočno je zadonela počastna salva. Odmev se je razlil čez vasi in gozdove na Hrvaško. Pevski zbor »Svoboda« Rudnika Kočevje je zapel več pesmi. Besede:	»S
svinčenko v prsih sam leži. ..,« so na ljudi presunljivo delovale.
Sklonjenih glav so s solzami v očeh nemo stali. Saj skoraj vsak nosi v srcu spomin na padlega, v taborišču umrlega, ali ustreljenega svojca. Drgetajočih ustnic je poslušal starček Žagar Jože, oče treh ustreljenih sinov. Solze so drsele po uvelih licih žena iz Žurg, ki so jim vsi možje ostali na Rabu. Veter je nosil pesem prek čačiških njiv nad Križmane pod sinje nebo.
Stane Jarm
4000 na proslavi v Laščah
V Velikih Laščah so Dan vstaje slovenskega ljudstva svečano proslavili. Občinski odbor ZB je imel dopoldne slavnostno sejo, domači Partizan je odigral s TVD »Partizan« Ribnica nogometno in odbojkarsko tekmo. Popoldne se je v »Ščiti« v Velikih Laščah zbralo okoli 4000 ljudi iz bližnje in dalj-nje okolice in so sledili programu javne radijske oddaje »Za našo vas«. Program radijskih sodelavcev je bil pohvale vreden. Omeniti je treba, da so k pestrosti programa precej pomagali domači do sedaj neznani talenti. Tako je nastopil Janez Debeljak, star 75 let, ki je bil odposlanec kočevskega zbora in je zbranim zaigral dve domači pesmi, ravno tako odposlanka ko-
čevskega zbora Marija Levstik iz Kočevja je zaigrala dve partizanski pesmi, posebno priznanje je žel 5-letnj pionir Zvonko Hegler iz Turjaka, ki je zaigral na harmoniko »Moj očka ima« in »O le naprej«. Tudi tamburaški zbor iz Livolda se je s svojim izvajanjem priljubil poslušalcem jn ostali neznani talenti so bili pri svojem izvajanju dobri. Zelo posrečena sta bila Lipe iz Kranja in Tone iz Lašč (Pirkovič Anton trgovski poslovodja iz Velikih Lašč), ki sta v šali obdelala zanimivo tematiko. Po zaključku javne oddaje so se udeleženci v prešernem veselju zabavali ob zvokih godbe v pozno noč.
Sodraščani na domu Majde Šilc
Praznik slovenskega ljudstva — Dan vsaje so kakor drugod tudi v Sodražici lepo proslavili. Zjutraj je naznanila praznovanje gasilska godba. Po sedmi uri so krenile iz Sodražice proti Gori partizanske
V zadnjih štirinajstih dneh je Vl'sta dogodkov pritegnila zanlma-nje vse (svetovne javnosti. Prvi hied temi je bil sestanek državnih r\teljev Indije, Egipta in Jugo-■ av™.t na Brionih. Nehru, Naser n,	So po končanih razgovo-
rili, ki so potekali v vzdušju popolnega medsebojnega razumevanja in prisrčnosti, podpisali skupno deklaracijo, v kateri so še enkrat .poudarili pomembnost aktivnega sožitja med narodi in izrazili svojo solidarnost z bojem alžirskega ljudstva za samostojnost. Mednarodni položaj v Evropi Inna Bližnjem vzhodu so obravnavali realno in opozorili druge države, da k reševanju problemov na teh področjih pristopijo trezno.
IZNENADENJE
Sklep egiptovske vlade, da bo nacionalizirala družbe Sueškega prekopa, tega najvažnejšega morskega prekopa na svetu, je tznena-dlla vse, najbolj pa delničarje družbe in zahodne države. Ta ukrep egiptovske vlade je bil odgovor ”a anglo-ameriškj sklep, da Egip-u ne bodo dali dolarske pomoči gradnjo velikega jeza na reki rt„i’ ^ bi omogočil povečanje ob-tovalne zemlje v Egiptu in ta-
knietZb0l"iŠal položaj egiptovskih
Zaradi tega sklepa egiptovske ,de so se v Londonu sestali za-°pniki Anglije, Francije in Zdru-enih držav, da bi se dogovorili o ’’epih proti Egiptu. Mnogi za-časopisi zahtevajo vojaško ‘‘kcijo na področju Sueza. Zanimi-v° Pa je, da je ameriški tisk Hinas'0 manj oster v obsojanju sklepa egiptovske vlade o nacionalizaciji Sueške družbe kakor pa ostali zahodnoevropski tisk. Izgleda, kakor da Amerlkanci želijo na ta način pridobiti med Arabci večje simpatije.
Nacionalizacija Sueza bo prinesla Egiptu velike letne dohodke bi to v dolarjih, kar bo za mlado ^giptovsko gospodarstvo pomenilo Ve»ko pomoč.
V GRČIJI
Zasebni obisk maršala Tita, ki le skupaj s svojo soprogo bil ne-
kaj dni gost grške kraljevske dvo-jice na otoku Krfut predstavlja zu-nanjo manifestacijo jugoslovansko-grškega prijateljstva. Ob tej priliki je prebivalstvo Krfa maršalu priredilo večkrat prisrčne ovacije. Maršal se je razgovarjal tudi s predsednikom grške vlade. Razgovori so zajemali prvenstveno ju-goslovansko-grške odnose in odnose znotraj Balkanske zveze, kj so v zadnjem času oslabeli zaradi turškega stališča glede Cipra. Turki so namreč proti temu, da bi ciprsko prebivalstvo dobilo pravico do samoodločbe in v tem primeru terjajo Ciper za sebe.
Na povratku iz Grčije je maršal obiskal Korčulo, kjer je bil posebno toplo sprejet.
PARLAMENTARNI OBISKI
Delegacija naše Ljudske skupščine bo obiskala češkoslovaško in Zahodno Nemčijo, v jeseni pa Anglijo. Našo državo pa bodo obiskale delegacije iz Izraela in Poljske.
Medsebojni parlamentarni obiski, zlasti oni z vzhodnoevropskimi deželami, so mnogo pripomogli že do sedaj k medsebojnemu spoznavanju in zbliževanju. Izmenjava delegacij s Češko in Poljsko, ter verjetno tudi z Madžarsko in Romunijo, naj bi pripomogla k nadaljnjemu izboljšanju naših odnosov s temi državami, ker se v zadnjem času na kongresih oziroma plenumih vodilnih delavskih strank javno manifestira želja, da se popravijo krivice, ki so jih te države napravile nam pt> resoluciji In-formbiroja.
DALNJI VZHOD
Na tem nekoč zelo nevarnem področju se v zadnjem času vedno bolj kažejo znaki medsebojnega zbliževanja, v čemer prednjačita Kitajska in Japonska, ki jo k temu silijo predvsem skupni gospodarski interesi. Sedaj pa je Japonska poslala vladno delegacijo v Moskvo, da bi se s Sovjeti spora -
patrulje. Patrola, ki je šla skozi Travno goro, je na svojem potu obiskala spomenik padlih borcev nr vrhu Travne gore. Po 10. uri so se patrole zbrale v Kržetih pred spominsko hišo narodnega heroja Majde Šilc. Nad spominsko ploščo se je v žarkem soncu svetil obraz mladega dekleta, kateremu je domovina za njeno junaštvo dala najvišje priznanje. Uvodoma je predstavnik ZB položil pred spominsko ploščo lep venec, gasilska godba pa je zaigrala v počastitev spominu junakinje. Nato je tov. Lojze Lovšin v imenu ZB in ostalih množičnih organizacij v kratkem opisal lik Majde Šilc, kakor tudi pomen praznika Dneva vstaje za vse slovensko ljudstvo. Na zaključku proslave je vod mladincev predvojaške vzgoje v počastitev partizanke in borke Majde Šilc izstrelil tri salve. Vsi udeleženci proslave, katerih je bilo lepo število, so potem skupno odšli na pokopališče na Gori, kjer je bila pred grobiščem padlih borcev krajša spominska svečanost. Tudi tu je godba zaigrala žalostinko. Pretresljiv je bil prizor znane partizanske matere Ivančičeve, ko je v nemi boli žalovala za svojimi štirimi sinovi, ki so padli kot žrtve fašističnega nasilja in so tu zakopani vsi štirje v enem grobu.
Popoldan je bilo v znanem kraju Vagovka veselo rajanje.
Loški potok praznuje
K občinskemu prazniku žele vsem delovnim Potočanom veliko uspeha pri delu za napredek v izgradnji socialistične družbe
Občinski ljudski odbor Draga-Loški potok
Občinski komite ZK
Občinski odbor SZDL	Občinski odbor ZB
Občinski komite LMS	Občinski sindikalni svet
„SMREKA“ zadružno podjetje Kmetijska zadruga Travnik
Kmetijska zadruga Gostinsko podjetje
Hrib
SPORED PRAZNIKA V LOŠKEM POTOKU Na predvečer praznovanja 4. avgusta zažiganje kresov Na (lan praznovanja 5. avgusta:
Ob 5 zjutraj budnica
9 svečana seja Obč. LO Draga-Loški potok
Ob
Ob
Ob
9.30 proslava s sodelovanjem šolarjev in mladine 10 komemoracija v šoli ob spominski plošči padlim učiteljem in polaganje vencev
Ob 10.30 trodelni napad pri gašenju požara, Izvajajo gasilci Loški potok
Ob 14 odbojka — tekma članov in mladincev TVD Partizan Loški p. Ob 15 tekma v streljanju — Strelska družina Loški potok Po programu ljudsko rajanje — veselica
Krajevni praznik v Dolenji vasi
Dne 1. avgusta 1955 so Dolenje-vaščani z okoliških vasi že tretjič praznovali svoj krajevni praznik.
1. avgust so si izbrali za svoj praznik kot spomin na leto 1942, ko je italijanski okupator v mese-
nih 32 komunizma osumljenih ljudi; od teh sta bila 2 izpuščena, 26 odpeljanih v italijanska koncentracijska taborišča. 4 pa so bili ustreljeni, za katere se še danes ne ve, kje so pokopani. Istočasno so se
cu avgustu najbolj divjal na tuk. vršile aretacije zavednih ljudi tudi območju. Takrat so se vršile masovne aretacije zavednih vaščanov, ker je bilo v Dolenji vasi aretira-
v okoliških vaseh, tako je bilo odpeljano v italijanska taborišča čez 100 ljudi ob pretresljivem joku ma-
Gospodarstvo v D brepolju
V občini Videm-Dobrepolje živi 4027 prebivalcev. Od tega je 2665 kmetov (66 odst.), medtem ko je nekmečkega prebivalstva 1365 (34 odst.).
Kmetijstvo s 9794 ha površine in 827 gospodarstvi bo ustvarilo v
Stanje živinoreje je v občin: občutno boljše. Na eno gospodarstvo pride 2,6 goveda. V občini je 245 konj, 2230 govedi, 1006 prašičev, 229 ovac, 6836 kom. perutnine ali drugače izraženo na enega ko ja. odpade 4,68 ha njiv ali 5,60 ha ob-
letu 1956 113,084.000 din družbe- delovalne površine ali 16,99 ha k nega proizvoda ali 106,121.000 din tijske površine. Na eno govedo cd-narodnega dohodka, industrija, za- pade 0,51 ha njiv ali 0,62 ha ob-družna obrt, obrt z družbenimi delovalne površine ali 1.87 ha k
sredstvi ter trgovina In gostinstvo z družbenimi sredstvi pa bodo ustvarili v letu 1956 29,289.000 din družbenega proizvoda ali 25,966.000 £ "Jhrani rad,	-
din narodnega dohodka. Ta primer- na h tudl s sIabo klmo’ r java nam pove, da imamo v občini na eni strani dobro razvito
tijske površine.
Da je živinoreja občutno bolj" je seveda vzrok dobra krma.
kmetijstvo, na drugi strani pa slabo razvito industrijo. Kljub temu pa je kmečka blagovna proizvodnja v pretežni večini naturalnega značaja in ne zadošča za
pa mnog o vpliva na molznost in mlečnost živine. Povprečn" *o-ža goveda znaša pri nas 340 kg. molznost krav pa je 2060 1'trov na leto.
zumela o prenehanju vojnega sta- vsega prebivalstva. Na enega prerija med Japonsko ln Sovjetsko bivalca odpade komaj 64 kg belih
zvzo. Tl dve državi namreč še nista podpisali mirovne pogodbe. Tako vse izgleda, da bo tudi tukaj prišlo do pomirjenja.
žit in 97 kg koruze. To pa je tudi razumljivo saj znaša ha donos pšenice 1150 kg, koruze 1400 kg, krompirja 13.000 kg, sena pa 902 kg itd.
Stanje sadjarstva je glede rn 4 preskrbo ren nezadovoljivo, vendar po te • preteklem letu sadjarski odsek pri Kmetijski zadrugi Videm-Dobrcp^ lje dobavil kmetom več sto s"•’'k ter se je s tem povečalo sadnih dreves od 6050 na 666’* rhe ves; hrušk je 1970 in oreh °"
itd. Sadno drevje v občini ni okuženo, vendar pa nekateri kmetovalci posvečajo premalo pažnje negi sadovnjakov.
Umetnih gnojil kmetje zaradi podražitve ne kupujejo več dosti, pač pa uporabljajo za gnojenje večinoma hlevski gnoj. Ker pa mnogi nimajo urejenih gnojišč (gnojnih jam), izgubi zaradi tega gnojilo na kakovosti. V občini je komaj 130 urejenih gnojišč, kar je proti tolikim gospodarstvom zelo nizek odstotek. Nujno je, da se posveti več pozornost gradnji gnojišč in silosov.
Kmetijske zadruge bodo lahko v letu 1956 kreditirale In subvencionirale posamezne akcije na svojem področju s sredstvi, ki jih bodo ustvarile. Seveda je treba težiti za tem, da bodo zadruge ustvarile člmveč lastnih sredstev, saj bodo s tem mnogo pripomogle k izboljšanju kmetijstva, z druge strani pa si bodo pridobile zaupanje —"“*• "lanov.
S. Letonja
ter, žena in otrok. Večji del teh aretiranih ljudi je bilo odpeljanih na Rab, kjer jih je zaradi lakote ln Italijanskega terorja mnogo pomrlo.
Takrat je bilo aretiranih ln zaprtih največ članov OF, toda kljub temu ni prenehalo njeno delovanje, čeprav je okupator s pomočjo domačih izdajalcev med člani OF krvavo obračunal. Domači izdajalci so tedaj govorili: »Vse ta prave so zaprli«; najbolj se je zanimal za to, kateri so zaprti in za izid njihovih zaslišanj takratni župnik Karol Škulj.
Leto dni kasneje je Tomšičeva brigada v Dolenji vasi razorožila celotno Italijansko divizijo ter ji zaplenila vse lahko ln težko orožje in mnogo drugega materiala, katero orožje je narodnoosvobodilna vojska s pridom uporabljala pri osvajanju drugih vasi in v borbah z okupatorji in domačimi izdajalci. V Grčaricah je bilo od slovenskih brigad Ljube Šercerja, Tomšičeve in Gradnikove uničeno jedro plavogar-distov v Sloveniji, med katerimi je bilo tudi nad 50 aktivnih in rezervnih oficirjev.
Zaradi tega so si Dolenjevaščani Izbrali 1. avgust za svoj ljudski praznik, da bi na ta način vsako leto obujali spomine na težka, krvava in slavna leta narodnoosvobodilne borbe. Ta težka in slavna leta ne smemo pozabiti, kajti naš narod zahteva od nas, da jih ohranimo v stalnem spominu In da bi sl naši mlajši pridobivali ob tem nov elan ter učili, kako je treba svojih braniti domovino, kadar je v nevarnosti.
A. V.
Loški potok v borbi za svobodo in socialistično izgradnjo
V julijskih dneh leta 1942
ŠTIRILETNA BORBA
Dne 30. julija ob 11. url dopoldne so. Italijani s prvimi granatami, ki so se raztreščile na Blošč-ku, naznanili prihod svoje ofenzive. Vse do večera so prihajale dolge kolone sovražnikovih vozil z najrazličnejšim orožjem. Preplavili so ves bližnji gozd in vasi. Zasidrali so se na vzpetinah. Pred njimi so zatrepetali vaščani, živina in polje. Noč smo preživeli v čakanju, kaj nam bo prinesel drugi dan — 31. julij. Sovražnik in njegovi sodelavci z župnikom Pravharjem, pa so pripravljali načrt za opustošenje Travnika in uničenje njenih prebivalcev, da bi tako strli upornost vaščanov.
Noč je bila mirna, rodilo se je soparno jutro — 31. julij — tako mimo, a vendar tako grozeče. Zunaj na poljih m bilo nikogar, bilo je kot da je vse pomrlo v vasi.
Pričelo se je. Mir so pretrgali razkričani Italijani. Pričeli so z aretacijami najprej učiteljev, ki so sodelovali pri uporu: čuk Ladislava, Benedič Janeza, šilovinc Pavla in Dorer Antona. Uklenjene so odpeljali v gozd Mrtaloz. Pri Beli vodi so prijeli Valentinove: Jožeta, Antona in Ivana ter Gregčeve: Franca, Jožeta in Slavkota. Odpeljali so jih v gozd Mušnevec. Odjeknili so streli, padlo je 9 mož in fantov, prve žrtve italijanske ofenzive. Le Valentinovem Ivanu je uspelo pobegniti izpred puškinih cevi.
Ves dan je krožila nad gozdovi italijanska »štorklja« in dajala znake ob vsakem sumljivem predmetu. Po gozdovih so zagorele barake, skrivališča hrane, obleke in orodja ter seno po senožetih.
Zagorela je Bela voda; njenega plamena nismo videli, niti nismo vedeli, da je Bela voda v plamenih, dokler ni veter, ki so ga povzročali plameni, prinesel ogorele stranice knjig in šolskin zvezkov. Dan se je pričel nagibati h kraju, sonce je šlo v zaton in za seboj pustilo grozeč, krvavordeč oblak. Vas Travnik je bila popolnoma obkoljena od Italijanov, s puškami in bajoneti v rokah. Polahko so se približali vasi, tu pa so pričeli s preiskavami hiš, hlevov In senikov, Istočasno pa odganjali vse moške na Opadlarjev vrt. Tu so odbrali že vnaprej določenih 40 mož in fantov. Nekatere so takoj uklenili in vse odpeljali na Ravnice pod Mušnevec. Na tem kraju je tudi padel italijanski oficir. Tukaj so
jih razdelili v dve skupini. Prvo skupino 18 mož in fantov, med njimi 4 neznane, so odpeljali zvezane na morišče v Sodol, kjer je že bila skopana plitka jama — grob teh nedolžnih. In spet so v prvem mraku odjeknili streli pušk in mitraljezov. Osemnajst mož in fantov je obležalo s prestreljenimi prsi in razbitimi glavami. Kr! je oškropila rodno zemljo, katero so tako skrbno obdelovale njihove žu-ljave roke.
Okupatorju to še ni bilo dovolj. V svoji podivjanosti je zažgal še vas Travnik. Mogočni plamen je zajel 105 hiš in preko 120 gospodarskih poslopij. Strašen je bil ta goreči vihar, ki je odkrival krove hiš in razsvetlil prostor tja do bliž-
njih gozdov, kamor so bežali vaščani s svojo živino, kolikor jo je še ostalo. Za reševanje ni bilo časa, niti niso to pustili požigalci.
Italijanski vojaki, ki so bili vsi-drani na bližnjem griču, so divje peli in streljali v gorečo vas.
Strašno je bilo to noč gledati kako goreč vihar uničuje rodne domove In premoženje, ki so ga ustvarile žuljave roke vaščanov in njih prednikov. Pa vendar ni bilo na licih solza, pesti so se stisnile v znak maščevanja nad zločinom.
Po viharju je ostalo le golo zidovje ter kleti za bivališča ljudem in živini. Bedno je bilo odslej življenje. Okupator je še naprej divjal, odganjal v internacijo in streljal talce.	Stanko Rus
že v letu 1941, so se napredni Potočani zavedali, da bo treba začeti z aktivnim delom proti italijanskemu okupatorju, kajti stati križem rok, bi pomenilo odobravati njih okupacijo. V Loškem potoku so se javljali prvi partizani, ponoči so redno hodile patroie in kurirji. Nekatere družine so imele redne stike s partizani. Narod se je pričel zavedati vloge partizanstva. Vrtačnik, ki je bil na čelu naprednih Potočanov, je imel zvezo z bataljonom »Miloša Zidanška«, ki je logoroval v Jazbini. Ti fantje, bilo jih je okrog 40 po številu, so bili v tem času popolnoma odsekani od Loške doline. Neki tovariš je zblaznel In ušel Iz taborišča ter tako izdal njih taborišče, da so se morali premakniti na potoško stran.
Zbiranje orožja je bila ena prvih nalog
Travnik
Kmalu zatem je grupa Vrtačnika Vladota, Bartol Rudolfa, Bartol Franceta, Okoliša Ivana in drugih, postala še bolj aktivna. Vzdržali so in v celoti pomagali, da se je bataljon preživel preko zime. Zbirali in odnašali so hrano, orožje, municijo in druge potrebne stvari. Nekaj orožja so imeli zbranega že prej na Hribu v trgovini pred nosom karabinerske Staniče, kar je imel shranjeno Bartol Rudolf, ki pa ga ni mogel takoj poslati borcem v Jazbino. Ko pa so napovedali karabinerji, da bodo pregledali vso trgovino, je bilo to
težko spraviti na merodajno mesto, kajti karabinerske patroie so stalno hodile po cesti od šole do bivšega konzuma, dokler ni prišla napovedana ura za pregled trgovine. Bilo je vroče. Bartol ni mogel storiti ničesar. Ker trgovine ni smel zapreti, je poslal po najbližjo sorodnico, ki je puške na glavi odnesla partizanom v Jazbino.
V pozni jeseni 1941 se je podnevi oglasilo nekaj partizanov pri Beli vodi. Seveda so Vas obkolili, da ne bi kdo šel ven in jih izdal, kar pa se je kljub temu dogodilo. Nekdo se je našel in šel javit na ka-rabinersko stanico. Prišla je večja skupina Italijanov. Zajeli so nekaj partizanov. Eden je bil ustreljen, Vas so požgali.
Iz Travnika je odšlo spomladi 1942 precej fantov v partizane. Postali so dobri politični delavci in pogumni partizanski oficirji. Tudi Bela voda ma veliko zaslug. Med temi, ki so odšli v partizane, je bil star politični delavec iz te vasi, Mikulič Karol.
binerjl. Za nekaj časa smo se Italijanov rešili. V Loškem potoku so bili takrat Pravhar župnik, kaplan Puhar Leopold in drugi vneti nasprotniki partizanov ter organizatorji bele garde — pomagači okupatorja. Organizirali so nasprotnike partizanskega gibanja, jih naščuvali in oborožili ter se šli bahati na Tabor, češ da se bodo sami branili pred banditi — partizani.
Prvi napadi partizanov
Aprila 1942 so partizani prvič napadli karabinersko stanico. Italijani se niso hoteli predati. Brigadir je tedaj izjavil: »Če se predam, me bodo naši zaprli, v nasprotnem primeru pa partizani. Ob tej priliki je bil ubit en italijanski karabiner. Prišla je hitra pomoč in partizani so se morali umakniti. Ubili so tri talce. Ko so odšli, so z njimi odšli tudi kara-
Tekla je kri za domačo grudo
Leto 1941. Prve okupatorjeve granate so zaorale v slovensko zemljo, prvi jekleni ptiči so preplavili naše svobodno nebo, prvi tanki so pustili sledove na naši grudi, kakor da jo hočejo zaznamovati in zabiti klin med slovenske narode.
Naša domovina, naša rodna gruda je ječala zapuščena, sama, vendar je v njeni notranjosti še bilo srce, še so poganjale korenine, trhle in drobne, toda neuničljive. To so bile korenine naših ljudi, sinov slovenske zemlje, katera je še vedno dihala zanje, jih branila in hranila. Prav ti sinovi so ji kmalu znali vračati dobroto in po dolgih letih boja je zopet zavihrala trobojnica z rdečo zvezdo.
31. julij 1942, Lepo poletno jutro, kakršno je lahko samo v mirnem gorskem kraju. Megla se je kakor tenčica pobeglih vil lovila ob potoku in bežala pred vzhajajočim soncem. Voda pod brezami je enakomerno klokotala med xkamenjem in pela pesem o daljnih deželah in o zemlji, katero je že tisočletja namakala. Veselo ji je odgovarjal škrjanec s svojim požvižgavanjem, spuščajoč se od vrbe do vrbe. Gozd je pošumeval v jutranjem vetriču in vabil vase s svojim opojem in varstvom. Toda bila je vojna.
že vse jutro je bilo čuti oddaljeno reglanje strojnice in brnenje avio-nov. Ljudje so stali pred hišami, molčeči, kajti vsakdo je pričakoval vesti o smrti moža, sestre ali bratov.
Bila je peta ura popoldne. Prve italijanske garde so preplavile vas in postopale okoli hiš, kakor da nekoga pričakujejo. Res je kmalu za njimi pripeljala v vas dolga kolona kamionov. Vojaki so se vsuli iz kamionov in se požrešno pognali na svoj ljubljen kokošji plen.
Vse je cvetelo, dozorevalo, toda v zraku je vladalo težko Vkfliišje, ki človeka mori in ga tare. Od vsepovsod je v človeka bolščala smrt.
Rast socialističnega gospodarstva
Po osvoboditvi se je število prebivalcev zmanjšalo in sicer je v predvojni dobi znašalo nad 3000, po vojni pa je padlo na 2000 prebivalcev. Nekaj družin se je preselilo, velik del pa jih je pobrala vojna. Padli so v borbi proti okupatorju, nekateri so pomrli v koncentracijskih taboriščih, za mnoge pa še danes ne vemo, kje so njihovi grobovi.
Pričeli smo trdo delati in se boriti za boljše življenje ter boljše razmere v domačem kraju, čeprav so, napram drugim krajem, dani razmeroma slabši prirodni pogoji, vendar imata možnost razvoja panogi gozdarstva ln lesna stroka.
Stare navade so odpadle. Ljudje so prenehali hoditi vsako zimo na Hrvaško ln v Slavonijo za zaslužkom, da bi tako preživeli čez zimo svoje družine. Na ta način je šlo sleherno leto 350—400 Potočanov za kruhom. To je bilo zelo naporno sezonsko delo, ki si ga verjetno nihče več ne želi.
Večina gozdnih delavcev ima sedaj stalno zaposlitev v domačih gozdovih. Siromašne, tako imenovane polkmetije, pa ne dajejo dovolj dohodka za preživljanje pol-kmetov. Zato so bili prisiljeni posegati po lastnem gozdu, kjer si poiščejo dopolnilna sredstva za
preživljanje in obnovo svojih stanovanj ter gospodarskih poslopij, katera so bila uničena med vojno ali pa so propadla v stari Jugoslaviji zaradi prezadolženosti.
Nova oblast je rešila vse kmete, ki so bili dolžni, črtani so bili vsi kmečki dolgovi, katerih ni bilo malo ln še več, danes daje država pomoč kmetijam, katero pa na žalost naši kmetje slabo izkoristijo. Prvič so slabe terenske prilike, drugič pa, ker ne gledajo na kmetij. zadruge s pravilnega stališča.
Prav tako šibka je ostala gospodarska dejavnost v vsej naši občini in je le malo napredovala tudi v tis tj. panogi, ki ima dobre pogoje. Do danes smo le s težavo osnovali lesno podjetje, ki pa nikakor ne more ustvariti toliko sredstev in osnovati toliko delovnih mest, kolikor bi jih bilo vsaj za silo potrebno. V letošnjem letu pa smo kljub vsem tem težavam pričeli graditi vodovod, ki je nujno potreben v Loškem potoku. Z lastnimi silami in dobro voljo ljudi se da marsikaj doseči. Zbrali smo precej sredstev, ker pa je ta objekt precej velik in bo treba po predračunu ca. 60,000.000 din, imamo letos v načrtu gradnjo prve etape. Težko bomo spravili sredstva skupaj za prepotrebni vo-
dovod, toda gradimo v nadi, da uresničimo pregovor: »Kdor skupnosti daje, bo od nje tudi prejel.«
Pridnih rok in polni upanja, da bomo morda le prejeli še kakšno pomoč, se trudimo, da bomo čim-prej, če ne letos, vsaj prihodnje leto dovršili vodovod. J. Košmrlj
Okoli sedme je glavni komandant izdal povelje, da se morajo zbrati vsi prebivalci vasi. žene so ločili od mož in čudno vzdušje jc pretrgal jok. Tiho pričakovanje groze se je uresničilo. Ljudi je prevzel strah, žene so se trgale iz vrst, toda kopita pušk so jih pobila do nezavesti. Italijanski komandant je s posmehom v očeh štel in vsaki deseti je moral izstopiti iz vrste ...
Strpali so jih v kamion in jih odpeljali na morišče. Plameni so objeli vas in uničevali borne kmetije. Sonce je počasi zahajalo in zadnjič osvetilo razbeljeno zidovje, katerega je osvetljevalo že stoletja.
Avtomobil je drvel med njivami in sadovnjaki med rodno zemljo, ki je pozdravljala svoje sinove, katere je okupator tiral v smrt. In na robu tega polja, kjer se začenja gozd, jih je čakala smrt in zadnji dom. Žica se jim je globoko zarezala v meso, toda nihče ni več čutil. Nad njim; je bilo svobodno nebo, pod katerim so se rodili in gozd je pošumeval, kakor da poje hvalnico njim, ki umirajo za domovino.
Streli. Telesa so sključeno popadala na zemljo in kri je pomočila zeleno travo, pronicala vse globlje ln globlje ln se spojila s svojo materjo.
Škrjanec je zdaj pa zdaj zapel, potok je klokotal in gozd je pel svojo pesem: za domovino.
Tekla so leta, ali zločin še ni pozabljen. V vseh srcih je spomin groze na tisto noč, ko je sovražnik hotel s krvjo prisiliti naše ljudi, da uklonijo glave, to žal so ne-katri storili in služili tujcu v borbi proti lastnemu ljudstvu.
In tam kot nema priča stoji kamen, ki so ga postavili njihovi sinovi in hčere, kateri priča o junakih, ki so padli za svobodo.
Albin Košmrl.
Hrib
Belogardisti so streljali na prebivalstvo
Začeli so streljati na poštene Slo- , vence, zvonili plat zvona, tako da so ljudje mislili da gori, ker je prav tedaj bil rdečkast oblak nad Retjami in Malim logom, so ljudje iz Travnika in šegove vasi hiteli po cesti, da bi gasili. Ko pa so prišli do hriba, so jih začeli iz tabora streljati. Vsem, ki so takrat že bili vključeni v partizansko gibanje, se je takoj posvetilo, kaj to pomeni in takoj so ukrenili potrebno. Drugo jutro so jih napadli partizani, obkolili in v zelo kratkem času zavzeli njihovo utrdbo — cerkev. Zaprli so se v zvonik, misleč da so tam najbolj varni. Partizani so morali tedaj v zvoniku zakuriti s slamo in tako so pregnali in polovili vse, ki so bili na Taboru, med njimi najbolj zagrizen kaplan Puhar, ki je dobil zelo milo kazen. Moral je odnesti nekaj zabojev municije v Matevlek. Čeprav so se mu noge šibile celo pot, je bila to zelo majhna kazen.
S tem je bilo dokazano, da partizani niso bili banditi. Niso ubili niti enega.
Malo cerkev so spremenili v mučilnico, župnik, cerkovnik Ruparčič in orožnik Pikel pa so odločali o tem, koga je treba ustreliti ali odgnati v internacijo.
Partizanska vojska se je večala.
Z upom v svetlejšo bodočnost smo Potočani dočakali kapitulacijo Italije. Italijani in izdajalci so poklapano zapustili Loški potok, že v Novi vasi so naleteli na partizane in del belogardistov je bil aretiran, kajti za svoja početja so morali odgovarjati pred partizanskim sodiščem.
V oktobru in novembru leta 1944 so pridivjali Nemci. Zopet so veliko število Potočanov odpeljali v koncentracijska taborišča.
Domači Izdajalci so se spet na-šlj in jim pomagali preganjati poštene in nedolžne ljudi. Kmalu po nemški ofenzivi je bil Loški potok dalj časa v rokah partizanov. Zadrževale in kretale so se partizanske edinice, postalo je živahno družabno življenje. Težko pa je bilo, ker ni bilo mogoče dobiti od nikoder nobene hrane. Sam Loški potok pa je zelo pasiven v pogledu lastne prehrane. Kljub temu je preživelo civilno prebivalstvo in partizansko vojsko.
Loški potok kljub vsemu ni klonil
Ker partizanska vojska ni čakala na mestu, ampak je stalno preganjala sovražnika, je kmalu odšla naprej iz Loškega potoka. Ostal je prost prehod. Pričela se je pojavljati tako imenovana »črna roka« — najhujši sovražniki slovenskega naroda, ki so zahrbtno ubijali poštene in delovne ljudi, med njimi tudi Bartol Alojza, katerega so ustrelili v gmajni.
Kljub temu terorju Loški potok ni klonil. Čeprav je moral pretrpeti velike žrtve, je vztrajal in dočakal dan svobode. Okupator je bil potolčen in izgnan iz celotne naše domovine. Svobodo smo pričakali. Zelo izčrpane vasi Bela voda ln Travnik sta bili do tal požgani, hlevi so povsod ostali prazni.
Borci iz Loškega potoka, ki so bili v raznih edinicah NOV, ne samo v Sloveniji, tudi po ostalih krajih naše države, so po osvoboditvi pričeli prihajati na svoje domove, izčrpani, toda veseli in pon osip.
Jože Košmrl
Pravljica
Rudolf Mohar
O LOŠKEM POTOKU
Anže je zrl za njo, dokler mu ni sonce, ki je medtem vzšlo, zastrlo pogleda. Nekaj časa je premišljeval, nato pa odšel v smer, kamor je letela sova. Prišel je naravnost do jame, kakor če bi mu kdo kazal pot.
Po bližnjih smrekah je nabral srobota, ga spletel v vrv in se po njej spustil v globino.
Na dnu je zagledal meč, ki se ga je še držala sveža kri. Skrbno ga je očistil in z njim splezal na zemljo. Tam ga je preizkusil. Z vsakim zamahom je posekal debelo smreko.
Potem se je Anže lotil težkega dela. Cez leto In dan je bila vsa
dolina očiščena. Napravil je lesen plug, vpregel jelene in dan za dnem oral, dokler ni vsa dolina postala ena sama velika njiva. Ptice so mu nanesle semenja, s ka-katerlm je zasejal vso njivo. Izkopal je srebrni zvon, ga zavlekel na Tabor in obesil na bukev, ki je imela nalašč tako zraščeno rogovilo. Zvon je začel zvoniti kar sam od sebe in Anžetu se je zdelo, kot bi se odprl studenec čistega hrepenenja. Zrnje je začelo kliti, kmalu je postala vsa dolina kot velikanska zelena preproga. Ta preproga se je iz dneva v dan spreminjala. Od nekod so prileteli škr-jančki in vzletavali, da jih je bilo
veselje gledati. Pod večer pa so se oglašale prepelice in pedpedikale pozno v noč . ..
žito je postajalo iz dneva v dan bolj zrelo. Kmalu je bila vsa dolina napolnjena z zlatom. To zlato se je spreminjalo v tisočerih odtenkih in se čudežno odbijalo od temnozelene barve gozdov. Klasje se je skrivilo pod težo zrnja. V lahnem vetru se je pripogibalo, da je bilo videti, ko da valovi jezero. Valovi so se zaganjali prav pod skalnat grad, kjer je hudobna vila v strahu pričakovala svojega konca ...
v to, da je pozabil na sovine besede. Izpil je vino, ki mu ga je ponudila hudobna vila, in to ga je omamilo, da je kmalu zaspal. Pri tem je odložil meč. Vila ga je pograbila in mu z njim prebodla prsi . ., Tedaj pa — groza! Meč se je Iztrgal hudobni vili iz rok, jo razsekal, grad pa razdejal, da ni ostalo po njem niti sledu. Nato se je zaril globoko v zemljo in verjetno utonil v podzemeljskem jezeru, iz katerega je potem začela prav tam, kjer je stal grad, izvirati Malenšca ...
In ko je žito popolnoma dozorelo, je Anže nastregel čiste jutranje rose in jo ponesel hudobni vili, da bi se že izpolnilo tisto, kar tako težko pričakuje: da bi prijel za roko deklico in jo popeljal po zlatem jezeru ter ji rekel: »Poglej, vse to je naše!« — pa da bi zvedeli ljudje In prišli uživat z njim veliko srečo ...
Ali Anže je bil tako zaverovan
Zvon je potem neprestano zvonil, klical in vabil, dokler niso zaslišali zvonjenja loški pastirji. Leti so prišli z vsemi čredami vred ln — ne da bi videli, kaj se je zgodilo — začeli tam novo življenje. Zlato jezero in čudežno zvonjenje jih je tako očaralo, da so pozabili na svoj dom na Loškem.
Postavili so si hiše in začeli pospravljati žetev. Toliko je bilo
pšenice, da niso vedeli, kam bi z njo. Naznanili so ljudem in jih vabili, naj pridejo z njimi uživat srečo. Le-ti so vreli od povsod. Vsakega, če je bil še tako reven, so sprejeli z velikim veseljem.
Začeli so krčiti gozdove: zakaj, kjerkoli so orali, je rastlo žito. Naselja so se množila in vendar ni to motilo njihovega skupnega življenja. Ljudje pa, ki so prihajali, so vzklikali: »Lejte no, lejte no, čudo prečudno! Nikjer na svetu ni kaj takega!« In kdor je prišel tja, se ni hotel nikoli več posloviti.
Med njimi ni bilo nikogar, ki bi hotel lenariti ali živet od tujega dela; komaj so čakal jutra, da bi šli lahko spet na polje, kjer so se tako dobro počutili. Cez vse pa jim je bil pri srcu srebrni zvon, ki je Izlival pesem tihega hrepenenja in ulival čudežno moč vsemu, kar je rastlo in živelo.
Nikoli se ne bi naveličal poslušati zvonjenja, pa če bi zvon zvonil neprestano, , zakaj z vsakim
dnem se jim je zdelo lepše. Celo niso našli besed, kadar so govorili o zvonu, da bi povedali to, kar so občutili.
Pa je prišel v Loški potok mož, ki so ga bili ljudje zelo veseli. Bil je lepo oblečen in gladko obrit in nosil je bel ovratnik. Rekel je, da mu je skilb za človeške duše edina dolžnost. Potočanom se je prikupil že po svoji zunanjosti in govoril je tako lepo, da ga je bilo veselje poslušati. Zato so tudi skrbeli zanj bolj kakor sami zase.
Komaj je prišel, je ukazal, naj zidajo cerkev, češ da ni lepo, da dragoceni zvon ne dobi spodobne strehe. Ali kaj čudno se jim je zdelo, da zvon ni hotel več peti, odkar so ga obesili v zvonik. Privezati so mu morali vrv in vleči, če so hoteli, da je zvonil.
Kmalu so se Potočani temu privadili. Še z večjim veseljem so odslej poslušali zvonjenje.
(Dalje prihodnjič)
Šport in telesna vzgoja
Nogometaši Rudnika na gostovanjih
čim se je zaključilo nogometno Na zadnjem tedenskem posvetu Večkrat se sliši od strani mest-prvenstvo za preteklo sezono, se je bilo govora o ureditvi nogomet- ne publike, da igrajo rudarji trd Svobodaši niso ustavil na pol poti. nega igrišča, da bo omog9čena bolj nogomet. Tu pravzaprav ni potre-Nadaljevali so z rednimi nogomet- precizna igra, zlasti pred vrati, ben noben komentar. Delo v rudnimi treningi in prijateljskimi sre- kjer žoga večkrat zaradi terena niku ni lahko in zahteva celega čanji na domačem in tujih igriščih, preseneti vratarja in skrene ravno v človeka, ki seveda posega v do-Pravočasno so se oskrbeli z zadost- nasprotno smer od prvotne. V ta godke na igrišču z odločnim star-nim številom igralcev, katerih je že namen so se rudarji obvezali, da torn, ki pomeni za tako imenova-dvajset, tako, da izguba enega ne bod prispevali več ur brezplačne- ne, mehke igralce kapitulacijo, šibo pomenila za moštvo kak pose- ga dela, da se uresniči ideal no- cer pa je nogomet moška igra in ben udarec.	gometašev — dobro tn lepo ureje-- ni za vsakogar.	vk.
Od zaključka prvenstvenega tek- no igrišče.
movanja je ostala do današnjega dne samo ena nedelja neizkoriščena in še ta ne po krivdi domačinov. Črnomaljcev ni bilo zaradi tehničnih ovir. Zmagati v Črnomlju s 5:4 proti Beli krajini pomeni vsekakor velik uspeh. Predpreteklo nedeljo
VESTI IZ RIBNICE
PADALSKI TEČAJ	vam nadaljevalo in bo tako sta-
_ dion do 9. septembra za okrajni team Ribnik« »let partizanski društev že služil svo-
so povabili v goste moštvo iz Rav-	_
ne gore, okraj Reka (Hrvatska) tizan Ribnica« se vsestransko uve- .	„ -	hri
in zmagali z rezultatom 10:4. Po- ijavlja. Tako je dalo pobudo za or- ^""rave"dmttvtdoživeto vratno srečanje pa so izkoristili ganizacijo padalskega tečaja, ki se £ rednoPtelovadbo in ostalim? šport-domačini, ki so imeli v svojem se- bo predvidoma začel v kratkem. .	. , .	.	■	. pnrtlznnu De-
stavu več kot • polovico tujcev z Preteklo nedeljo je bilo v domu . ™ ^ ? t d, n„ tcm ‘ da bo £;m_ rezultatom 4:1. Nič ne de. Imeli »Partizana« zanimivo predavanje o . registrirano nogometno dru-smo lep izlet, še več, bogate iz- tem lepem športu, če bo šlo vse P. ;! r£ *tvn Partizan čaka sedal kušnje, ki bodo koristile v prven- p0 sreči in načrtih organizatorjev, za(jn1ih pripravah za proslavo ve-stvenem tekmovanju. Brez dela ni bodo prvi padalci pokazaU svoje llkQ d^la PZaželeno bi bilo da de. uspeha.	znanje na svečani proslavi 50. ob-....— .	-	’
Za to nedeljo so povabili rudar- letnice Partizana 9. septembra ji v goste vrle Črnomaljce, ki so Ribnici, za dolenjske razmere prav dober
če ne odličen tim. Tekma bo vse-	OBNOVITEV LT
» ?fra rr vimbici je
čala še v prvenstvenem tekmova-	natrpa
Enkrat tedensko poseča nogo- mi člani odbora začela iti rakovo metne treninge znani trener Pi- P°t Sredstva LT so bila nato raz-šek iz Ljubljane, ki daje igralcem deljena na razna mesta, nekaj pa navodila, kako je treba igrati, tre- se jih je porazgubilo. Na vsak na-nira z moštvom in popravlja na- čin bi bilo treba delo LT spet ob-pake. Uspeh je že viden. Vse to noviti, saj ljudi ne manjka za sode-bo omogočilo rudarjem uspešen lovanje. Za primer naj bo Foto-start za prvenstveno tekmovanje, sekcija, katera sedaj deluje v okvi-ki je pred vrati. Da dosegajo Svo- ru Partizana in je v kratkem ča-bodaši pomembne uspehe na do- su delovanja dosegla že lepe uspe-mačem igrišču, ima zasluge tudi he. TVD Partizan Ribnica priča-rudarska publika, ki zvesto sprem- kuje in z njim vsi Ribničani, da lja domače moštvo na vseh tek- ho LT podprla napore Partizana, mah, četudi dežuje ter s tem bo- da bodo tudi ostale sekcije Ljudske dri svoje ljubimce v kritičnih tre- tehnike začele aktivno z delom in nutkih, da posegajo igralci z no- podprle napore Partizana. Organi-vlm elanom v dogodke na Igrišču zacija LT naj čimprej dobi mesto, in tudi zmagajo. Res je sicer, da ki ji pripada.
se med gromkim »hura rudarji«	,...1
sliši včasih tudi kakšna »rudar-	STADION V RIBNICI
ska«, pa ravno tako hitro kot je Na zadnji seji »Partizan Ribni-prišla se tudi izgubi. Strast ne po- ca« so med drugim sprejeli tudi zna meja, zato marsikomu neho- sklep, da se bo delo na stadionu te uide z jezika kaj robatega.	kljub trenutnim finančnim teža-
lovni ljudje Ribnice še pomagajo s prostovoljnim delom na delu pri stadionu.	ro
MEDNARODNA RAZSTAVA RADIA IN TELEKOMUNIKACIJ
od 4. — 12. avgusta 1956
Televizijski sprejemi — Cesta televizijskih sprejemnikov — Televizija v javnih lokalih Ljubljane — Najnovejša dognanja s področja radia in telekomunikacij
S o d e I
ujejo
25 /o popust na železnici
Anglija, Avstrija, Belgija, Italija, Francija, Sovjetska zveza, Zahodna in Vzhodna Nemčija in Jugoslavija
Gospodarsko razstavišče - Ljubljana
ZADNJE VESTI
Najboljši atleti v Kočevju
Jugoslovanski atletski kandidati kovo in Kotluškovo (krogla) in za udeležilo na olimpiadl v Mel- ostale z Izjemo Mihaliča in Mugo-bournu (Avstralija) bodo na skup- še, ki bosta trenirala v Mariboru, nem treningu prvih 20 dni v Ko- Odlične športne napra,ve, lepi te-čevju. Tako je sklenil Atletski sa- reni za tek čez drn In strn in ugod-vez Jugoslavije v Beogradu. Vide- na klima so vplivale na to odločili bomo lahko na treningu Lorger- tev ASAJ, katere so se razveselili ja in Babovičevo (zapreke), Bez- vsi prijatelji šjiorta v Kočevju, jaka in Račiča (kladivo), Useni-	Er-
Kopallšče na Rinži
Z S IBS! lil KDTICEK
Nagradna križanka
Plavalni tečaj za pionirje
STRELCI LAŠČ IN ORTNEKA SO SE POMERILI
V počastitev 22. julija — Dneva vstaje slovenskega ljudstva je
RIBIŠTVO V KOČEVJU TAKO NE BO NAPREDOVALO
Zaradi osušitve reke Rlnže se je
_________ _ _____	__ v bližini gradbišča jezu zbralo pre-
V ponedeljek se je zaključil pla- so vsi poskakali v vodo in po svo- Strelska družina Ortnek napoveda- cejšnje število rib, katere so bile valni tečaj, ki ga je za naše malč- jih močeh plavali.	la tekmovanje z vojaško puško ^ nevarnosti, da poginejo. To pri-
ke priredil kočevski Partizan. Te-	V teku tečaja je bilo prav	ma-	Strelski družini Velike Lašče. To	Jožnoat so izrabili nekateri prebičaj je vodila učiteljica plavanja	lo takih, katere bi se lahko	gra-	napoved so velikolaški strelci z ve-	valcl Kočevja, da so jih polovili,
tov. Anica Kocjanova Iz Leš pri jalo. Malo 6-letno Vido Vukan pa seljem sprejeli Zmagali so strelci Nekateri posamezniki so ob tej Tržiču. Od velikega števila prijav-	je treba posebej pohvaliti kot	naj-	iz Velikih Lašč, ki so dosegli 269	Prlllkl nalovili po več kilogramov
ljenih je tečaj redno obiskovalo 15	bolj vztrajno učenko, katere	trud	krogov strelci iz Ortneka pa so	različnih rib. Precej rib pa je po-
dečkov in 11 deklic, v starosti od	je bil tudi kronan z uspehom	To-	dosegli 149 krogov Najboljši stre-	ghiilo. To je vsekakor gospodarska
6 do 12 let. Od teh se je naučilo	varišicama Kocjanovi in Špeli	Kaj-	lec je bil Franc Cimperman SD	škoda za naše ribištvo v Kočevju.
Plavati 15, ostalih 9 pa obvlada feževi je treba dati vso pohvalo in Velike Lašče, ki je posamezno do- To nujno narekuje, da je treba de-osnovne elemente drsenja po vodi. zahvalo za njun vzoren pouk pla- segel 66 krogov za njim je bil la na Rlnžl pospešiti in dokončno Zaradi zaposlitve učiteljice je ibil vanja, našemu društvu Partizan pa Stane Pečnik, tretji Janez žužek, zgraditi jez, ki se gradi žc več let. tečaj izveden v pospešenem tempu za organizacijo tega, tako zelo po- vsi SD Velike Lašče in četrti je	DV
v 10 dnevih, čeprav bi ona sama trebnega tečaja.	bil Anton Adamič SD Ortnek. Prvi
e a ostati pri nas 3 tedne.	Vse večji interes staršev in osta- trije plasirani so prejeli lepe dl-
, ponedeljek so mali tečajniki lih otrok proti koncu tečaja sta po- plome. Priznanje je treba dati obe-P° vn-L-f',!, ™^°." .Prav posebno kazala, da bi bil potreben še en ma SD, ki sta samoiniciativno or-
NEKAJ ZA SMEH
je bilo opaziti s kakšnim pogumom tečaj.
ganizirala tekmovanje.
O B JAVE
»Moja žena ima jako mehko srce. Ce vidi kakega človeka jokati, takoj začne jokati tudi ona.«
KINO
»JADRAN« Kočevje: od 3. do 5. avgusta ameriški film »Cena slave«; od 7. do 10. avgusta — ameriški barvni film »Karneval v Teksasu«; od 10. do 12. avgusta ameriški barvni film »Mosto- LOŠKI POTOK: 4. in 5. avgusta — bran«; 15. in 16. avgusta —	ameriški film »Rdeči znak hra-
nemškl film — »Fanfare lju-	brosti«; n. ln 12. avgusta —
bežni«,	angleški film »Večna nevesta«.
»SVOBODA« Rudnik: 4. in 5. avgusta — finski film »Ko pride pomlad«; 11. in 12. avgusta — italijanski film »Filumena mar-turane«.
DEŽURNE TRGOVINE
Vodoravno: 1. borci za našo svo- skl predlog, 34. muslimanski sod-»Glej no, moja žena je ravno ta- bodo, 9. tekmovanje v telesni moči nik, 35. eden izmed prvih pobudnika. Ce sliši kakega človeka oprav- gibčnosti, 14. kovinski tlakomer, kov NOV, gibanja v Loškem peljati, takoj začne tudi ona.«	15. vnetje sluznice, 16. plodo-	toku, 36. mazila za stroje, 38. pri-
vi — pripravljeni za setev, 17.	tridlnica, 39. grški bog vetrov in
Mati: »Zdaj pa le spat, Pepček.	naseije v sklopu vasi pod 13 na-	viharjev, 40. osvežujoča brezalko-
Piščanci gredo spat še pred sonč-	vpičn0i kjer ^ padu prvi partiza-	holna pijača, 43. republika v Pire-
Dežumo službo imajo: v soboto n*m zahodom.«	ni, 19 poseduje, je lastnik česa, nejih, 46. vkopi, prsobrani, 47. od-
4.	avgusta od	8.	do	12.	in	od	15.	Pepček: »Seveda gredo, toda z	20. veznik, 21. grm iz družine	greben, izrit, 48. zatikalo, stikalo,
do	18.	ure v	Kočevju	trgovina	njimi gre spat tudi koklja...«	iglavcev, 22. del sobne opreme, 24.	49. pristaš gibanja za odpravo iz-
»špecerija« Kočevje, v Ribnici pa	, . prebivalka evropske države, 26. pri- koriščanja človeka po človeku.
Trgovina z mešanim blagom Rib- »Tovarišica — če vas jaz z aj trdilnlca 27. veznik, 28. skrajni ko- Navpično: 1. del obleke, 2. ženica-	P0.1^11 - ali bi Vl Poklican ma- nec p^ka (dvojina), 29. preto- sko Ime (množina), 3. shramba za
V soboto 11. avgusta od 8. do 12. ml°2 •«_______ „ čene, izlite, 31. prenašalci vesti, ku- tramvaj, 4. strah pred nastopom, 5.
venaar m ireoa, _i oo iro^oini memoir 33 srh-	___ , .1____\ n
in od 15. do 18. ure v Kočevju tr- »Cernu pa? Saj govina »Hrana« Kočevje, v Ribni-. da bi poljubili vso našo družino.« ci pa trgovina »živila« Ribnica.
V petek 10. avgusta
v K O Č E V J žrebanje
100. kola srečk Jugoslov. loterije
Udeležite se žrebanjal Srečke sl kupite že prej, ker na dan žrebanja ne bodo več v prodaji. Pričetek žrebanja ob 16. uri.
IZGUBLJENE LISTINE
Reševalcem nagradne križanke
JSfiSSS "ErSsrc
Sem upokojenec in invalid In le- ni l><)t<>ka-po prosim najditelja, da mi doku- Križanka je lahka in vam ne bo mente vrne na naslov. Povrnem vse delala preg avle Med reševalce bo-
mo na podlagi žrebanja, ki ho 13. Kropf Karel, Novi lazi, avgusta t. 1. v prostorih uredništva p Štalcerji	razdelili 4 denarne in 14 knjižnih
nagrad.
NAJDENA DENARNICA Z DENARJEM
V mesecu juniju 1956 je bila najdena denarnica v bližini vasi Koprivnik, v kateri je bilo gotovine 5810 din. Denarnica je iz rjavega usnja, s sivo m belo vzorčasto platneno podlago ter brez dokumentov.
1.	nagrada: 1000 din
2.	nagradil: 500 din
3.	nagrada: 800 din
4.	nagrada: 200 din
5.	nagrada: Dickens: Povest dveh mestih
rirjl, 32. kazalni zaimek, 33. srb- električno nabit atom (dvojina), 6.
štirindvajseta_ deseta in prva črka abecede, 7. začetnici imena in priimka slovenskega pesnika in publicista, potoškega rojaka 1886—1952, 8. naziv, 9. krojaško orodje, 10. mesto v severni Italiji ob reki Ticlnu, 11. moško ime, 12. z veseljem, prostovoljno, 13. vas v Loškem potoku, ki so jo 31. julija 1942 Italijani požgali in ki je dala največ borcev partizanov, 17. sprevod (povorka) z baklami, 18. začetnici priimka in imena znanega kirurga, 20. okrajšan predlog, slov. virtuoz na kitaro, 22. ime gozdnega predela, kjer so -bili leta 1942 ustreljeni po-
12
13.
6.	nagrada: Seliškar: Posadka brez ladje (I. in II. del)
7.	nagrada: Slovenske narodne pravljice
8.	nagrada: Antole: Spomini in zgodbe
9.	nagrada: Tinkin zajček, slikanica
0.	nagrada: Borštnik: Fran Celestin
1.	nagrada: Duhamel: Prizori iz bodočega življenja nagrada: Andrlč: Pripovedke
14.
15.
Denarnica z denarjem se nahaja Uredrlištvo in uprava v Kočevju, na tajništvu za notranje zadeve Ljubljanska cesta 22. Telef. 389. Kočevje - soba št. 30/11 kjer jo ^ Jračun podnlžnici NB Ko-lahko dvigne sam lastnik.	~	-
ln satire
nagrada: Bevk: Pastirci nagrada: Bevk: Peter Klepec
16.	nagrada: Potrč: Gorice
17.	nagrada: čipiko: Pajki
18.	nagrada: Bevk: Kaplan Martin Čedermac.
toški učitelji, 23. žensko ime, 24.
Dumanovlč: Zgodbe.	zemlje,^
priimek enega prvih partizanov, danes rezervni častnik in predsednik organizacije ZB v Loškem potoku, 30. osebni zaimek, 31. arkade, gradbene gmote, 33. večji stoli za sedenje, 35. ime kraja, kjer. so 31. julija 1942 Italijani postrelili 18 tal-Rešitve pošljite do 13. avgusta cev, 36. ovoj, paket, 37. dva ena-čevje, št. 617-T-388. — Letna na- na naslov: Uredništvo »Novic«, Ko- ka samoglasnika, 39. Ime šte-________„—i— ročnina znaša 240 din, polletna čevje, Ljubljanska 22. Na spodnji Vilke, 41. lepo letovišče pri Opa-
120 din In jo plačljiva naprej. —	levi del ovitka napišite: Nagradna	tlji, okrajšano žensko ime,	42. kra-
PRI NAKUPOVANJU IN	PRO-	Za inozemstvo 500 din oziroma 1,50	križanka. Vsaka rešitev mora biti	tiča za »Državne elektrarne Slove-
DAJI SE	POSLUŽITE MALIH	ameriškega dolarja. — Poštnina	Izpolnjena v križanki, Izrezana Iz	nlje«, 43. skrajšano moško	Ime, 44.
OGLASOV	V NOVICAH.	CENA	plačana v gotovini. — Rokopisi se	časopisa, In v posebnem ovitku,	naslov etiopskega cesarja,	45. ime
JE LE 10 DINARJEV ZA BE-	ne vračajo.	Rešitve luko tudi osebno Izročite v za starega Slovana, 47. samoglaa-
SEDO	-	Tiska tiskarna »Urška«, Kočevje uredništvu.	nik in soglasnik.
Iz naših krajev
Otroci padlih borcev so taborili
100 letni jubilej
Gasilci v Dolgi vasi
V preteklem mesecu je invalidska delegacija obiskala Lunder Nežo v Avžlahu, ki proslavlja letos stoletnico svojega rojstva. V delegacije je bil po! eg zastopnikov okrajnega in občinskega odbora ZWI tudi tovariš Lokovšek Jan in tov. Pirnat Janez ter predsednik in tajnik občinskega ljudskega odbora Velike Lašče.
Ta dogodek je bil še toliko pomembnejši, ker je Lunder Neža že več kot 30 let članica Zveze vojaških vojnih invalidov in zelo redna v izpolnjevanju članskih dolžnosti. Članica ZVVI Je postala že po I. svetovni vojni, v ka-
tudi zelo trdo, saj se je morala dolgovaški gasilci vlagajo vse sale vseskozi boriti za svoj obstoj v ^ napredek gasilstva in da resrnč-težko dostopni hribovski vasici “° zaslužijo vse priznanje za delo. nad Velikimi Laščami. Kljub te- Iako hočejo počastiti priprave na mu je bila letos čila in zdrava, H' Safilskl	W bo 4' in 5'
čeprav se je pri padcu poškodo avSusta v Mariboru, vala.
Delegacija ji je ob njenem prazniku izročila darila invalidske organizacije, tov. Prijatelj pa ji je prečita! njej na čast zloženo pesem. Jubilantki še enkrat prisrčno čestitamo.
26. junija je odšlo na tritedensko dalj Gornji grad. Spoznali smo nje-taborjenje 39 otrok paulih borcev govo zgodovino in zanimivosti gra-iz NOB. Platnene hišice smo si po- du, po katerem se kraj imenuje, stavili v Gornjem gradu na Staj er- Tudi Kmetijska zadruga, žaga, po-skem.	šta, kino, weekend hišice in kopa-
Prve dni smo pridno in neprisi- lišče, nam niso ostali neznani. Na-ljeno urejali tabor. Nobeden se ni to smo šli na Florjanov vrh. Tu se upiral delu, kajti želje spoznati nam je odkrila vsa gornjegrajska okolico kraja, v katerem bivamo so okolica v vsej svoji naravni lepoti, bile vedno močnejše. Dobili smo Težko smo se odtrgali čudovitemu
krajevni zemljevid; bil je naš zvesti spremljevalec. Nobena stezica na njem nas ni nikdar zapeljala, ne prevarala. Najprej smo si ogle-
Za 100 letnico Neže Lunder
Mi zbrali smo se daneš, v poletju gorkem, res, ko dnevi so nam dolgi, ko zima, mraz je preč.
Tu v Slemenih prijaznih, kjer češnje zdaj zore, stoletnica prebiva tu dolgo dobo že.
Iz Sinovice prišla pred davnim časom je, nevesta mlada, zala, jo gnalo sem srce.
To redko se praznuje, ni vsak kar sto let star, le redkim pač usoda nakloni tak lep dar.
Pozdravljamo Vas, Nežka, mi vsi prav presrčno, mi borci — invalidi stoletno članico.
Naj sonce sreče sije na Vas do konca dni, stoletnica naj naša, živi, živi, živi!
Jože Prijatelj
Mladi fantje so imeli nabor
V dneh 21. ter 23. m 24. julija je v Ribnici odmevalo od petja in harmonike razigranih fantov, ki so bili na »štelengi« in potem, ko so dobili črno na belem, da so sposobni za vojake, proslavili to za njih veliko doživetje z razigranim veseljem. Mnogi so se okrasili s šopki in trakovi — trobojnicami.
Nekateri mladeniči so preveč pogledali v kozarec, kar jim gotovo ni v čast. Na naboru v Ribnici so bili fantje iz občin Ribnica, Sodražica in Draga-Loški potok.
Prijeten oddih na Kolpi
Civilni krst v Ribnici
MALINE NUDIJO ZASLUŽEK
LEP
V kratkem je bil v Ribnici prvi civilni krst. Krščen je bil otrok Tekavec Dušan, sin Tekavec Franca in Marjane iz Ribnice 78.
Nerednosti v kinu „Jadran“
Vsak človek si želi po končanem delu počitka in zabave. Nekateri se zabavajo v kavami s kartami, drugi pri šahu, večina prebivalcev mesta Kočevja pa se zabava v kinu.
Toda, ko hočeš kupiti vstopnico vidiš marsikaj, kar si ne želi videti pošten človek. Največkrat se zgodi, posebno pred premiero novega filma tako, da prideš pol ali celo uro pred predstavo, da kupiš vstopnico, a je kljub temu ne dobiš. Zakaj ? Odgovor je lahak.
Nihče ne bo trdil, da ni tako! Ko stojiš v vrsti, vsak trenutek slišiš: »Grem naprej pogledat, če je kak znanec, da mi kupi karto.«
želel bi le, da si vsakdo izpraša vest, ali je pošteno, da pride nekaj minut pred začetkom predstave ter hoče prav tako vstopnico kot oni, ki so čakali pol ure ali več. Ce so že ljudje tako nedisciplinirani, ne bi smela te anarhije gledati uprava kina. Uprava kina naj poskrbi, da blagajnik ne proda eni osebi več kot štiri vstopnice. Ta način prodajanja vstopnic bi se prav lahko uveljavil v Kočevju. Vsak naj kupi vstopnico samo za sebe, oziroma mož za ženo itd.
Med nered v blagajni spada tudi samovoljna predprodaja vstopnic Do sedaj je veljalo pravilo, da se vstopnice prodajajo uro pred začetkom predstave. V preteklem tednu so predvajali film »Kraljica Kristina«. Prebivalce je film zelo zanimal, tako da so bile vstopnice vedno razprodane. Tudi jaz sem
se razveselil, ko je film priromal v Kočevje. Odločil sem se za predstavo ob 20. Misleč, da bodo kot običajno vstopnice prodajali uro pred pričetkom predstave, sem bil že ob 18.45 pred blagajno. Na veliko začudenje prisotnih so bile karte razprodane že pred 19. če se moramo vsi obiskovalci kina držati gotovega reda, bi se morala tega držati tudi uprava kina. Moja želja, kakor tudi ostalih obiskovalcev kinopredstav je, da se ta stvar enkrat za vselej reši.
Vet. R. Tomšič
Ob navzočnosti očeta, botrov Tekavec Jožeta in Tekavec Ivanke ter matičarja je predsednik obč. LO imel nagovor, v katerem se je dotaknil važnosti in dolžnosti staršev ter botrov pri vzgoji otroka, da bo ta tako postal dober človek in zvest sin naše socialistične domovine. Na ta dan je prejel novorojenček pod pokroviteljstvom botrov svoje ime, botra pa sta s tem prevzela dolžnost za njegovo vzgojo in razvoj poleg staršev, ki nosijo brez dvoma prvenstveno skrb.	C. I.
SRNJAK PREVRNIL MOTORISTA
Dne 25. julija t. 1. v poznih večernih urah se je inž. Cvetku šašu, upravniku gozdne uprave v Mozlju pripetila dokaj zanimiva prometna nesreča. Peljal se z motornim kolesom »Puch« iz Kočevja v Mozelj. Na sredini ceste je kar nenadoma pred seboj zagledal srnjaka, ki je silil v motorno kolo zaradi močne razsvetljave. Voznik Cvetko ni imel v tem pri-
TUDI ŽENSKI SE PRIPETI PROMETNA NEZGODA
Pretekli torek se je na Turjaku na cesti Velike Lašče—Ljubljana pripetila težja prometna nezgoda. Trčila sta tovorni avtomobil iz Ljubljane in osebni avtomobil iz Velike Britanije, ki ga je vodila voznica N. I. Do nesreče je prišlo zaradi prehitre in nepravilne vožnej na ovinku. Mnogi trdijo, da so ženske boljši vozniki motornih vozil, toda v tem primeru se je -pokazalo, da se tudi njim lahko pripeti prometna nezgoda. Škode je za več deset tisoč din.
IZ KOMPOLJ
Zaradi jeze nad sosedi in zato, ker so mu druge kokoši delale škodo je P. F. doma iz Kompolj pred dnevi zastrupil zrnje, ga natresel sosedovim kokošim, da so ga pozo-
'Pred dnevi so začele zoreti maline in v gozdovih Roga se je zbralo precejšnje število nabiralcev, ki hitijo nabirati gozdni sadež. Malokdo ve, da se lahko pri nabiranju malin tudi dobro zasluži. Dober nabiralec lahko dnevno zasluži 1500 do 2000 dinarjev. So pa dnevi, ko se manj zasluži. Povprečno je zaslužek dober in prav zato je precej nabiralcev. Maline odkupuje tovarna Bslsad« v Kanižarici pri Črnomlju po svojem odkupovalcu. D.
USTRELILI SO 4 MLADE VOLKOVE
Kot smo že poročali, lovci gojitvenega lovišča »Rog« nenehno zasledujejo legla volkov. Z veseljem lahko poročamo, da njihov trud ni bil zaman. Pred dnevi so pokončali štiri volčje mladiče. To je lep uspeh za lovce in jim moramo dati priznanje, saj je zasledovanje trajalo dneve in noči in ni tako lahko biti lovec, kot si kdo misli.	vd
pogledu, vendar smo morali domov, čakale so nas še vse priprave za Dan borcev. Vsi smo imeli dovolj dela. Poeti so pripravljali recitacije, humoristi so skrivnostno stiskali glave in se škodoželjno smejali radovednim poslušalcem izza šotorov, Pevski zbor smo bili vsi. Vedri glasovi so veselo prepevali partizanske in narodne pesmi. Prišel je pričakovani dan. Povabili smo narodnega heroja Jožeta Borštnarja, borce iz naših krajev in prebivalce Gornjega grada. V dopoldanskih urah smo odšli v bližnji gozd, kjer smo obiskali grobove 45 neznanih padlih borcev. Očividni so bili še ostanki preko 60 grobišč, iz katerih so bili borci prekopani. Predsednik mladinskega aktiva in sekretar Zveze borcev sta nam pokazala še vislice, hišo, v kateri je Gestapo obsojal naše ljudi na smrt, hišo, v kateri so domači izdajalci skupno z Gestapovci pred smrtjo mučili partizane. Domačini so nam pripovedovali, da je bila mučilniška hiša že tretjič prebeljena, vendar še sedaj izstopajo sledovi prelite krvi slovenskih partizanov. Mučno je bilo gledati mlade obraze, ki so poslušali in sledili vsakemu gibu domačinov z ušesi, usti in očmi. Tiho smo položili šopke na grobove. Kaj so otroci čutili naj nam povedo besede mladinca: »Mi živi vedno veliko dolgujemo mrtvim, vendar dolg, ki ga imamo do padlih za našo svobodo, ne moremo oceniti.« Z mislijo na padle, na našo borbo, smo se vrnili domov. Priprave na večerni program ob tabornem ognju so razživele mlada srca. Z moštveno postavo TVD Partizan Gornji grad smo se pomerili v odbojki. Vse je trepetalo, kdo bo zmagal. Gornjegrajci so začeli samozavestno, prepričani v svojo zmago. Sreča je bila na naši strani. Iskali smo razliko v točkah in dobili smo jo. Veselje je bilo nepopisno. Večerja nam je dobro teknila. Slednji si je prilastil na taborjenjih priljubljen klic »repete«. Slavnostno spuščanje zastave je bil začetek večernega programa. Pozno v noč smo kramljali, poslušali humoristične šale, prepevali partizanske in narodne pesmi, skupno z gornjegrajsko
mladino. Vsebino programa ob ognju je poglobil tovariš iz Gornjega grada, ki nam je pripovedoval o vojni preteklosti kraja, v katerem prebivamo.
V naslednjih dneh smo dobili še igro v nogometu. Obiskali smo znane partizanske kraje pod Rogatcem in Lepenatko. Najlepši pa je bil dvodnevni izlet na Menino planino. Ko smo se vzpenjali na visoke in skalnate grebene, se je pred nami globoko v dolini, razkrila Gornja Savinjska dolina v vsej svoji razsežnosti in lepoti. Ob ostre robove so se razbijale megl^, sončni žarek je trdovratno razganjal oblake, pastir je z rogom govedu naznanjal svojo prisotnost, pobočja vzpetin poraščena z zaščiteno gorsko rastlino »rododen-drum«, so Čarodejno vplivale na nas, tedaj je vse prepojila misel: »Kako lepa je naša domovina!« Pot nas je privedla na razsežne planjave gorskih pašnikov s pastirskimi kočami. Mnogi so se prvikrat naužili svežega gorskega zraka in planinskega mleka. Zvečer smo vsem v dolini naznanili kje prenočujemo. Napravili smo tako velik taborni ogenj, ki mu v dnevni praksi pravimo kres.
Naše bivanje v taborjenju se bliža koncu, še v Logarsko dolino moramo iti. Pri Kmetijski zadrugi smo dobili dva gumarja. Tudi harmoniko nam je posodila mladinka iz Gornjega grada. Ves dan smo se veselo vozili z močnimi in iskrimi konji. Savinja je bila naša zvesta spremljevalka. Ves čas poti nas je spremljala s svojim tokom. Car Logarske doline je okrepila pot do nje in ob njej stoječa skala imenovana »Igla«. K postanku nas je zvabil presihajoči studenec pri Igli. Voda ob določenih minutah privre na dan in izgine pod zemljo. Ogledali smo si kraje Ljubno, Luče, Solčavo in Slap v Logarski dolini. Vsi kraji so znani po lepoti in partizanskih borbah.
Tako smo hodili in se učili. Izpopolnjevali smo znanje. Videli smo s svojimi očmi to, kar smo do sedaj le brali in slišali. V skupnem življenju se je utrjeval kolektiv, kovale so se neraadružne vezi tovarištva, ki bodo vezale tabornike še pozneje v šoli, delavnici, tovarni in na polju. Mladina si je nabrala tudi fizičnih moči in zdravja, saj smo se vsi okrepljeni vrnili domov. Okrepil se je zdrav duh v mladih srcih, ki so odločena sprejeti velike in težke naloge starejše generacije.
Ludvik Golob
To in ono iz naših krajev
GASILCI V RUTAH
Rute so precej razsežno področje v velikolaški občini in zavzemajo 9 vasi in zaselkov. Ljudje v teh krajih se pečajo s poljedelstvom in izdelovanjem suhe robe. Zadnje ča-
Žrebanje srečk v Kočevju
meru drugega izhoda kot, da je za- bale in nato poginile. Zaradi tega
vil v stran in ob tej priliki padel z motornega kolesa. Zaradi padca je utrpel sam voznik lažjo poškodbo, na motornem kolesu pa je škode okoli 10.000 dinarjev. Po gozdovih na Kočevskem je precej divjadi, a le redko se pripeti, da bi se' srnjak postavil pred motorno vozilo in povzročil prometno nezgodo.
vd
je večje število posestnikov utrpelo škodo, poginile so kokoši in druge živali. Za storjeno dejanje se bo moral P. F. zagovarjati. To je eden izmed primerov, kako se ljudje po naših vaseh še vedno med seboj sovražijo brez pravega vzroka. Medsebojne spore naj bi rešili na miren in pameten način brez posega oblastnih organov.	VD
Jugoslovanska loterija prireja žrebanje zdaj v tem, zdaj v drugem kraju z namenom, da bi se čim več ljudi na lastne oči prepričalo, kako se žrebajo dobitki.
V Sloveniji je bilo doslej žrebanje že skoraj v vsakem večjem kraju, že letos je bilo žrebanje v treh mestih: v Velenju, Mariboru in Tolminu. Žrebanje 100. kola po osvoboditvi pa bo 10. avgusta v Kočevju.
žrebanje bo na prostem, da bo moglo čim več ljudi od blizu videti, kako se vrtijo kolesa sreče. Kdor namreč vidi, kako se žrebajo dobitki Jugosl. loterije, ne more imeti prav nobenega dvoma o poštenosti pri žrebanju. Na električ-
ni pogon zavrtijo loterijske bobne, na katerih so pritrjene številke. Ko se bobni vrtijo z veliko brzino, tedaj električni tok odklopijo in bobni se začno ustavljati. Na katerih številkah se bobni ustavijo, tiste številke so izžrebane.
želimo, da bi bilo 10. avgusta lepo vreme in da bi se pri žrebanju zbralo čim več ljudi. Tudi igralci sami bodo sodelovali pri žrebanju. Namestili bodo številke na loterijske bobne, po takem redu, kakor bodo sami hoteli, in tudi ’ premije bodo izžrebali gledalci sami.
Pri žrebanju jubilejnega 100. kola ob štirih popoldne torej na svidenje v Kočevju!	KF
se so precej napredovali v vseh pogledih. Želeli bi še, da se skozi Rute zgradi cesta. Nujno potrebujejo gasilsko brizgalno in gasilski dom. V kratkem pa bodo v Rutah ustanovili gasilsko društvo, saj so oddaljeni od gasilskega društva eno uro peš hoda. Tudi dohod do njih ni lahak, vasi in zaselki v Rutah imajo 800 metrov nadmorske višine. Prav zaradi tega bi bilo res potrebno, da si ustanovijo svoje gasilsko društvo.
PRETEP V STAREM LOGU
Preteklo nedeljo sta Alojz Virant in Jože Rutar doma iz Starega loga brez povoda povzročila pretep na veselici v Starem logu. Ob pretepu sta dobila lažje telesne poškodbe Rogač Franc in Krmelj Pavel. Oba storilca se bosta morala za svoje dejanje zagovarjati. Ko sta se streznila, jima je bilo žal, a bilo je prepozno, že prej se je treba zavedati posledic, ki lahko nastanejo s pretepom. Takšen način medsebojnega obračunavanja je za današnji družbeni red poniževalen in tisti, ki se pretepa, je vreden obsojanja.
Franček Saje
Duhovniki - organizatorji bele garde	—
Obenem s tem mi je tudi povedal, da je hud nasprotnik partizanov. Vendar pa da se krije s tem, da jim daje cigatere in hrano ter ostalo, kar potrebujejo. Bil je v tesnih stikih z italijanskim generalom Ourra-Sltom ln s karabl-nerjl. Nosil je tudi v Grčaricah orožje, bombe, to ml je sam povedal, da Jih je dobil od Italijanske komande. V marcu mesecu 1943. leta je sumil, da so ga partizani Izsledili, da je izdajalec. Prišel je k meni v Kočevje, kjer je bil približno 3 mesece. Ves čas je bil (esno povezan z italijansko komando...« Italijanski diviziji »Ma-cerata« je stalno preskrboval vodnike za 'bližnjo in širšo okolico Grčaric. Tako je dal vodnika tudi bataljonu, ki ga je narodnoosvobodilna vojska dne 26. marca 1943. leta uničila v Jelenovem žlebu, faradi težkega poraza pa italijansko poveljstvo ni hotelo vodni-
ku izplačati obljubljene nagrade, čeprav je bil v Jelenovem žlebu tudi sam ranjen.
V Stari cerkvi pri Kočevju je župnik Jožef Eppih • »opominjal ljudi, naj bodo resni in pametni in naj ne verjamejo komunistom, onim pa, ki so odšli v gozdove, je svetoval, naj se vrnejo.« Še agil-nejši nasprotnik narodnoosvobodilnega gibanja je bil njegov kaplan Stanislav Eržar, ki je bil po Flaj-nikovi izjavi »povezan z župnikom Škuljem iz Dolenje vasi in Havel-ko Danilom. Za organiziranje bele garde mu je bil določen teren Stare cerkve. Bil je Havelkov zaupnik obveščevalnega centra, kamor je tudi tedensko enkrat do dvakrat zahajal... Bil je zelo navdušen belogardist ...«
Med ljudmi pa ni bilo prav nika-ke vneme za belo gardo, ki je v Kočevju obtičala na mrtvi točki. Zato je Italijanski general Ouarra-
Sito 2. novembra 1942 poklical k sebi dekana Flajnika in mu rekel, naj bi vendar tudi že v Kočevju ustanovili oddelek MVAC. Flajnik in Havelka sta v štirinajstih dneh sestavila listo moških in jo nesla generalu, ki jo je izročil načelniku divizijskega štaba. Ta je spisek takoj odklonil, ker je vseboval osem članov italijanske gasilske milice.
Spomladi 1943. leta So kočevski belogardistični voditelji in konzul Siliato, poveljnik odreda juriš-nih črnih srajc »XXI. april« trdno sklenil, da mora tudi Kočevje do 15. maja dobiti belo vojsko. Zato je konzul Siliato 11. maja 1943 predlagal XI. armadnemu zboru, naj iz sosednjih belogardističnih enot pošlje v Staro cerkev dva bela častnika in pet prostakov, ki bi bili zametek nove formacije MVAC. General Ruggero pa se je uprl tej premestitvi, češ da bi spravila v nevarnost obstoj ribniške in sodražiške MVAC. Zato so za belogardističnega poveljnika poslali iz Ljubljane Jožeta Šešlja, ki mu je Havelka dodelil nekaj svojih sodelavcev. Tako je v začetku julija 1943 končno le nastala belogardistična posadka v Stari cerkvi pri Kočevju. Štela je devet mož,
ki so imeli v skladišču 43 pušk, čakajočih na novince. Do konca avgusta pa se je belogardistična predstraža Italijanov v Kočevju le povzpela na 20 mož, a 32 pušk je še vedno zastonj pričakovalo novih »prostovoljcev«. Tako so po sledovih velike italijanske ofenzive na Notranjskem poleti 1942. leta z združenimi napori domačih klero-fašistov in italijansikh fašistov nastajale vaške straže, ki so živeli le ob stalni okupatorjevi pomoči in opori. Na podoben način so se skupine laške MVAC ali belogardistične vaške straže porodile in razvijale tudi na Dolenjskem.
MVAC na Dolenjskem in v Ljubljani
Z Notranjske so italijanske divizije preko Kočevskega Roga nadaljevale ofenzivo na Dolenjsko. Zjutraj 14. avgusta 1942 so Italijani v drugem delu tretjega ofenzivnega obdobja začeli prodirati proti Rogu, kjer se je tedaj zadrževalo politično in vojaško vodstvo osvobodilne borbe slovenskega naroda, bile razne partizanske delavnice, skladišča in bolnišnice. Silna okupatorjeva vojska je 17. avgusta stisnila obroč okoli samega Roga in ga do 23. 'avgusta v
strelcih temeljito počesala, da bi po Robottijevem povelju »uničila sovražnika«. Tega cilja pa italijanski osvajalci niso dosegli, niti jim ni uspelo odkriti in uničiti vodstva narodnoosvobodlne borbe.
Zjutraj 24. avgusta so okupatorjeve sile začele četrto ofenzivno obdobje, ki je zajelo celotno Suho krajino. S črte Kočevje—Kočevski Rog so Italijani hajkali proti Velikim Laščam, Dobrepolju, Krški vasi in zgornji dolini Krke, kjer so fašistični bataljoni tvorili severni zaporni pas. To črto so italijanske divizije dosegle 29. avgusta. Z »očiščevalnimi« operacijami v Suhi krajinj so fašistični okupatorji pripravili godna tla krajevnim belogardističnim organizatorjem, ki jim je v tej siromašni pokrajini uspelo zapeljati toliko ljudi kot edino še v hribovskih vaseh okrog št. Jošta nad Vrhniko.
Suha o-in je kamnit kraški svet, s skopimi njivami, grmičevjem, slabim gozdom in redno nastopajočo sušo. Razmeroma gosto naseljeno kmečko prebivalstvo je po bom'h vaseh stoletja životarilo v trajni in brezizgledni bedi. Zato je v teh hribovitih krajih, odmaknjenih od prometnih zvez, razen
gospodarske zaostalosti bila močno1 zakoreninjena tudi kulturna in politična konservativnost, ki jo je gojila in varovala klerikalna duhovščina, med okupacijo steber znanega suhokrajinskega belogardizma. V začetku maja 1942. leta so partizanske čete osvobodile Suho krajino. »Oblast duhovnikov in bir-tov se je začela polagoma majati. Suha krajina je doživela prvi dih svobode, ki ga je spremljala s strahom in upanjem, z 'bojaznijo in rahlo vero obenem. Borba med starim in novim življenjem se je pričela ter se potem nihaje nadaljevala skozi vsa leta vojne . . .« Prvi ^spopad med belogardizmom in partizanstvom za Suho krajino se je odigral zadnje dni maja, ko so belogardistični voditelji propadli s svojim širokopoteznim načrtom, da bi iz Suhe krajine izrinili partizansko vojsko in se tam zasidrali s svojimi odredi. Partizani so deloma razkrili in zrahljali belogardistično organizacijo. Hinjski kaplan Henrik Novak je bil obsojen na smrt, kaplan Ivan Lavrih iz Dobrepolja in kaplan Janez Jenko iz Žužemberka sta pobegnila v Ljubljano.
Nadaljevanje prihodnjič