mamimpm: ____ tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 4. FEBRUAR 2010 / ŠTEVILKA 845, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 845 BIOTERAPIJE m ZDENKA DOMANČIČA KULTURNI DOM IZOLA ji PRIJAVE IN INFORMACP 040-668-916 rpjj] Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, tel. št 040 410743 srnobil ,ko Pr\\/oi noU'QÌ Ionoriq Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC OPTIKA IZOLA 'rg Etbina Kristana 3 05/ 64181 05/ 64155 49 Ko ni cipljev so tudi brancini dobri Ciplje bomo lahko v naslednjih dneh, če jih bodo ribiči res zajeli, kupovali po 4 Eure za kilogram, za kilogram negojenega brancina je treba odšteti 25 Eurov. Iz teh dveh podatkov bi lahko napisali doktorat, (Mef) Ekonomisti bi sicer najprej računali, katera riba ima večjo stopnjo donosnosti in najprej bi ugotovili, da je treba cipljev ujeti bistveno več kot brancinov, oziroma šest kilogramov cipljev za kilogramskega brancina. Ko pa bi pogledali končno ceno v kakšni restavraciji, bi se mnogokratnik še povečal. Ampak vulgarni kapitalisti bi rekli, da je lažje ujeti tono cipljev kot 100 kilogramov brancinov, zato je bolje loviti ciplje. Naravovarstveniki bi seveda takoj pripomnili, da bomo s takšnim izlovom kmalu izpraznili zaliv, tako kot so to že storili Japonci in Korejci. Zato, če hočemo imeti ribe tudi za jutri, bomo raje lovili manj pa brancine. Namesto rib bi lahko govorili o, na-primer, tiskalnikih. Je bolje, da so poceni in da se kvarijo vsake pol leta oziroma da stanejo kartuše toliko, da se jih ne izplača kupiti in kupimo kar nov tiskalnik, ali bi bilo bolje, če bi tiskalnik vzdržal deset let in bi le kupovali cenejše kartuše, saj se ve, da je njihova cena danes pretirana. Sodobni ekonomisti bodo spet rekli, da bo delo izgubilo par deset ali sto tisoč ljudi, ki delajo v tovarnah tiskalnikov, saj jih ne bodo prodali toliko kot zdaj, če se ne bodo kvarili. In naravovarstveniki bodo rekli, da bi na ta način privarčevali veliko energije, zmanjšali toplogredne pline, zmanjšali porabo nafte za plastiko, in sploh zmanjšali onesnaženje. Tudi v Izoli in Sloveniji smo imeli dilemo te vrste. Je bolje podpirati ribjo industrijo ali pomagati malim prehrambenim obrtnim delavnicam? Pred leti smo se, brez naše vednosti, odločili za industrijo in Delamaris je ostal, Saladia pa je šla rakom žvižgat. Zdaj je Delamaris odšel zaradi čisto drugih razlogov, Izolani pa ga objokujemo in govorimo o tradiciji, o ribiškem muzeju in podobno. Pa se vprašamo: ali ne bi bilo bolje, če bi namesto velike tovarne, ki proizvaja veliko za velik trg imeli v obrtni coni pet ali šest Saladij, ki bi proizvajale butične ribje specialitete v majhnih količinah za majhen trg. Drugače rečeno: Ciplji so Delamaris, Saladia bi bila brancin. Kaj imate raje. Konkurenca Brzina nama je vrlina, in to za naju ni parola, mene ustavi šele Kozina, tebe pa časovna kontrola. Ko vidim prazno cesto me zamika, a sem na slabšem, to priznam. Ti imaš ob sebi sovoznika jaz pa v glavnem vozim sam. Pa še ena je razlika: tebe za brzino nagradijo, mene pa vsak radar slika in policaji me lovijo. Redarji tudi v nedeljo Vse kaže, da je tistih lepih časov, ko izolskih občinskih redarjev v soboto in nedeljo ni bilo v službi, zavedno konec. Tako-le jih je ujel naš sodelavec Dušan Ambrož na zadnjo januarsko nedeljo. Izolani tudi vedo povedati, da jih srečujejo pozno zvečer in zgodaj zjutraj. Tisti, ki so se doslej jezili zaradi narobe parkiranih avtomobilov so zdaj zadovoljni, tisti, ki so dobili kazen pa seveda malo manj. Dežurna služba nnn BANKA KOPER komunala izo/a-šo/a PONEDEUEK-PETEK: 8.00-17.00 SOBOTA: 8.00 -12.00 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO V DELOVNEM ČASU - tel: 05/ 66 34 950 IZVEN DELOVNEGA ČASA-tel: 041/ 650 882 (24 ur) tel: 041/ 650 375 Dogajalnik Oprostilna sodba za Domia in Pečanovo Tako je razsodilo koprsko okrožno sodišče v primeru tožbe proti bivši županji Bredi Pečan in nekdanjemu direktorju izolskega Komunalnega podjetja Marinu Domiu. skega načrta za ta prostor, tega dovoljenja pač ni mogoče izdati, sta sklicala sestanek, na katerega sta povabila načelnika Upravne enote Izola Branka Andrijašiča, kjer naj bi se vsi akterji strinjali, da za poseg te vrste - šlo naj bi za postavitev nekaj zabojnikov in ureditev ploščadi - gradbeno dovoljenje ni potrebno. Cez slabo leto pa je gradbeni inšpektor Tomislav Umer izdal odločbo o ostranitvi vsega, kar so v tem času zgradili. Rezultat so bile velike odškodnine najemnikom lokalov, ki jih zdaj plačuje izolska Komunala. Med razpravo je bilo slišati tudi trditev nekdanje županje, da je šlo pravzaprav za predvolilno ravnanje nekdanjega gradbenega inšpektorja in takratnega predsednika izolske SDS, sedanjega podžupana, Bojana Zadela, vendar je inšpektor Umer to zanikal. ur Sodnica koprskega Okrožnega sodišča Tatjana Cvetičanin je sodbo obrazložila, da sta “očitka iz obtožnice, da sta vedela, da je gradnja nezakonita, in kljub temu vstrajala, da bi Komunali pridobila protipravno premoženjsko korist, med seboj v nasprotju. Če sta vedela, da je gradnja nezakonita, bi lahko pričakovala le rušenje in ne najemnine.” Kot je znano, je Marino Domio, ki je bil takrat direktor Komunale, v poletnih mesecih leta 2003 naročil začetek del na Svetilniku, z namenom, da bi ga uredili, saj je bil v resnično slabem stanju. Breda Pečan pa je v imenu občine sklenila pogodbi za gradnjo infrastrukture in za zagotavljanje sredstev za urejevalna dela. Ker sta se zavedala, da je v primeru takšnih posegov v okolje potrebno imeti gradbeno dovoljenje, a zaradi še vedno neizdelanega prostor- Prihaja nov direktor občinske uprave Do sobote, ko je bil zadnji rok za oddajo prijave na prosto delovno mesto direktorja izolske Občinske uprave, se je prijavilo šest kandidatov. Direktorja pa bodo izbrali še v tem tednu, zaenkrat pa ostaja skrivnost identiteter kandidatov. Delovno mesto direktorja izolske občinske uprave je bilo v zadnjih nekaj letih nezasedeno. Najprej je naloge direktorice opravljala svetovalka župana Tomislava Klokočovnika, Monika Sečnik, ki pa se je s tega položaja umaknila, ko je prišlo do incidenta, ko kot uradna oseba, ki deluje na dvojezičnem območju, ni poznala italijanskega jezika. Sledilo je obdobje brez direktorja, nato je dela prevzela svetovalka župana za odnose z javnostmi, turizem in družbene dejavnosti Irena Ostrouška, ki pa je, kot je znano, pred kratkim sprejela nov delovni izziv na Ministrstvu za kulturo. Novozaposleni odgovorni za stike z javnostjo izolske Občine Blaž Maljevac pravi, da je “v interesu vseh vpletenih, še posebej pa župana Klokočovnika, da bi se funkcija direktorja v čim krajšem času dodelila primernemu kandidatu." Trenutno je namreč ta funkcija porazdeljena med uslužbence Občine, kar pa seveda ni ravno idealna rešitev. Manjše število prijav pa je povsem pričakovano, saj je govora o funkciji, ki je povezana s političnim vodstvom občine, in že jesenske lokalne volitve lahko ta položaj sprostijo, saj ima župan na podlagi občinskega statuta pravico zamenjati direktorja občinske uprave, ne glede na petletni mandat le tega. Pisma iz metropole Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Opera Metropolitana piše: Zoran Odič (za Izolane Zokij LAHKO JE (BO) ŠE HUJŠE Če mi kdo samo omeni zimsko pravljico, naj se pripravi na bližnje srečanje z lopato s katero sem kidal sneg. Počutil sem se kot sneženi mož, kot pingvin, limiti so mi bili bližji kot lasten brat, tisti zgoraj pa je stresal vse kar je imel na zalogi in dokazal, da ni pravičen in milosten. Prej bi rekel, da je zloben starec z grdo bradavico na nosu, ki sedi na tretjem oblaku levo in umira od smeha, ko nas opazuje kako sprti smo med seboj in kaj smo vse pripravljeni narediti, da bo še slabše. W1 1 Sneg v Kortah - foto: Ale: Edina olajševalna okoliščina je bila, da se je vse to dogajalo čez vikend. Kaj bi šele bilo, če bi snežilo v torek, ali sredo? Tako pa je človek lahko mirno lopatal v soboto in nedeljo, medtem ko je ožja in širša družina tarnala in težila, ker brez lopatarja noče ne v hribe, ne na tekaški tečaj, ne v trgovino, ne na morje, pa še Mef je začel težiti, da zamujam s tekstom. Katastrofa na družinski in osebni * v ravni. Potolažil sem se šele, ko sem našel dovolj časa, da preberem časopise in sem se prepričal v dejstvo, da moji demokratsko izvoljeni predstavniki, poslanci, ministri, državni sekretarji in vsi njim podrejeni v tem uživajo - namreč, da proizvajajo ne snežne, ampak politične, gospodarske, socialne, in sploh katastrofe, nesreče, nerodnosti po sistemu, za vsakega nekaj. Spomnil sem se na C. Northcota Parkinsona, ko sem bral kako so v državnem zboru dve uri časa posvetili debati o tem zakaj mestni avtobus št. 3 ne vozi do Škofljice, ampak obrača že na Rudniku. Parkinson je v svoji knjigi Parkinsonov zakon zapisal, da bolj ko je problem znan, več časa porabijo udeleženci za njegovo rešitev. Tako so angleški poslanci o gradnji nuklearke, takrat vredne 10. milijonov dolarjev, odločali pičli dve minuti in pol, o postavitvi nadstreška za kolesa 45 minut, o toplem obroku pa uro in četrt. Dobro se ve, od česa se živi in to dobro vedo tudi naši (moji) poslanci. Potem sem se spomnil, da je bila Škofljica včasih zanimivo zdravilišče za odvajanje od alkohola. Pa da ja ne bi kdo pomislil, da to ima kakšne zvezo z našimi (mojimi) poslanci, ministri, državnimi sekretarji in njim podobnimi. Oni le skrbijo, da navadni ljudje lahko pridejo na Škofljico z avtobusom št. 3. Če bi sami imeli takšno potrebo, bi jih že pripeljal službeni voznik v službenem avtomobilu, ampak navadni ljudje nimajo službenih avtomobilov in službenih šoferjev. In zato je o tem problemu, ki bi ga v petnajstih minutah rešil kakšen srednji referent v Ljubljanskem potniškem prometu, devetdeset poslancev razpravljalo polni dve uri. Stoosemdeset za nič potrošenih ur. No, da ne bo kakšne zamere, bile so tudi razprave o res pomembnih temah, naprimer, kako zamenjati predsednika države na način, da bi bile presenečene še najbolj opravljive sosede, z lažmi, podtikanji, neresnicami, polresnicami, neumnostmi, osebnimi h diskvalifikacij. Govorilo se je o tem, kako uporabiti demokratske mehanizme in inštitucije za najbolj nedemokratične cilje. Na eni od prihodnjih sej bo verjetno na dnevnem redu točka, kako zamenjati ljudstvo. In, da ne bi bil kdo presenečen, saj nas niti sneg tokrat ni presenetil. Se pač zgodi. Človek ne dobi vednop tistega, kar si želi. Hoteli smo Zahod, dobili smo Divjega. Zaradi neumnosti ali zaradi zlobe? Pravijo, da zlo živi tam kje je doma neumnost. Bo že držalo. ur Oglasna deska----------- Sončno nabrežje čaka na prve sončne žarke Sončno nabrežje je pretlakovano. Slavnostne otvoritve ali rezanja traku še ni bil a morda se bo v kratkem le zgodilo. Prav včeraj so namreč opravljali še del tehničnega pregleda, tokrat je šlo za kontrolo elektroinštalacij, pregled pa je tudi pokazal, da led luči v tlaku ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja. Tudi zaskrbljenost gostincev je vse manjša. Kritični opazovalci dogajanja na Sončnem nabrežju so sicer vedeli povedati, da bo težko vzdrževati električne vode v času poplavljanja nabrežja, ampak, tudi ta problem je mogoče tehnično rešiti. Pa tudi zaplet s talnimi svetilkami, ki naj bi bile v neskladju z uredbo o svetlobnem onesnaževanju je bil menda odveč. Uredba sicer res govori o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in določa, da so v Sloveniji za zunanjo razsvetljavo dovoljene samo svetilke, ki sevajo 0% svetlobnega toka nad vodorav-nico. Izjema so lahko le kulturni spomeniki. Sončno nabrežje seveda ni kulturni spomenik in tudi luči niso namenjene osvetlitvi samega tlaka ampak svetijo nekam v zrak, oziroma svetijo 100% nad vodoravnico, vendar pa njihova jakost ni takšna, da bi, tudi po mnenju strokovnjakov, predstavljala vir svetlobnega onesnaževanja. Terase z zbiranjem ponudb Ko so morali gostinci s Sončnega nabrežja za vedno odstraniti svoje terase je bilo tudi znano, da teras ne bodo dobili v najem kar tako, ampak bo občina morala objaviti javno zbiranje ponudb. Že takrat so nekateri gostinci omenjali možnost, da nek drugi ponudnik dobi v najem teraso pred njihovim lokalom in napovedali, da bodo v tem primeru razmislili o nadaljevanju dejavnosti, saj jim prav terase zagotavljajo večji del gostov in prihodka. Po drugi strani pa je občina dolžna ravnati v skladu z zakonom in razpisati najem teras, saj so se pogodbe vsem dosedanjim najemnikom iztekle. Prav tako je res, da morebitni interesent ne bi mogel kar tako najeti tega prostora, saj ne bi imel temeljne infrastrukture in ne bi dobil uporabnega dovoljenja za uporabo terase. Tako je pravzaprav bolj ali manj jasno, da bodo dele Sončnega nabrežja dobili v najem dosedanji najemniki. Občina Izola je 29. januarja na Oglasni deski objavila namero o oddaji stvarnega premoženja v najem na podlagi metode javnega zbiranja ponudb. Najemna razmerja pa bodo sklenjena za določen čas, največ za dobo 5 let. Že v obrazložitvi pa je zapisano, da bodo dele nabrežja oddali v zakup na podlagi metode neposredne pogodbe, tudi namera je objavljena le na oglasni deski, kar priča, da občina računa predvsem na dosedanje najemnike. V zakup daje občina tri dele da bodo po pridobitvi najemnih Sončnega nabrežja oziroma del pogodb lahko začeli z montažo in sprehajalne poti ob morju v iz- da bodo prve toplejše dni terase že meri do 90 m2. pričakale prve goste. Seveda pa brez težav vendarle ne Zaplet S terasami gre- Manjkajo električne napeljave V Mandraču smo že pisali o zaple- °d gostincev do teras, pojavljajo tu v zvezi z ureditvijo novih teras. Pa se Prve naPake na novem Občina je namreč najemnikom tlaku, ki ga menda niso dodatno najprej ponudila izredno drago zaščitili. Zato so te dni že opravili izvedbo teras iz kovanega železa, 5ameniavo nekaterih načetih plo-nato je podobno opremo, a po bi- šč, izvajalci del pa hkrati ugotav-stveno nižji ceni, ponudil eden od liai°> da si°b in mize puščajo sle-izolskih gostincev, na koncu pa dove rje na kamenju. Gostinci ob so dosedanji najemniki sami naš- tem opozarjajo, da bo še huje, ko li opremo, ki je bila še cenejša in bo prišlo do razlitja črnega vina, hkrati zadovoljuje ideje župana in ^aj šele, ko bodo na nabrežju za-projektantov nabrežja. čd' loviti sipe. Po besedah gostincev so našli Ampak, stvari se vendarle urejajo opremo, ki bo lepa in po spreje- v Pravo smer in k? bo ta Proiekt mljivi ceni, zdaj se mora o njej prišel do konca bo že posijalo son-izreči še zavod za varstvo kultur- ce 'n bo tudi Sončno nabrežje bolj ne dediščine, potem pa računajo, sončno. d.m. Jošt bi najel dimnik Jože Lorbek Jošt je znan po svojih presenetljivih a uspešnih idejah. Tokrat je presenetil s predlogom o oživitvi spomeniško zaščitenih delov tovarne Argo. Skupaj s še nekaterimi izolskimi soinvestitorji je namreč oblikoval idejo, da bi v objektih Arga, ki so spomeniško zaščiteni, uredil različne muzejske zbirke in objekte predvsem namenil turizmu, takšnemu kot ga sam pozna in kot se v svetu danes uveljavlja. Gre za turizem radovednih ljudi in v teh objektih je kaj pokazati, od velikih peči, ki so jih nekoč uporabljali v tovarni do samega dimnika, ki bi ga s svojo opremo namenjeno jamarjem in alpinistom zagotovo lahko tudi turistično tržili. Takšen projekt bi seveda zelo sovpadal z idejo o ureditvi začasnega parkirišča na območju Arga o čemer se Občina Izola že dogovarja z lastnikom zemljišča (A banka), vendar so pogovori lani poleti zastali, menda tudi zaradi visokih zahtev za najem. Nedvomno pa bi na ta način občina lahko pomembno reševala problem parkiranja in hkrati dopolnila turistično ponudbo našega mesta. Podžupan Bojan Zadel se je zavzel da organizira pogovor med predlagatelji in lastniki zemljišča, ki jim ne more biti vseeno, da jim spomeniško zaščiteni deli lastnine dobesedno propadajo pred očmi. Posebej nevaren je menda del zidu ob Dantejevi ulici, ki je z notranje strani že povsem načet in se ob močnejši tramontani lahko zruši na pločnik in cesto v Dantejevi ulici. d.m. Reaktor Ribiški muzej za ohranitev ribiške tradicije Smo v času, ko se v Izoli delajo in predstavljajo velike strategije. Od urbanističnih in turističnih, pa še mnoge druge. Veliko besed in vizij, ki vključujejo vsega po malo. Enostavno povedano: hočemo imeti vse, kar imajo veliki. V izolski SDS pa želimo predvsem tisto, kar nas najbolj opredeljuje kot skupnost - med tem tudi in predvsem ribištvo. Na lokalni ravni težko rešujemo tisto, kar nam zapoveduje EU, država in ministrstva. Skrbi nas ekonomski položaj ribičev, izhod do odprtega morja, predelovalna industrija rib, vendar moramo v tem vrtincu poiskati tudi priložnosti. In muzej ribištva je priložnost. V zgodovini že večkrat omenjena, vendar nikoli realizirana. Sedaj, med mnogimi strategijami, je čas in mesto, da ideja doživi svoj preboj, ko govorimo o novih pozidavah in namembnosti prostora ter predvsem o dodatni turistični ponudbi. V SDS menimo, da ta projekt omogoča razvoj in dodano vrednost na več področjih. Z ribiškim muzejem bi obogatili ponudbo obiskovalcem Izole. Ne samo med strogo sezono, tudi v izobraževalne namene med šolskim letom. Ne pozabimo, da izolski otroci hodijo v Idrijo na ogled rudnika. Za otroke od drugod bi bil ribiški muzej zanimiv prikaz tako zgodovine, kot tudi specifične gospodarske panoge. V času ekomoske negotovoti in nepredvidljive zakonodaje na področju ribištva, bi izolskim ribičem omogočili dodaten zaslužek z dejavnostmi, ki bi jih izvajal muzej (npr. športni ribolov in prikaz tehnik izlova rib). V času, ko izgubljamo še zadnje ostanke ribiške tradicije in predelovalne industrije rib, bi bil to vsaj simbolni poklon ribištvu, ki je zaznamovalo Izolo skozi stoletja. V izolskem SDS menimo, da je za izvedbo projekta sedaj najprimernejši čas, ko imamo še nekaj ohranjene tehnologije ter predvsem, ko je še mnogo ustnega izročila, ki bo pa čez čas počasi utihnilo ter se izgubilo v zavesti. In ostal nam bo le Ribiški praznik, ki pa ima vsako leto manj skupnega z ribištvom. Izola je bila, je in mora ostati ribiško mesto. Če ne ravno prvo v količini ulovljene ribe, pa vsaj prvo v ohranjeni zavesti in negovanju svojih korenin. V SDS menimo, da je ribištvo in ribiški muzej temelj, na katerem naj sloni razvoj turizma in temelj, na katerem se gradi prepoznavnost našega kraja. Gregor Vučko Podpredsednik 00 SDS Izola 3. POGOVOR 0 PROSTORSKEM NAČRTU Izola je sama svoj avtor in ni last občinske uprave V ponedeljek je Mandrač v sodelovanju z Društvom Izolani že tretjič organiziral zdaj verjetno že tradicionalno srečanje s sodelujočimi avtorji javnih natečajev Kopališča, parki in sprehajalne poti ob morju - Lungomare in Trajnostna prenova urbanih območij - kulturna dediščina, identiteta in razvoj mesta Izola. Gre za srečanja z arhitekti, katerih ideje naj bi, tako ali drugače, upoštevali pri načrtovanju razvoja našega mesta. Govora je torej o pomembnih dokumentih, pri oblikovanju in sprejemanju katerih bi bilo prav, da jih čim večje število Izolanov spozna in se o njih izreče. Namen srečanj, ki jih organizirata Mandrač in Društvo Izolani pa je predvsem spoznavanje teh projektov, ki so ob času njihove javne predstavitve bili kar hudo spregledani s strani javnosti. Tokratni gost srečanja je bil profesor Janez Koželj s svojo ekipo BBiro, a na žalost je tokrat prišlo do nenavadnih zapletov. Občinska uprava je namreč opozorila profesorja Koželja in Društvo Izolani, da kakršnakoli uporaba gradiv iz javnega natečaja pomeni kršitev pogodbe, ki so jo avtorji sklenili ob prijavi na natečaj. Opozorili so tudi na možne zaplete pri evropskem sofinanciranju omenjenega natečaja. Ampak, profesor Koželj se je, skupaj s svojo ekipo, kljub opozorilu odpravil v Izolo in številnim prisotnim, ki so se zbrali v sejni sobi izolske matične knjižnice, predstavil svoj pogled na razvoj Izole. Žal pri tem ni mogel uporabiti materiala, katerega avtorji so bili. "Izola je takšna kakršna je. Je nastavljeno mesto, ima mrežo, ima radialno logiko, je mesto, je otok, ima skratka jasno, prepoznavno zgradbo in to pač ne more biti avtorsko delo. Lahko le ugotovimo, da je Izola avtor same sebe. To ne more biti naše avtorsko delo. Čepa kdo to tako razume, potem to pomeni, daje Izola last občine, saj so naša dela v njeni lasti. In še huje je, če kdo razume, da je Izola avtorsko delo v lasti občinske uprave. To pa je res lahko hudo. ’’ Manjka vizija razvoja Izole Profesor Janez Koželj je nato prisotne najprej opomnil, da v Izoli manjka temeljni dokument pri razvoju, torej sama vizija. Gre za kratek, lahko eno stran dolg dokument, v katerem bi morala biti v grobem definirana razvojna smer Izole. „Se bo Izola razvijala v kmetijsko naselje? Se bo razvijala v industrijsko mesto? Se bo razvijala v turistično? In če se bo v slednje, o kakšnem turizmu je govora? Športnem? Zdraviliškem? Najprej je treba imeti to vizijo, podrobni načrti pa bi morali tem navodilom slediti. “ je še povedal Koželj, ki se je med ..predavanjem" večkrat zatekel k primerjavi z Ljubljano, saj, če že ni smel pokazati dela, ki ga je z ekipo opravil o Izoli, je lahko govoril le še iz vidika izkušenj, ki si jih je kot podžupan nabral v glavnem mestu. Javno zasebno partnerstvo Zanimiva je bila njegova misel, da se lahko mesto razvije le s pomočjo javno zasebnega partnerstva oziroma v sodelovanju z zasebnim kapitalom, ki pa ga mora kontrolirati, ne pa se mu prepustiti, ali pa ga odgnati. Zelo podpira gradnjo tehnične univerze na območju, ki je sicer namenjeno ravno gradnji univerzitetnega kampusa, a prednost daje predvsem ohranjanju narave in izolskega duha. Prisotni so z velikim zanimanjem poslušali besede izkušenega urbanista in arhitekta, pripomb na njegovo razmišljanje je bilo malo, požel pa je pohvale prisotnih kot verjetno največji poznavalec Izole med tistimi, ki v mestu dejansko ne bivajo. Koželj je tudi povedal, da je izolski neprofitni blok odličen primer, kako ta stanovanjski objekt nikakor, iz nobenega zornega kota ne sodi v okolico, ter da ga zdaj že redno uporablja kot primer, ko mora bodočim arhitektom pokazati, kako se temu ne streže. Ob prispevkih nekaterih občinskih svetnikov, ki so bili prisotni na srečanju, je bilo moč ugotoviti, da vizije razvoja Izola dejansko res nima, in še preden se začne debata o tem, kje naj bi postavili kulturni dom in parkirno hišo, bi bilo treba ugotoviti, ali ju potrebujemo. Profesor Koželj sicer pove, da ju potrebujemo in ju tudi umešča v prostor. Kulturni dom na območje Arga, vsaj štiri manjše garažne hiše na obrobje mesta, večnamensko središče na območje Livad zahod, vodni park pa bi postavil ob morju, saj ne pozna obmorskega turističnega kraja, kjer bi bazene gradili tako daleč od morja. In ko je govoril o tem, da potrebujemo najprej vizijo je uporabil primer: če se odločimo, da se bo Izola začela razvijati v ultra tehnološko središče za turizem, potem garažne hiše ne potrebujemo. Potrebovali bomo pristajalno stezo za majhna leteča plovila. Kam pa bi to stezo postavili? No, to je vprašanje, na katero bi lahko odgovorili sodelujoči na teh dveh natečajih. A prej morajo vedeti, kaj sploh hočemo. Sicer so prisiljeni improvizirati. Improvizacija pa ni najboljši obet pri tridesetletnem načrtovanju. A.M. Naslednje srečanje, oziroma 4. pogovor o prostorskih načrtih bo, zaradi kulturnega praznika, v ponedeljek 15. februarja, kje in kdaj pa boste izvedeli v naslednjem Mandraču, ko bo tudi jasno, kakšen bo odziv sodelujočih arhitektov in urbanistov po opozorilu občine, da kršijo pravila pogodbe. Predavanje profesorja Janeza Koželja pa si boste lahko ogledali danes, v četrtek na Mandrače-vem kanalu kabelske televizije ob 11.00 in 21.00 uri. V zadnjem času kroži po računalnikih vedno več elektronske pošte, ki govori o onesnaževanju ozračja, zemlje in podtalnice, o uporabi kemičnih sredstev pri pridelavi rastlin, kemičnih sredstev pri predelavi in proizvodnji hrane, testih, ki dokazujejo sledi pesticidov, herbicidov, antibiotikov in konzervansov v mnogih vrstah hrane in podobno. Neglede na to, da alarmizem sam po sebi ne pomaga, pa drži, da del sodobne industrijske hrane v mnogočem ni več enakovreden hrani, ki so jo jedli še naši starši. Lep izgled lahko včasih pomeni tudi siromašnejšo vsebino. Zato uživanje raznovrstne, a izključno industrijsko predelane hrane, še posebej ob pomanjkanju gibanja in visoki stopnji stresa, ni več dovolj. Dobro bi bilo v naši prehrani povečati delež biološko pridelanih izdelkov. A to vedno ni možno. Prav zato je smiselno vsaj občasno jemati nekatera prehranska dopolnila. Toda tudi to je lahko past -namesto koristnih snovi se lahko tudi v takih lepih bavnih tabletkah skriva marsikatera škodljiva snov. Zato je pomembno, da smo prepričani o strogo biološki pridelavi vhodnih sestavin in naravnem načinu priprave takih prehranskih dodatkov. V petek 12. februarja bo od 9. do 15. ure z nami v Reviti predstavnik izdelkov NEW NORDIC. Na razpolago vam bo, da vam pojasni prednosti in pomanjkljivosti posameznih prehranskih dopolnil NEW NORDIC. Kristanov trg 1 ■ tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 ■ 15.00 V___________________ sreda: 8.30 - 15.00/16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 Četrtek, 4. februar2010, it. 845 -------------------------------------------------------Varnost v prometu Ne bodo več hodili po cesti Šolarji in starejši ljudje, ki so iz zahodnega dela Jagodja doslej hodili dobesedno po cesti bodo dobili pločnik. Varen prehod pa bi dobili tudi tisti občani in turisti, ki hodijo iz ulice Oktobrske revolucije v trgovski center Spar, če ne bi bilo nasprotovanja enega od stanovalcev bloka. Gradnja pločnika, ki je preporte-ben, se je začela decembra 2009, predvidoma pa se bo zavlekla do začetka meseca marca 2010. Iz urada župana smo zvedeli, da kljub temu, da delavci niso imeli posebnih težav pri sami gradnji pločnika, se je le ta nekoliko zavlekla zaradi slabih vremenskih razmer, ki so zahtevala dodatna usklajevanja gradbenih del. Izvedeli smo tudi, da ne bo nobenega vkopa v brežino, saj bo v začetnem delu pločnik potekal ob cestišču, v zgornjem delu, tistem, ki je trenutno za pešče (imenovali bi jih lahko tudi ekstremni pustolovci) še daleč najbolj nevaren, pa bo izdelan podporni zid v višini cestišča, in se bo na ta način celotna trasa nekoliko razširila. Pločnik bo tako potekal vse do Belvederja, kar bo vsekakor razveselilo mnogo sprehajalce, saj bo omogočil prijetno krožno pot oko- Temeljna pripomba pri gradnji prehoda na Prešernovi cesti je strah, da se bo pešpot spremenila v dirkališče za motoriste in sku-teriste. Načrtovalci pa pravijo, da je to mogoče rešiti s pregradami, ki dovolijo le prehod otroškim vozičkom in preprečujejo vožnjo z motorji, nekaj kontrol redarjev pa bi tudi kmalu naredilo red med tistimi, ki bi vseeno želeli skrajšati pot čeprav se prevažajo na dveh kolesih. li še zadnjega kolikor toliko nedotaknjenega predela naše občine, nismo pa izvedeli, če je na pločniku predvidena tudi kolesarska steza, saj malokateri kolesar v resnici pozna obstoječo kolesarsko stezo, skozi stari tunel “Parenzane”, in se zato odpravi po nevarni cesti navkreber do Belvederja. Kot nam je povedala pobudnica ideje o ureditvi prehoda za pešce v drevoredu, kakšnih 200 metrov pred križiščem Jagodje, so jo podprli takorekoč vsi sosedje pa tudi krajevna skupnost in občina. Občina Izola je celo zagotovila denar za ureditev prehoda, ki je na tem delu cestišča zagotovo potreben. Najbližja prehoda sta namreč oddaljena več kot 200 metrov, kar je za mestno ulico, kot je Prešernova cesta, zagotovo prevelika oddaljenost. Prav na tem območju pa stojijo stanovanjski bloki in marsikateri kupec mora zdaj peš vse do križišča Jagodje in naokrog do trgovine ali pa do prehoda pri Leninovi, ki je še dlje od trgovine. “V tem delu Izole stanujemo Trenutno pa se še vedno izvajajo dela prve gradbene faze. Za naslednjo številko Mandrača so nam iz županovega urada obljubili tudi projektno dokumentacijo, tako, da si bomo lažje predstavljali to investicijo, ki se ponaša s celotno vrednostjo kar 160.000 evrov. Pričakujemo torej lahko karseda lep pločnik. a.m. predvsem starejši ljudje”, je povedala sogovornica in pojasnila, da jim je Mercator pred par leti ukinil najbližjo trgovino na Dantejevi in tako so prisiljeni hoditi v trgovino na drugi strani Prešernove ceste. “Toda, pot do tam je dolga, med nami so invalidi, ljudje, ki težko hodijo in nosijo kupljeno blago, zato bi nam takšen prehod za pešce zelo prav prišel. Pa tudi poleti, ko turisti iščejo prehod mimo naših hiš do trgovskega centra.” Na Občini Izola so povedali, da so prehod plnirali in lani že zagotovili sredstva za ureditev, vendar se je zapletlo. Eden od stanovalcev bloka v soseščini prehoda je namreč lastnik sorazmernega deleža zemljišča med bloki in ne da soglasja za ureditev pešpoti med blokoma do prehoda čez cesto. Menda se boji, da bo pešpot postala dirkališče za motoriste in mopediste. Na občini sicer še niso obupali in bodo skušali še zadnjega solastnika zemljišča prepričati, da bo pešpot urejena tako, da vožnja z motorji ne bo mogoča in verjamejo, da bodo našli skupni jezik. V tem primeru bi Prešernova dobila prehod kot je predstavljen na fotografiji levo, stanovalci pa krajšo pot do trgovine. A.M. Z dialogom do prehoda Prešernov drevored je zaradi neurejenih prehodov terjal že vrsto nesreč, tudi smrtnih. Samo na tistem delu, kjer bi občina rada uredila prehod so bile že tri smrtne žrtve. To pa je več kot argument. \i \vim\r 5 Kdo je proti pločniku V zadnjemu Mandraču z dne 28.1.2010 nas je kar malo začudila pripomba o gradnji pločnika od križišča Jagodje proti Belvederju, ki naj »bi bil verjetno najdražji pločnik na svetu«. Od kod avtorju prispevka tak neresničen in zavajajoč podatek? Ne vemo, koga je tako zmotila investicija, za katero so se občani dela Jagodja s pomočjo krajevne skupnosti in našega društva borili od leta 2002. Večkrat so na zborih krajanov opozarjali na nevaren odsek tako za pešce- prebivalce tega dela Jagodja kot za obiskovalce Izole, ki so si zaželeli le sprehod proti Belvederju ali pa so iskali bližnjico proti obali oziroma plaži v San Simonu. Investicija je šla skozi vsa sita in rešeta, vključena je bila že v proračunu Občine leta 2004, pa 2005 in vsa nadaljnja leta do lanskega leta, ko so zapele lopate. Mogoče pa je minilo kar preveč let in so vsi že pozabili, kaj je bilo obljubljeno, kaj je bilo planirano? Tudi Mandrač, saj je o temu pisal prvič daljnega aprila 2003, objavil pa je tudi našo pobudo županu junija 2009 v celoti. Veseli smo, da Občina ni pozabila na obljube in načrt v lanskemu letu začela tudi realizirati. Menimo, da je vredno potrpeti, vse po reku: kdor čaka, dočaka. Če pa smo količkaj turistična občina, bomo v naslednjih letih zmogli še pešpot do Belvederja, če bi bila kolesarska pot zraven, pa še toliko bolje. Le zakaj nekoga tako koristne investicije motijo? Verjamemo, da ne bo prišlo do bankrota občine zaradi te in njej podobnih koristnih investicij, ki prispevajo k večji varnosti občanov in obiskovalcev Izole. Saj smo še vedno občina, usmerjena v turizem? U0 Društva upokojencev Jagodje- Dobrava Pojasnilo uredništva: Verjetno je naše novinarstvo krivo, da vsak zapis najprej preberemo s prepričanjem, da nam kdo kaj hoče. V uredništvu smo skušali odkriti kje v podpisu k fotografiji je moč čutiti nasprotovanje gradnji pločnika pa tega nismo opazili. Ravno obratno. To, daje gradnja tega pločnika dražja kot imprimer v obrtni coni pa je zagotovo tudi vam jasno. Skratka, veselimo se z vami, iskreno. Gradnje Varščina je varovalka, ki jo imajo vse previdne občine Pregledali smo razpise cele vrste slovenskih občin, ki oddajajo stavbno pravico ali prodajajo, oziroma dajejo nepremičnine v najem na javnih natečajih in prav pri vseh je plačilo varščine pogoj za sodelovanje na licitaciji. V Izoli pa ni tako. Objekt v katerem domuje restavracija Ribič je oddan oziroma, stavbno pravico zanj je kupil edini ponudnik. Na javni razpis za podelitev stavbne pravice nepremičnin v lasti Občine Izola, na naslovu Spinčičeva 3 in Veliki trg 3, tik ob izolskem mandra-ču, je svojo ponudbo poslala le družba Lados iz Ljubljane. Podjetje s sedežem v Ljubljani je v 100-odstotni lasti Sava Francuza in se ukvarja z gradnjo stanovanjskih in nestasnovanjskih stavb. Že ob prodaji je bilo zanimivo, da edini ponudnik ni vplačal varščine v višini 20.000 evrov, kot je bilo zahtevano v javnem pozivu za zbiranje ponudb. In čeprav bi bila v veliki večini slovenskih občin to nepopolna ponudba, so predstavniki občine pooblaščencu družbe Lados dejali, da mora v petih dneh dopolniti ponudbo s tem, da plača varščino. To je, po sporočilu odgovornega za obveščanje izolske občine, podjetje pravočasno tudi storilo in s tem je zgodba končana. Elvis je Izolan, star komaj čez 30 let, za sabo ima težko življensko izkušnjo, sicer pa je izučen trgovec, ki pa ima raje delo v gradbeništvu. Ima blizu 9 let delovne dobe, imel pa bi jih več, če ne bi bil prisiljen sprejeti marsikatero delo brez redne zaposlitve oziroma brez pogodbe oziroma na črno. “Seveda bi bil rad redno zaposlen, vendar je gradbeništvo v krizi tako kot ostala industrija in to delodajalci veselo izkoriščajo na ta način, da ti dajo določena dela, kijih opraviš, potem pa zaman čakaš na plačilo ali pa dobiš bistveno manj kot je bilo dogovorjeno." Potem pripoveduje o svojih izkušnjah, ki so ga zadnje čase tako prizadele, da se je odločil vse skupaj povedati na glas. Povedal je tudi imena tistih delodajalcev, ki so ga, brez pogodbe, sprejeli na delo, potem pa ravnali z njim kot s povsem brezpravno delovno silo. V glavnem gre za gradbince, ki imajo svoja podjetja registrirana v Izoli oziroma so kar Izolani, vendar jih ne moti, da na tak način ravnajo z ljudmi, ki iščejo delo za preživetje oziroma ponujajo svoje znanje. Najprej omeni gradbinca ŠB, pri katerem je delal en mesec, dogovorjena sta bila za plačilo 9 Eurov na uro, izplačanih je dobil polovi- Nas pa je zanimalo ali se plačilo varščine po končanem javnem odpiranju ponudb lahko razume kot dopolnilo ponudbe, saj smo v vseh drugih primerih v drugih občinah prebrali, da je plačilo varščine pogoj, da sploh lahko nekdo sodeluje na licitaciji. Toda, način prodaje oziroma izvedbe javne licitacije določa lokalna skupnost in v Izoli imamo očitno določilo, ki dopušča naknadno plačilo varščine. co od 200 ur po 5,5 Eura. Pri AŠ je delal 3 mesece in pol, prejel je plačilo po 100 in 150 Eurov na mesec, na koncu je dobil največ, 220 Eurov, delodajalec mu je odbil malico, nadure in stanovanje. Za tretjega, je delal pet tednov, opravil del v vrednosti najmanj 3.200 Eurov, izplačanega pa ni dobil še nič. Pred tem je delal za ŽM, enkrat šest, drugič štiri mesece, a v obeh primerih ni dobil izplačane plače za zadnji mesec. Vprašamo ga, ali je imel že kaj težave zaradi tega, ker je delal na črno pa je povedal, da je sicer delal tudi na velikih gradbiščih, kjer je bilo polno različnih inšpektorjev, a ga ni nihče nikoli nič vprašal o tem, kakšen odnos ima sklenjen z delodajalcem. In potem doda, da mu ni težko delati, da zna delati, je samostojen, saj je v otroštvu in mladosti veliko delal z očetom, ki je bil gradbenik in je še danes, le da ne dela več v Izoli, on pa je ostal tukaj. “Če ne bo šlo drugače bom odprl svojo obrt in se skušal vsaj na ta način zavarovati pred tako nekorektnimi delodajalci, ki dejansko nimajo nobenega spoštovanja in korektnega odnosa do zaposlenih, oziroma tistih, ki pri njih delajo na črno zato, da imajo oni manjše stroške." d.m. Iz strokovnih, da ne rečemo pravniških krogov smo dobili tolmačenje, da je predhodno plačilo varščine običajno pogoj za sodelovanje in v kolikor varščina ni plačana, se ponudnika ne upošteva. V razpisnih pogojih izolske občine pa varščina ni izrecno določena kot pogoj, vprašanje pa je, ali gre za pogoj, ki je lahko podvržen naknadni dopolitvi. Zagotovo v razpisnih pogojih ni navedeno, da slednje ni možno, zato je možna tudi interpretacija, da se nepopolna vloga brez potrdila o plačani varščini, pošlje v dopolnitev. V razpisnih pogojih je navedeno, da je ponudnik dolžan izpolniti ponudbo in predložiti vsa dokazila, tudi dokazilo o plačilu varščine. Torej je to eno izmed dokazil. V nadaljevanju pa je navedeno, da v kolikor se bo po odpiranju ponudb ugotovilo, da ponudba ni popolna, bo ponudnik pozvan na njeno dopolnitev z rokom 5 dni. Od tu naprej so stališča ponovno lahko različna in sicer; - ponudnik je lahko pozvan na predložitev potrdila o plačani varščini, kar pomeni, daje dolžan predložiti potrdilo, da je varščina bila pravočasno plačana pred iztekom razpisnega roka oziroma druga možnost, - da se mu dodeli rok 5 dni za predložitev potrdila o plačani varščini, ki jo ponudnik v teh petih dneh plača in predloži zahtevano potrdilo. V tem primeru bi pravna stroka zaplet razumela tako: Pogoj je bil izpolnjen, le potrdilo pomotoma ni bilo predloženo. A v obravnavanem primeru je bil ponudnik pozvan k dopolnitvi in je varščino naknadno plačal. To pa, po mnenju pravne stroke, ni smisel plačila varščine pri oddajanju ponudb. In zakaj sploh pišemo o tem? Zato, ker bomo v Izoli zagotovo še kdaj kaj prodajali in prav bi bilo, da postopek oddajanja ponudb sestavimo tako, da bomo vnaprej onemogočili morebitna izigravanja konkurentov ali občine, d.m. VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2010/2011 ISCRIZIONE ALLA PRIMA CLASSE PER L’ANNO SCOLASTICO 2010/2011 Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1.1.2004 do 31.12.2004, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu: Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei bambini nati dal 1/1/2004 al 31/12/2004 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue: OŠ LIVADE SRE/MER 10.2.2010 8.00-12.00 CET/GIO 11.2.2010 8.00-17.00 OŠ VOJKE Šmuc TOR/MAR 9.2.2010 11.00-18.00 SRE/MER 10.2.2010 8.00-12.00 CET/GIO 11.2.2010 8.00-12.00 SE DANTE ALIGHIERI SRE/MER 10.2.2010 11.00-13.30 ČET/GIO 11.2.2010 16.00-17.00 Za dodatne informacije lahko pokličete: Per informazioni aggiuntive potete chiamare: OŠ LIVADE: 6625-566 OŠ VOJKE ŠMUC: 6621-156 SE DANTE ALIGHIERI: 6625-244 Gradbinci so, seveda, za “črno” Reaktori ■ M .111 lili V Društvu Izolani in Mandraču smo bili neprijetno presenečeni, ko smo v ponedeljek dopoldne, pred 3. pogovorom o občinskih prostorskih načrtih, prejeli dopis občine Izola s katerim nas obveščajo, da s temi pogovori, ki so odprti za javnost, nestrankarski in predvsem ustvarjalni in strokovni hkrati, kršimo pogodbene obveznosti avtorjev. Naslov je sicer sam po sebi nerazumljiv, nadaljevanje pa malo manj. V dopisu, ki so ga dan kasneje prejeli vsi sodelujoči na tem javnem natečaju (22 skupin urbanistov, arhitektov, krajinarjev) je pisalo: Na osnovi objav v Mandraču o organizaciji predstavitev idejnih zasnov, ki so bile izdelane v sklopu urbanistične delavnice za pridobitev idejnih urbanističnih konceptov mesta Izola so nas iz podjetja Oikos, d.o.o., obvestili, da tovrstne predstavitve niso v skladu z določili pogodb, sklenjenih med Občino Izola in avtorji zasnov za pridobitev idejnih urbanističnih konceptov mesta Izola. Občina Izola Vas obvešča, da so vse pridobljene avtorske zasnove, ki so nastale v sklopu projektov »Kopališča, parki in sprehajalne poti ob morju - Lungomare« in »Trajnostna prenova urbanih območij - kulturna dediščina, identiteta in razvoj mesta Izola«, oba sofinancirana s strani Evropske unije v okviru 1. javnega razpisa za prednostno usmeri- tev »Regionalni razvojni programi« v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj regij«, last občine na podlagi omenjenih pogodb. Kakršnekoli predstavitve navedenih idejnih zasnov morajo biti zato predhodno odobrene s strani Občine Izola in izvedene skladno z določili, ki urejajo predstavitve operacij sofinanciranih s strani Evropske unije. Naprošamo vas, da to obvestilo upoštevate, da ne bi prišlo do neljubih zapletov in kršenja pogodbenih določil, ki jih ima občina sklenjene s SVLR ter izdelovalci posameznih idejnih urbanističnih rešitev. V pričakovanju nadaljnjega spoštovanja pravic občine Vas lepo pozdravljam. Pismo je sicer v imenu župana Tomislava Klokočovnika podpisal podžupan Bojan Zadel. Seveda smo bili organizatorji pogovorov presenečeni, saj bi se občina zlahka rešila teh težav, če bi izjavila, da nam dovoljuje predstavitev idejnih zasnov, ki si jih na občinski spletni strani lahko ogleda vsak zainteresiran občan. Glede na namig iz občinskih vrst, da je na kršenje nekdo opozoril Službo vlade za lokalno samoupravo smo tudi njim naslovili vprašanje ali se jim zdi takšno ravnanje primerno in predvsem “evropsko". Mag. Mojca Šteblaj, sekretarka Sek- • Se želite posvetiti predvsem svojemu poklicu? • Se želite povsem prepustiti svojemu ustvarjalnemu elanu? • Ste med tistimi, ki jih utruja neprestana skrb za administracijo, poročila, statistiko... ? • Tudi vas težijo obveznosti povezane z administracijo, računovodstvom in davčnimi zahtevami? Se želite razbremeniti administrativno - računovodskih skrbi? Računovodstvo ASEK s sedežem v Izoli vam zagotavlja kvalitetne in strokovne rešitve vaših skrbi. NUDIMO CELOVITO OSKRBO NA PODROČJU ADMINISTRACIJE, RAČUNOVODSTVA, PODJETNIŠKEGA IN DAVČNEGA SVETOVANJA (tudi na sedežu vaše dejavnosti ali po internetu) • Samostojnim podjetnikom, gospodarskim družbam, • javnim in zasebnim zavodom, • zdravstvenim delavcem, • kulturnim ustvarjalcem, • športnikom in • društvom. Veseli bomo vašega odziva: Računovodstvo ASEK, Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 716 933 (Almira) aseklBsioLnet torja za regionalni razvoj pri Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko je po preveritvi zatrdila da skrbnica pogodbe o sofinanciranju, Petra Mišja, zagotovo ni nikogar obveščala o tej “kršitvi”. Po nasvet smo se obrnili tudi na informacijsko pooblaščenko, ki nam je odgovorila, da se naša tematika neposredno ne nanaša na pristojnosti, ki jih, v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, ima Informacijski pooblaščenec, zato v okviru le - teh formalno ne morejo posredovati. Ne glede na navedeno pa poudarjajo, da so vsi dokumenti, s katerimi razpolaga občina, lahko predmet zahteve po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in da občina lahko zavrne dostop samo, če gre za izjeme po 1. odst. S. čl. ZDIJZ. Dokumenti, ki nastanejo v postopku sprejemanja prostorskega načrta, praviloma ne morejo biti označeni po Zakonu o tajnih podatkih kot tajni podatki. Čakamo še na tolmačenje Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, potem nam bo vse jasno. Verjamemo, da gre za utemeljeno pripombo in ne za predvolilno medstrankarsko nagajanje, kot nam dopovedujejo dobro obveščeni. Dušan Ambrož, Drago Mislej Mef Kadija te toži, kadija ti sodi Dva članka objavljena v medijih sta me napeljala na to, da sam napišem komentar k obema, in sicer : Forum 21, posvet s pomenljivim naslovom “Je zemlja naše bogastvo ali breme?” (Dnevnik, 27. jan.2010 pod naslovom “Vsak župan se želi izkazati z novo trgovino ali bencinskim servisom) in Redarji bodo lahko zahtevali odstranitev klima naprave (Mandrač ,28 januar 2010,str.3), Vrsta udeležencev foruma se je kritično dotaknila za Slovenijo in njen razvoj ključnih vprašanj, pa tudi za Izolo je posvet Foruma 21 zelo pomemben. Iz ust poslanke Brede Pečan smo lahko izvedeli, kaj čaka Izolo in Izolane v primeru, če oblast znova preide v njene roke pod okriljem SD. Naj ponovim njene besede, objavljene v Dnevnikovem članku : “Treba se bo odreči notorični želji Slovencev po gradnji individualnih hiš. LJUDI JE TREBA PRISILITI, DA BODO ŠLI ŽIVET V BLOKE...” (v nadaljevanju izražena misel o dragi infrastrukturi ne zasluži resnega komentarja!). Le tega se je še bati, da bo naša vrla poslanka za rešitev brezposelnosti predlagala zakon, ki bi občinam in državi predpisal ustanavljanje prisilnih delovnih taborišč za brezposelne...Lahko nas pa doleti tudi kaj hujšega. Lepega dne lahko, ob raznih “razgrnitvah” občinskih prostorskih aktov, spoznate, da so vrli strokovnjaki kot so “mestni urbanisti” in strokovnjaki raznih zavodov, ki varujejo kulturno dediščino, uvrstili vašo nepremičnino med “nepomemben” objekt, ki ga je v imenu javnega interesa potrebno odstraniti . Ali pa vaša nepremičnina ruši ugled občine ali pa ogroža življenja občanov! V javnem interesu ste potem hitro lahko predmet prepričevanja, izsiljevanja, upravnih postopkov, katerih cilj je, ker je to seveda v “javnem interesu”, da se vas in vašega premoženja lahko nekdo polasti po čim nižji ceni. Ne verjamete ? Kar poglejte, kako oblast in pravna stroka razmišljata v Ljubljani Po besedah Karla Pollaka z oddelka za urejanja prostora MOL bodo lahko na podlagi občinskega odloka opravili izvržbo, ki lahko vključuje tudi zalaganje sredstev za izvedbo vzdrževalnih del s strani občine s pravico do zakonite hipoteke kot zavarovanja za povrnitev stroškov... Odlok bo določil, kateri objekti so potrebni vzdrževalnih del.... In kakšen je komentar eminentnega pravnika, dekana ljubljanske pravne fakultete, dr. Rajka Pirnata v istem članku : ... Odlok, ki bi lastnikom zanemarjenih stavb naložil njihovo obnovo ,namreč (po njegovem mnenju) vsekakor posega v ustavno varovane pravice, kar pa še ne pomeni, da ni dopusten, če je le sorazmeren “s pomenom javnega interesa, ki ga zasleduje”...IN JAVNI INTERES IN NJEGOV POMEN DOLOČI OBČINA Z LASTNIMI ODLOKI !!! Glede na marsikatero dogajanje, žal lahko te izjave razumem le kot : V RSloveniji so ustavne pravice državljanom zagotovljene le, če niso v nasprotju z javnim interesom, opredeljenim v občinskih odlokih. Pričakujemo lahko torej, da se bo namesto reka “sodba v imenu ljudstva” kmalu pojavil rek “sodba v imenu javnega interesa”. Sodniki bodo župani, občinski inšpektorji in redarji, zakonodajna oblast pa občinski sveti. In kaj se dogaja v Izoli? Kot je razumeti iz razprave na seji Občinskega sveta Občine Izola, na kateri je bilo govora o odloku, ki opredeljuje pooblastila občinskih redarjev in inšpektorjev, se v Izoli dogaja prav to. Izolska oblast in uprava očitno postajata, tako kot v mnogih slovenskih občinah leglo nekompetentnih in neusposobljenih politikov in uradnikov, ki skušajo na vsak način preko občinskih odlokov izničiti ustavne pravice občanov in s tem (z odloki) legalizirati lastno kršenje Ustave in Zakonov s ciljem pridobivanja absolutne oblasti nad občani in njihovim premoženjem. In občinski svet skupaj z nadzornim odborom postajata idealno orodje za doseganje njihovih ciljev. Če je članom in članicam torej vsaj malo do Izole in njenih občanov naj to dokažejo tako, da nedvoumno zavrnejo predloge odlokov, ki so jim v zvezi z gornjo problematiko posredovani v obravnavo in potrditev! mag.Mitja Podgornik M WjIIUM 8 KAPUČINO Četrtek, 4. februar2010, št. 845 --------------------------------ifiif '"iirrii- Zapihal je novi veter Vabilo na tekmo Klub malega nogometa Izola, vabi na prvenstveno tekmo 13.kroga 1.slovenske futsal lige med domačo ekipo Izola in prvouvrščeno ekipo Svea iz Litije. Tekma bo v petek, 05.02.2010 ob 21.uri v športni dvorani Izola, Kraška. Rokomet 1.A DRL ženske RK Evro casino Kočevje:ŽRK Izola 22:24 (10:10) ŽRK Izola: Sandra Srečkovič, Ajda Bajrektarevič 8, Hana Škrbec 7, Maja Petojevič 7, Urška Benčič 1, Sabrina Poropat 1, Aleksandra Derdaj, Lili Smodiš, Adelina Kraja Rokometašice Izole so v sredo, 27. januarja gostovale v Kočevju in premagale tamkajšnjo istoimensko ekipo. Izid je bil 22:24. V Man-draču smo pomotoma napovedali njihovo domačo tekmo za minulo soboto, za kar se opravičujemo. Dekleta, ki so na 10. mestu, imajo namreč prvenstveni premor. Znova bi doma nastopile v sredo, 17. februarja ob 20.00 proti Zagorju, a je tekma na koledarju Rokometne zveze označena kot preložena. Zato pa so nekatera dekleta ta konec tedna okrepile sežansko ekipo med njihovim gostovanjem na turnirju v Banja Luki, kjer so se menda kar dobro odrezale. Več v naslednji številki. l.B DRL-moški Nadaljuje se prvenstvo v 1. B. rokometni ligi. Ta vikend pa bodo na parket znova stopili fantje Istrabenz plinov Izole, ki bodo v soboto odšli na težko gostovanje k ekipi Šmartnega. Kegljanje Izolani prvič poraženi Prvi poraz v ligi Izolske moške ekipe na gostovanju v Črnomlju. Slabe cestne razmere in šest ur dolga vožnja sta pripomogla k slabi igri Izolske ekipe in porazu s 7 : 1 oziroma 3372 : 3243. Tega poraza ni mogla preprečiti niti odlična igra Širce in Kumarja, ki ju je po polovici nastopa trener zamenjal z rezervama. Lestvica po 12.krogih: ker je bilo kolo zaradi slabega vremena nepopolno je še vedno na prvem mestu ekipa IZOLE z 22 točkami, pred ekipo Jesenic z 15 točkami in tekmo manj. Prijetno pa so na domačem kegljišču presenetila Izolska dekleta, ki so kar z 8 : 0 oziroma 3308 : 3103 premagale favorizirane Pivčanke. K odličnem rezultatu je pripomogla dobra igra vseh šestih igralk. Lestvica po 9.krogu: 1. ETA H. 15, 2. Novo mesto 13, 3. Pivka 13, 4. Koper 12, 5. IZOLA 10, 6. Kočevje 7, 7. Medvode 2 in 8. Trebnje II brez točk. Ta vikend se ligaške tekme ne igrajo, saj je vikend rezerviran za državna prvenstva. Tako se v soboto, 06.02.10 s pričetkom ob 10.30 igra na kegljišču TPC Livade v Izoli državno prvenstvo v Sprintu za članice! Namizni tenis l.SNTL - članice Kajuh : Arrigoni 1:5 V sredo 27. januarja so članice igrale tekmo 11. kroga v gosteh pri ekipi Kajuh iz Ljubljane. Igralke Arrigonija so povsem opravičile vlogo favorita in zasluženo zmagale 5:1. Po dve tekmi sta zmagali Kristina Rahotin in Kristin Fato-rič eno pa Jana Ludvik. Arrigoni : Ljubljana 5:2 V soboto so članice igrale doma 12. krog proti ekipi Ljubljane. Enakovredna Izolankam je bila tokrat le državna reprezentantka Natalija Lužar z dvema zmagama in porazom proti Jani Ludvik. Igralka dvoboja z vsemi tremi zmagami je bila Jana Ludvik po eno tekmo pa sta zmagali Kristina Rahotin in Kristin Fatorič. 2.SNTL-člani Kerna II : Arrigoni 5:0 V sedmem krogu so člani zjutraj doživeli hud poraz proti ekipi Kerne iz Puconcev. Razigranim domačinom se je upiral le Simon Frank. V obeh dvobojih je vodil 2:0 nato pa zgubil 2:3. Za ekipo sta nastopila še Kristjan Ludvik in Admir Muratovič. Sobota II : Arrigoni 0:5 Povsem druga slika je bila na popoldanski tekmi kjer so se Izolani nekoliko spočili od dolge poti in povsem opravičili vlogo favorita. K visoki zmagi sta po dva dvoboja prispevala Simon Frank in Kristjan Ludvik eno tekmo pa je zmagal Gregor Vukovič. V nedeljo je Cerknici potekel 3. odprti turnir RS za kadete in kadetinje. Najbolše se je odrezala Urška Čokelj. Za uvrstitev med štiri najboljše je v povsem enakovredni tekmi zgubila 1:3 proti drugi nosilki in finalistki turnirja Niki Veronik iz Radelj ob Dravi. Nika Veronik je preprečila uvrstitev med osem najboljših tudi Maji Milenkovski saj jo je v osmini finala premagala 3:0. Na glavni POGLED S STRANI iše: Žarko Kovačič Končano evropsko rokometno prvenstvo ni prineslo nič novega. Veliko napovedi se je uresničilo, napovedani favoriti so zasedli napovedane pozicije. Osebno sem kar nekoliko razočaran nad prikazanim rokometom. Vse je, vsaj za moj okus, izgubilo na rokometni lepoti. Veliko moči in vedno manj »rokometnega« znanja. Vse ekipe stavijo na trdo obrambo, še najbolj je napredovala tehnika branjenja. Tako so tudi glavni igralci postali golmani. Glavni cilj igre je onemogočiti nasprotnika, ne pa ga nadigrati. Če vsemu dodamo še sodnike, ti se tokrat res niso izkazali, je rokomet pred velikimi izzivi. Zato tudi ne čudi, da je na rezervni klopi vedno več igralcev. Rezultati naše reprezentance so odraz moči našega prvenstva. Državno prvenstvo, to se bo nadaljevalo v soboto, nam ne bo ponudilo veliko priložnosti za razmišljanje. Celjani z novim trenerjem bodo še močnejši. Recesija je svoje že opravila in dobro oklestila turnir in sicer med 24 najboljših se je uvrstila še Nežka Kociančič za uvrstitev med 16 je izgubila 1:3 proti Rebeki Lukič iz Preserja. Erik Pavlin je pri kadetih za uvr-sitev med osem izgubil z 0:3 proti zmagovalcu turnirja Patriku Sukiču iz Kerne Puconci. Težek žreb je imel tudi Andrej Germek saj je za uvrstitev med 16 izgubil proti finalistu Tilenu Novaku iz Novomeške Krke z 0:3. Na glavni turnir in sicer med 48 najboljših se je uvrstil še Matej Germek.___________ Jadranje o | Lah zapušča krmilo Jadralne izveze o a Na seji Izvršnega odbora Jadralne £ zveze Slovenije je odstop napovedal prvi mož JZS Igor Lah. Predsedniško funkcijo, ki jo je sprejel maja 2009, bo opravljal do marčevske skupščine. »Razlog za moj odstop je poslovne narave. V tem letu se bom veliko zadrževal v tujini, kar pomeni tudi oddaljenost od obveznosti, ki jih imam v Jadralni zvezi. Pri moji odločitvi je prevladala odgovornost do podjetja, zaposlenih in dela, ki ga opravljam. Treba je bilo postaviti prioritete. Funkcijo predsednika bom vestno opravljal do marčevske blagajne. Edini resen nasprotnik Celjanov tako ostajajo Koprčani in edino upanje za nekaj napetosti. Dodatne skrbi je prineslo žrebanje za udeležbo na SP, ki bo prihodnje leto na Švedskem. Pomerili se bomo z Madžari in to najprej na domačem parketu. Upamo lahko le, da bo selektor v tem času bolje spoznal igralce in temu primerno tudi izbral prava imena. Vse pa se še lahko zakomplicira, če bo Serdarušiču nemško sodišče dokazalo vpletenost v podkupovanja. Izolske rokometašice so tekmo proti ekipi Zagorja prestavile. V soboto so odigrale turnir v Banji Luki in zasedle drugo mesto. Na turnirju ni sodelovala celotna ekipa, v bistvu so naše dopolnile ekipo Sežane. Po zmagi Izolank v Kočevju je slednje izstopilo iz nadaljnega tekmovanja in še dodatno zapletlo stvari. Končno razigravanje bo tako štelo samo štiri ekipe.To soboto pa naše rokometašice igrajo v Celju. Začenjajo se tekme tudi v moški IB ligi. Kaj je Izolanom uspelo urediti v tem času ne vem. Bilo je nekaj problemov z boleznimi. Gostovanje v Šmartnem bo zelo težavno in potrebno bo veliko volje in tudi sreče. Letne dovolilnice za športni ribolov MRSK Menola Izola obvešča, da vsakemu članu ob nakupu letne dovolilnice za športni ribolov na morju podari še posebno praktično klubsko darilo. Darilo dobite ob vplačilu v prodajalnah Fish market 1 Izola in Fish market 2 Koper IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 skupščine, ker želim, da moj odhod ne prekine rednega dela vseh organov Jadralne zveze Slovenije,« je odločitev za odhod pojasnil Igor Lah. Ta je vodenje Jadralne zveze prevzel od Stanislava Žbogarja maja lani in se od samega začetka zavzemal za vsestranski razvoj in popularizacijo jadranja v šolah. Rezultat njegovih prizadevanj je odobritev Ministrstva za šolstvo in šport, da v poletno šolo v naravi vključi prvine jadranja. V času njegovega mandata so zavidljive rezultate dosegali tako vrhunski kot perspektivni jadralci. Kim Pleti-kos je na Evropskem mladinskem prvenstvu na Finskem v razredu laser 4.7 osvojila zlato in bronasto medaljo, zatem pa v kategoriji do 16 let postala še svetovna podprvaki-nja. Njena klubska tekmica, Urška Košir, se je na istem tekmovanju v Braziliji okitila z naslovom svetovne prvakinje. Izjemne rezultate so na mednarodnih tekmovanjih dosegali tudi mladinci Peter Lin Janežič, Eva Peternelj in Žan Luka Zelko. V ponos si JZS vsekakor šteje še 2. mesto z regate v Imperiji, ki sta ga v razredu 470 domovini prijadrali Tina Mrak in Teja Černe, ter zadnji veliki uspeh Gašperja Vinčeca, ki je v soboto na drugi tekmi svetovnega pokala v Miamu osvojil bronasto medaljo. Igor Lah je v skladu s programskimi načeli dajal sugestije in pobude za kakovostno izvedbo večjih množičnih prireditev z namenom popularizacije jadranja. Tako je bila Slovenija letos eno od prizorišč prvenstva RC 44 in gostiteljica najbolj uveljavljenih jadralskih imen na svetu. Jadralna zveza Slovenije se je v svetovnem merilu izkazala kot izjemna organizatorka, zato bo organizacijsko krmilo letos ponovno zaupano slovenskim izvajalcem. Igor Lah je imel tudi vizijo, da bi se Slovenija udeležila najtežje in najbolj odmevne regate okoli sveta za eno trupne jadrnice s posadkami, Volvo Ocean Race. Projekt, ki ga vodi Michael Reardon in ga je Jadralna zveza moralno podprla, se bo začel izvajati v začetku marca. Uresničevanje programa dela zveze ter racionalna in zakonita poraba sredstev so bili med glavnimi odgovornostmi Lahovega devetmesečnega predsedovanja. Dokazal je, da se z voljo in trdim delom da doseči odlične rezultate in uresničiti zavidljive načrte. Kljub želji, da bi vestno izvajal tako poslovne kot prostovoljne aktivnosti, kakršna je bilo predsedovanje Jadralni zvezi Slovenije, so po tehtnem razmisleku prevladale poslovne obveznosti. Podjetje CEEREF, vodilni regionalni nepremičninski sklad, zahteva namreč polno angažiranost Igorja Laha v tujini. Kdaj bodo v JZS volili novega predsednika, zaenkrat ostaja neznanka. Letno skupščino bodo člani izvršnega odbora sklicali konec marca, ali bo ta tudi volilna, pa še niso dorekli. Gašper Vinčec tretji na drugi tekmi svetovnega pokala Vinčec je dan pred sklepnim obračunom zasedal četrto mesto ter v bitki za odličja pričakovano napadel. Od tretjeuvrščenega Rileya ga je ločevalo sedem točk, kar pomeni, da bi moral v cilj zadnjega piova pripluli štiri mesta pred Američanom. To mu je z dobro strategijo na koncu tudi uspelo, saj je v regati rezervirani za deseterico najboljših po izjemni predstavi ciljno linijo prečkal drugi, medtem ko je Riley bitko titanov končal šele šesti. »Ključ do uspeha je bil vseskozi dober štart in hitrost. Če ti je to uspelo, si moral samo ohranjati prednost, saj smo vsi pretežno jadrali na isti strani regatnega polja. Na splošno lahko rečem, da je bilo naporno, vendar sem užival, zlasti ko sem slišal kako sneži v Sloveniji,« je hudomušno komentiral Vinčec, ki ga je v Miamiju spremljal trener Olimpica, Jurij Dorošenko. 28-letni letni Koprčan je s tem zaključil leto dni trajajoč premor v katerega ga je prisilila poškodba kolen ter napovedal povratek med jadralsko elito, od koder se je poslovil julija lani. »Med rehabilitacijo sem zelo pogrešal jadranje, vendar zdravje je zame na prvem mestu. Sedaj se počutim veliko bolje. Na novo sezono sem se pripravljal v Valenciji z Rafaelom Trujillom in veliko delal tudi na izboljšanju psihične kondicije. Opažam, da se sedaj lažje osredotočam na tekme,« se dosežkov veseli Vinčec, ki je stal na zmagovalnem odru svetovnega prvenstva 2007 in evropskega leta 2005 ter odličja osvojil že na vseh večjih mednarodnih regatah. Sedaj ima v svoji zbirki še eno pomembno lovoriko, manjkata mu le še žlahtna kovina z uvodne tekme svetovnega pokala v Melbournu, predvsem pa si Gašper želi bogato jadralsko kariero okronati z olimpijsko kolajno, ki je po dveh neuspelih poskusih v Atenah 2004 in Pekingu 2008 glavni razlog, da je kariero v finnu odločil podaljšati za še en olimpijski cikel do Londona 2012. DP match race Orel kapituliral, zmagal Brecelj Na državnem prvenstvu v jadralskem dvobojevanju Jure Orel ni upravičil vloge favorita. Kapituliral je proti trikratni olimpijki Vesni Deklevi Paoli in zasedel skromno peto mesto. Zmagal je Jon Brecelj z ekipo Hi3 sailing team. Zadnji vikend v januarju je Jadralna zveza Slovenije dobila prvega državnega prvaka letošnje sezone. To je postal Jon Brecelj z ekipo Hi3 sailing team, ki na svetovni jakostni lestvici zaseda trenutno 92. mesto. Drugo mesto so si v ekstremnih vremenskih pogojih prijadrale članice slovenske ženske ekipe. Tričlansko sestavo od jeseni krmari trikratna olimpijka Vesna Dekleva Paoli, ki se je nad novo disciplino nadvse navdušila in že resno načrtuje nastop na kvalifikacijah za četrto olimpijado. »Čeprav smo skupaj šele nekaj mesecev, hitro napredujemo. Celo zimo smo pridno trenirale in se kot debitantke na slovenskem državnem prvenstvu brez porazov suvereno uvrstile v finale. Za najtrši oreh smo smatrale Jureta Orla, 13. uvrščenega na svetovni lestvici. Zmaga nad njim je dosežek, ki ga bomo še dolgo pomnile,« so bila nepričakovanega uspeha zadovoljna dekleta, ki si Orlovega skalpa tako kmalu še niso obetala. Skromnega končnega 5. mesta seveda pred nastopom ni imel v mislih niti poraženi prvi favorit, ki je eno najslabših uvrstitev na domačem terenu v zadnjih nekaj sezonah razložil kot posledico nesrečnih okoliščin povezanih s slabimi vetrovnimi pogoji, ob tem pa je dodal, da je zadovoljen z napredkom tekmecev in komaj čaka, da se znova srečajo na morju. Jana Pines 55 let JK Burja Izola Lansko jesen so v Burji zabeležili 55. leto od ustanovitve kluba (1954), in zadovoljno so potegnili črto pod opravljenim delom in dosežki še enega zelo plodnega leta - 2009. Z velikim veseljem ugotavljajo, da so ponovno rezultatsko najuspešnejši klub v Sloveniji, in se lahko pohvalijo z dvema novima odličjima, saj sta mladi jadralki Urška Košir in Kim Pletikos stali na najvisjih stopničkah, tako na svetovnem, kot tudi na evropskem prvenstvu v razredu laser 4.7. S tem so se ponovno pokazali sadovi dobrega in potrpežljivega dela z mladimi v razredih optimist, laser 4.7, laser radiai in tudi v olimpijskih razredih laser standard ter v dvosedu 470. Danes imajo v Burji več kot sto članov, 61 pri JZS verificiranih jadralk in jadralcev, 28 jadralcev v mladinskih in olimpijskih razredih, od teh pa je kar 15 tekmovalcev s kategorizacijo OKS. Deset mladih tekmovalk in tekmovalcev je doseglo razred perspektivnega športnika, ki je najvišja športna kategorizacija za mladince, kar jih predpisuje Olimpijski komite Slovenije. To pomeni, da so dosegali zelo dobre rezultate v mednarodni jadralski areni. Ponosni smo na to, na njihove dosežke in na naše delo. Slovenski prostor in jadranje pa promovirajo tudi z vrsto regat. med katerimi seveda najbolj izstopa največja tradicionalna regata v severnem Jadranu, Izola Spring Cup, regata, ki bo letos v Izoli potekala že 23. leto zapored. Judo Državno prvenstvo osnovnih šol bo v Izoli Osnovna šola “Dante Alighieri” vljudno vabi vse ljubitelje športa in rekreacije na ogled Državnega prvenstva osnovnih šol v judu za učence in učenke, ki bo potekalo v petek, 5. februarja 2010, od 10. ure naprej v Športni dvorani Izola, na Kraški 1 Judo v šolskem sistemu Judo je danes zanimiv šport za otroke in primeren tudi iz pedagoškega vidika. Judo v šolski sistem, ki predstavlja javno interesno področje, prinašajo klubi in društva, ki predstavlja civilno interesno področje. S tem se med društvi in šolo oz. med civilno in javno sfero poskuša v obojestranskem interesu krepiti vzgojo otrok preko športnih aktivnosti. Danes je tako sodelovanje na športnem področju celo nuja, saj otrok potrebuje za normalni biološki razvoj vsakodnevno telesno aktivnost. Realne življenjske razmere pa mu pogosto omenjenega ne omogočajo. Posledice slabe telesne aktivnosti pa niso samo negativne zdravstvene posledice, marveč se kažejo tudi na drugih področjih, ki so opazne na otrokovi nestrpnosti, odtujenosti, neprilagodljivosti in podobnem. Strokovnjaki v judo športu temu problemu sledijo in zato ponujajo primerne programe judo športa šolski mladini, med drugim tudi tekmovanja s prilagojenimi pravili. Temu primerno so se uspešno razvijala tudi šolska tekmovanja v judo športu. Vsako leto sta razpisana in objavljena uradna tekmovanja za učence in učenke področnega prvenstva za drugo in tretjo triado in državno prvenstvo za tretjo triado. Poleg tega se razvijajo tekmovanja tudi za mlajše tekmovalce prve triade v prilagojenih borilnih igrah (prilagojena sumo borba) in nižji organizirani sistemi kot so med-šolska tekmovanja ali Občinska prvenstva. Pred finalnim državnim prvenstvom so bila organizirana področna tekmovanja, kjer se v finalni del uvrstijo najboljši učenci in učenke in sicer iz vsakega področja po štirje v vsaki težinski kategoriji. Od zabave do kulture Faraonom ne gre le za denar V ljubljanski hali Tivoli bo drevi koncert slovenskih rock legend, ki ga je vsebinsko pripravil znani radijski glasbeni urednik Dragan Bulič. Med nastopajočimi ne bo izolskih Faraonov, ki so se nastopu menda odrekli zaradi honorarja. Na koncertu se bodo v štirih urah predstavili številni najpomembnejši akterji slovenske glasbene pop in rock scene 60-ih in 70-ih let, nekateri med njimi pa se bodo zbrali posebej za ta dogodek po 20 ali več letih! Nastopile bodo skupine in izvajalci: Ave, Bor Gostiša Blues Band (Ex Bele Vrane), Bumerang, Čudežna polja, Dekameroni, Milan Petrovič Band, Oko, Predmestje, Prizma, Rdeči dečki, Rudolfovo, Srce, Stari mački, Ultimat, Tomaž Domicelj, Matija Cerar, Jernej junginprijateljULidijaKodrič, Lado Leskovar, Aleksander Mežek, Eva Sršen, Andrej Šifrer, Metka Štok in drugi. Torej več kot 20 zasedb in posameznikov, številčno torej kar več kot 100 ljudi. Koncertni dogodek bo zagotovo pomemben tudi zaradi tega, saj bomo na njem slišali vse največje uspešnice omenjenih izvajalcev, ki jih tudi mlajše generacije nosijo v svoj zvočni podzavesti, oziroma jih še vedno pojejo ob različnih priložnostih. Težnja organizatorjev je po koncertu izdati zgoščenko z omenjenimi nastopajočimi, s posnetki s koncerta, £7 kot tudi dvd. Del dobička bodo podarili humanitarni Zvezi Sonček. Med nastopajočimi ni izolske skupine Faraoni, okrog njihovega nena-stopanja pa se je nabralo kar nekaj različnih informacij, zato smo za pojasnilo vprašali bobnarja Nelfija Depangerja, ki je povedal: Na 30. obletnici Buličeve radijske oddaje “Štos”, smo nastopili kot skupina “Legenda” , kjer smo predstavili skladbo Kameleonov in skladbo Faraonov, saj so pri Kameleonih igrali štirje pri Faraonih pa trije člani omenjene skupine. Želja Dragana je bila, da bi izvajali skladbe, iz 60-ih in 70-ih let, čeprav se je kasneje izkazalo drugače. Že takrat se je izkazalo, da ni lahko izpeljati tako zahtevno prireditev in, kot je bilo obljubljeno, smo res dobili povrnjene potne stroške, vendar nekaj pred novim letom (oddaja je bila aprila). Takrat je Dragan razmišljal o uvrstitvi podobnega dogodka na mariborsko prireditev a je zaradi “nezanimanja” organizatorja to odpadlo. Prišlo pa je povabilo na “Še pomnite prijatelji” in s člani iste zasedbe smo se odločili, da se prireditve, kjer je vstopnina 15 in 19 Eur udeležimo, če bomo dobili nek simboličen “honorar” in ne kot je bilo ponujeno, 25 Eur (petindvajset) na osebo. To, da se bodo nekateri člani te skupine vseeno udeležili te prireditve ni moja stvar, vendar ne razumem zakaj bi morali ravno mi, kot nas imenujejo organizatorji, legendar- ne skupine, nastopati za povračilo, s katerim ne pokriješ potnih stroškov, medtem, ko bo treba vse ostalo (dvorana, ozvočenje, varnostniki...) normalno plačati. Pa tudi sicer se mi zdi, da se taka prireditev pripravlja nekoliko dlje časa. O tem, da bi Faraoni, kljub temu da je Črt Janovsky pokojen, nastopili na tej prireditvi (osebno se mi ne zdi prav), sva se pogovarjala le z Marjanom Starcem, zagotovo bi se moral pogovoriti še z ostalimi člani tedanjih Faraonov - Stojan Družina, Giani Collori, poleg Tulja Furlani-ča in Marjana Malikoviča in videti, če se sploh strinjajo, da se dobimo in po dolgih letih spet izvedemo program primeren za to priliko. Res je, zahtevali smo več kot je bilo ponujeno ( tokrat nam je bilo ponujeno manj kot smo dobili potnih stroškov za oddajo na kateri ni bilo vstopnine), vendar že na samem začetku, Faraoni nismo bili v igri kot skupina, honorar smo postavili kot skupina “Legenda”. To, da se bo mnogo izvajalcev, kom-pozitorjev, udeležilo tega koncerta iz bojazni, da jih glasbeni uredniki ne bodo predvajali na radijskih valovih, so govorice, ki so začele krožiti in nočem verjeti, da je to res. Tudi pod to izjavo se podpisujem kot Nelfi Depangher in ne kot Faraoni, ki jih je Dragan Bulič z debelimi črkami zapisal v svojem članku. Mef Slikarstvo je več kot terapija V mestni knjižnici te dni svoje slike v tehniki decoupage razstavlja Irena Debevc, v središču za samostojno učenje in Borzi znanja pa ilustracije Grimmovih pravljic razstavlja Sonja Pišlar. Z obema seje pogovarjala Špela Pahor. - Sonja, zanima me, kdaj si sploh začela risati? - Likovni pouk je bil moj najljubši predmet v osnovni šoli tako da sem šla potem na srednjo oblikovno šolo. - Kako je dozorela tvoja odločitev, da boš svoj čas posvetila risanju, skratka, likovni umetnosti? - Odločiš se kar zgodaj, le vztrajati moraš, ker ni vse tako kot pričakuješ da bo. - Naredila si si zanimivo spletno stran.. Koliko časa si porabila za izdelavo spletne strani? Kje si se naučila postavljati spletne strani? - Izdelovanje spletnih strani je timsko delo - vsaj zame. Načinov je veliko. Jaz imam bolj estetski del, programskega prepustim sodelavcu s katerim sodelujem. - V glavnem se posvečaš grafiki in ilustracijam.. Kje si se tega naučila? - Klasične grafične tehnike sem se naučila na šoli Famul Stuart v Ljubljani. Za to šolo mi je povedal sošolec, ki jo je takrat obiskoval. Študij grafičnih tehnik je takrat potekal v prijetni majhni skupini, trajal je 3 leta. Všeč mi je bilo ker je bil poudarek na praktičnem delu. - Veliko si tudi potovala. Si se na potovanju navdušila nad Andersenom in se odločila, da boš na novo ilustrirala njegove pravljice? - Ja, ko sem bila v Odensi (Danska) sem videla toliko kipov H.C.Andersena po mestu... to je njegovo rojstno mesto. - Tvoji motivi so še arhitektura, ljudje... kako izbiraš motive in katere najraje obdeluješ? S čim se še ukvarjaš? - Pri arhitekturi na primer sem najprej izbirala stavbe iz obdobja gotike, ker mi je arhitektura iz tega obdobja zelo všeč. Potem sem prešla tudi na ne-gotsko arhitekturo...vse v grafičnih tehnikah. To potem še uokvirim. Izdelujem tudi spletne strani, logotipe, vizitke... ' :>'V Chrsl.';)!W V--v t'H.n.1 .V'.''! !'j V 'M.CS*!>! .1'J!f i !;d ih - Kaj ti pomeni ustvarjalnost? Imaš svoj atelje, delavnico? kje ustvarjaš? - Ustvarjanje je najboljša protistresna terapija. Skozi ustvarjalnost lahko poveš vse kar čutiš v sebi! Zaenkrat imam improvizirano delavnico doma, upam pa da bom nekega dne imela svoj atelje. Njena dela si lahko ogledate na spletni strani http://dizorder.si - Gospa Irena Debevec, vi prvič razstavljate pri nas a ne le pri nas? - Doslej sem imela precej samostojnih in nekaj skupinskih razstav. Trenutno pa razstavljam pri vas in na Debelem rtiču v Hotelu Bor. - Je slikanje za vas želja in zanimanje še iz otroštva? - Slikala in risala sem največ v otroštvu in mladih letih, sedaj pa se nekje od leta 2004 ukvarjam predvsem s tehniko decoupage. - Ste obiskovali kakšne likovne tečaje? - Ne, lani pa sem pristopila k LIKu Izola. - Kakšno tehniko najraje uporabljate pri slikanju? - Razstavljene slike delujejo kot kolaži... uporabljam akrilne barve, ra- zne dodatke in seveda izrezane sličice. Decoupage je starodavna tehnika, kjer natančno izrezane slike zalepimo na različno obdelane podlage in vse to prelakiramo. Tehnika je po celem svetu znana (v Sloveniji malo manj ali nič) kot dekorativna tehnika, jaz pa jo uporabljam za kompozicije. - Kaj vam pomeni ustvarjanje? - Smisel. Moj cilj je ustvarjati in ljubezen do ustvarjanja prenašati na čim več ljudi. - Kdaj najdete čas za slikanje? - Čas zase si moraš sam vzet... - Kje ste sicer v službi, kaj ste po poklicu, po izobrazbi? S čim se še ukvarjate? - Sem ekonomski tehnik in zaposlena na Banki Koper d.d. - Kako vaši domači gledajo na vaše ustvarjanje? Ste uspeli tudi njih spodbuditi k slikanju? - Oba otroka sem že od malega spodbujala pri ustvarjanju in oba imata smisel za estetiko. Več o avtorici lahko preberete na spletni strani http://sites.google. com/site/irenairade66/ Četrtek, 4. februar 2010, št. 845 11 ----------------------------------------------------------- Kulturniški smerokazi ---------------------------------------------------------------- Četrtek, 4. februar 2010 Mestna knjižnica Izola - ob 19.00 Ob slovenskem kulturnem prazniku bo gostja 47. srečanja v nizu mesečnih večernih klepetov z »Zanimivimi Izdani« Maja Cilenšek večkrat nagrajena zborovodkinja in glasbena pedagoginjami v kulturno-vz-gojnem in strokovnem delu z mladimi išče nove poti in izzive. Kino Odeon 18.00 Planet 51 FEBRUARSKE RISANKE 20.30 Meje razuma LIFFE po LIFFu Režija: Jim Jarmusch Petek, S.februar 2010 Palača Manzioli Izola - ob 19.00 Ob letošnjem kulturnem prazniku predstavitev knjige Silvano Sau DIZIONARIO DEL DIALETTO ISOLANO Založnik “II Mandracchio" Izola Pred pogovorom z avtorjem bo z glasbeno točko nastopil Enzo Hrovatin. Ob tej priložnosti bomo otvorili razstavo originalnih risb Marjana Motoha. Kulturni dom Izola - ob 20.00 “PASSION DE PRESSHEREN” Avtor in izvajalec : Andrej Rozman-Roza. predstava narejena po zgodovinskih dejstvih, govori o Francetu Prešernu, o katerem se nam zdi, da vemo že vse. Kljub temu ( ali predvsem zato) bo njena vsebina za marsikoga presenetljiva, vstopnina : sam »predprodaji, 10 eur na dan predstave. Kino Odeon 18.00 Boris Pahor: Dokumentarni film Režija: Tomaž Burlin Scenarij: Neva Zajc, Tomaž Burlin Dokumentarni portret tržaškega pisatelja Borisa Pahorja se osredotoča na odločilne trenutke, ki so gradili njegovo življenjsko izkušnjo in predstavljajo osrčje avtorjevega literarnega ustvarjanja. Zgodnji fašizem, izguba jezika, nemška delovna taborišča in zmeda v povojnem Trstu, so poleg ljubezni teme, h katerim se Pahor ves čas vrača. Dokumentarni film gradi pripoved o avtorju z besedo zgodovinarjev, pisateljskih kolegov, založnikov in prijateljev. Pahorja spremljamo od Trsta do Pariza, kjer je doživel prvo mednarodno priznanje, in odkrivamo dolgo ter zapleteno življenjsko pot velikega pričevalca dvajsetega stoletja. 20.30 Meje razuma LIFFE po LIFFu Režija: Jim Jarmusch Sobota, 6. februar 2010 Kulturni dom Izola - ob 19.00 KULTURNA OSMICA Večer posvečen slovenskemu kulturnemu prazniku (Radožive pesmi ) Moški pevski zbor Izola, Božidar Brezavšček, Družina Batista, Glasbena šola, Astrid Brenko&Claudio Chicco - Vabljeni, vstopnine ni ! Kino Odeon 18.00 Planet 51 FEBRUARSKE RISANKE 20.30 Meje razuma LIFFE po LIFFu Režija: Jim Jarmusch Nedelja, 7. februar 2010 Kino Odeon 18.00 Planet 51 FEBRUARSKE RISANKE 20.30 Meje razuma LIFFE po LIFFu Režija: Jim Jarmusch Ponedeljek, 8. februar 2010 Kino Odeon 18.00 Planet 51 FEBRUARSKE RISANKE 20.30 Meje razuma LIFFE po LIFFu Režija: Jim Jarmusch Torek, 9. februar 2010 Kino Odeon 18.00 Sherlock Holmes Režija: Guy Ritchie OTVORITEV RETROSPEKTIVE FRANCIJA SLAKA Gosta večera bosta Roberto Battelli in Radovan Čok. 20.30 KRIZNO OBDOBJE Režija: Franci Slak Scenarij: Franci Slak Igrajo:Roberto Battelli, Ana Avbar, Vili Bitežnik, Peter Božič, Ivan Brecelj, Anka Ceriini, Marko Derganc, Emil Filipčič, Niko Goršič, Mila Kačič, Jože Kadunc, Marko Marin, Alojz Milič Pavel Komel je študent psihologije, ki zapade v osebno krizo, saj ne vidi več pravega smislav študiju ter življenju v prestolnici. Želi si drugačnega življenja, pa ne ve, kako bi ga dosegel. Ljubezensko razmerje ga ne izpolnjuje, po nekaterih priložnostnih delih pa se odloči, da se bo vrnil v domači kraj. Doma skuša staršem predstaviti svoje, sicer dokaj meglene življenjske načrte, vendar naleti na popolno nerazumevanje. Nazadnje mu preostane le prazen televizijski zaslon. Minimalistična drama, eden najboljših prvencev slovenske kinematografije. Sreda, 10. februar 2010 Kino Odeon 18.00 Sherlock Holmes Režija: Guy Ritchie 20.30 Brez imena LIFFE po LIFFu Režija: Cary Fukunaga GSlGlijS Alga / Kristanov trgi Vabimo vas na otvoritev razstave v četrtek 4.februarja ob 19.00 MARTIN KRPAN ET TEMPUS PRAETERIUM Mateja Perušek, kolaži Dušan Zekovič - Haze, skulpture Sončila dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv, Mavra ) Vabimo vas na otvoritev razstave mm-■ 'M#. • mlade akademske slikarke Lare Marconi, ki bo v četrtek, 11.2.2010 v Sončni dvorani v ob 19.00. Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00 do 5. 3. 2010. Org.: 01JSKD Izola, oi.izola@jskd.si, 05/ 66 31 390 t - ; -:'-- - g ■ ’ ga lorija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05/641 53 03 Li\j Lei IjALIjivIJIj IINuUL/i Vabimo vas na ogled razstave 0104977Ì SIMON KASTELIC “Youlikethis.” Razstava bo na ogled do 15. februarja. Manziolijeva palača »Carezzando la luna« avtorice CMarC VCCClli Gori iz Trsta Prireditev organizira Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola GALERIJA MEDUZA KOPER TINA COTIČ STOLI-oblikovanje otvoritev v četrtek 4.2. ob 19.00 GALERIJA LOŽA KOPER HERMAN PIVK Hotel EMO razstava fotografij otvoritev v petek 5.2. ob 19.00 GALERUA HERMAN PEČARIČ PIRAN RDEČA NIT tematska razstava Kulturnega društva KONS otvoritev v soboto 6.2. ob 19.00 Mestna knjižnica Izola • torek 9. februar - Steklena pravljična soba - ob 17.00 Andersonova pravljica Mestna knjižnica Izola vabi oboke na lutkovno predstavo narejeno po an-dersenovi pravljic Kraljična na zrnu graha. Pripovedujeta Snežana Angel in Ljubica Rebol, vzgojitelje! iz vrtca Ježek v Luciji. • sreda, 10. februar ob 19:00 Kako pridem v ta trenutek Študijski krožek »Kako živim ta trenutek« Joško Cesar in Oleg Križanovskij bosta v teoriji in praksi prikazala tehnike, kako odvreči staro prtljago, ki nas obremenjuje, kako zaživeti polno v sedanjem trenutku in zakaj ni potrebno obremenjevati se s prihodnostjo. Vstop je prost. • četrtek, ll.februar - čitalnica - ob 19.00 Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola vabita na filozofsko-spoznavno predavanje GRAL - legenda in resničnost Iskanje Svetega graia je zasidrano globoko v človeku. Zato so v vseh časih in kulturah nastajale legende, pravljice in pripovedi o sveti posodi, ki ima čudežno moč. Na predavanju bomo iskali odgovore na vprašanja kot so Kaj je gral? Kje ga lahko najdemol? Kdaj je pravi trenutek, da ga začnemo iskati? Katero je pravo izhodišče iskanja? Predaval bo Bojan Mikluš, član Lectorium Rosicruci-anum. Vabljeni Vstop je prost. • Francoščina za otroke vsak četrtek od 15:30 do 16:15 Mestna knjižnica Izola vabi osnovnošolske otroke na tečaj francoskega jezika. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. Mf »Ei ki I v Sc Razstai Četrtek, 4. februar 2010, št. 845 Narečja in dialekti ------------------------------------------------------------------------ Slovar čisto pravega izolskega dialekta Izolani smo bili od vedno ponosni na svojo govorico, ki morda ni narečje, a je naša. Nismo pa vsi vedeli, da so Izolani pred časom, niti ne tako dolgo nazaj, dejansko imeli čisto svoj dialekt, ki seje razlikoval od koprskega in piranskega. Na kar smo seveda lahko še posebej ponosni. Nevzdržno se bliža 8. februar, slovenski kulturni praznik. Kaj pa to sploh pomeni? Je to praznik slovenskega jezika? Ali je to praznik kulture v slovenski državi? Če je to praznik slovenskega jezika, potem je prav, da ga praznujejo Slovenci po vsem svetu, kar nekateri tudi počnejo. No, če pa mislimo na praznik kulture na slovenskem ozemlju, potem pa bi morale sodelovati tudi manjšine, ki bivajo na sončni strani alp. In tokrat je tako, pa čeprav malo tudi iz protesta. Namreč, petega februarja bo v Manziolijevi palači predstavitev, verjetno najbolj, izolskega literarnega dela, «Slovarja izolskega narečja", ali v izvirniku, «Dizionario del dialetto Isolano", ki ga je zbral in uredil Silvano Sau, izdala pa Italijanska samoupravna narodna skupnost iz Izole, brez vsakršne pomoči tako države kot Občine. O knjigi, prihodnjih projektih in podobnih vprašanjih smo se s Silvanom Sauom tudi pogovarjali. Koliko časa je nastajal slovar in kako to, da ste se ga odločili napisati? Na knjigi sem delal kar nekaj let, in zame to niti ni bil projekt, temveč nekakšna osebna zadolžitev. V bistvu je to, bolj kot slovar, zbirka narečnih besed, z njihovo obrazložitvijo in uporabo, saj izolskega narečja takorekoč ni več. Obstajal je sicer starejši, obsežen slovar, ki ga je v samozaložbi izdal Antonio Vascotto, Izolan, ki je živel in umrl v Italiji. Izvode slovarja je avtor razdelil med prijatelje in je zato prava redkost, na srečo pa sem pred časom dobil izvod in prišel sem do zamisli, da bi končno tudi mi izdali slovar in tako nekako začrtali razlike med različnimi narečji tega območja, saj je znano, da je vsako mesto v Istri imelo svoje posebnosti, svoje izraze in svojo izgovorjavo le-teh, ki pa je v zadnjih petdesetih, šestdesetih letih šla popolnoma v pozabo. Škoda je le, da ob slovarju nismo izdali še zgoščenke, saj je izredno težko dobiti nekoga, ki še vedno govori izolsko narečje. Govori se, da so edini, ki ga še uporabljajo, starejši Izolani, ki živijo v Ameriki ah v Avstraliji, in ki v zadnjih petdesetih letih niso imeli nobenih stikov ne z Italijanskim jezikom, niti z tržaškim narečjem, in ravno tako ne z istrsko-beneškim narečjem, ki je danes v uporabi na celotnem območju Istre. Pa je tako težko priti do Izolana, ki še vedno pozna lokalno narečje? Le še peščica je starejših ljudi v Izoli, ki imajo še nekaj izolskega v sebi. Nekaj pa jih je v Trstu. Vsekakor je imel mnogo izolskega narečja v svojem govoru Italo Dellore, ki pa ga ni več med nami. Danes izolskega narečja v Izoli ne govori nihče. No, rad bi pa poudaril, da slovar, ki sem ga uredil, niti ni pravi slovar. Vsebuje kakšnih 5000 izrazov, obogatili pa smo ga še z zbirko izolskih pregovorov in nekakšnim kra-jeslovjem. Mislim, da je to delo lahko predvsem odlična iztočnica, da bi se začelo resno delati na slovarju, pa vendar me- nim, da je kakovostno vsaj na nivoju s podobnimi narečnimi slovarji iz Kopra, Pirana ali Buj. Ob tem pa bi se rad tudi pohvalil, da je naš slovar obogaten z dvajsetimi ilustracijami Izole Marjana Motoha. Predstavitev knjige ste postavili v čas slovenskega kulturnega praznika. To smo naredili namenoma. No, žal praznik pade na ponedeljek, mi pa že tradicionalno organiziramo podobne prireditve ob petkih. A vseeno, to smo naredili namenoma, ker tako Država, kot tudi Občina pozabljata, da bi v svojo kulturno dediščino morali uvrstiti tudi tisto, kar zadeva italijansko prisotnost na tem ozemlju. Projekti, kot je ta slovar, ali pa ostale knjižne izdaje, ki so povezane z izolsko preteklostjo, ne morejo biti samo skrb italijanske narodnosti, ki za to ni niti primerno opremljena, tako z vidika sredstev, kot tudi stroke. Takšni projekti so raziskovalni projekti in bi morah stati na plečih kakšnih univerzitetnih ustanov, ne pa na naših. Tako pa se je zgodilo, da je raziskovanje izolske zgodovine predvsem vaša skrb. Lani smo izdali knjigo o zgodovini izolskega pristanišča, pripravljamo pa tudi knjigo s prispevki o zgodovini izolskega ribištva. V obeh primerih govorimo o avtorju, oziroma o dveh avtorjih, ki sta sicer Izolana, a že dolgo ne živita več v Izoli. A kljub temu sta se odločila, da bosta svoje avtorsko delo izdala pri nas. V pripravi imamo tudi knjigo, v kateri bomo preučili strukturo oblasti in gospodarstva v Izoli v zadnjih 100 in nekaj letih. To so predvsem različni koledarji ali pa statuti starih izolskih društev. Pogovarjamo pa se tudi z DIZIONARIO del dialetto Isolano Raccolta di parole e modi di dire della parlata isolana di ieri, di oggi e. forse, di domain Disegni originali di Marjan Moloh I« f ll li » Edizioni ”11 Mandracchiu” znanstveno raziskovalnim središčem v Kopru, natančneje z doktorjem Darkom Darovcem, da bi pridobili za Izolo vsaj en faksimile Dantejevega kodeksa. V mislim imam tistega, ki je v francoskem narodnem muzeju v Parizu, ali pa tistega z beneškega muzeja. Spodobilo bi se, da imamo v našem mestu vsaj faksimile kodeksa, ki je nastal 60 ali 70 let po Dantejevi smrti, in ki je bil napisan prav tukaj, v Izoli. To pa je tudi prava znamenitost, ki pokaže, da je še pred Pietrom Coppom in ostalimi kulturnimi delavci, Izola, zahvaljujoč tudi prihodu različnih «podestatov", bila kulturno izredno razgibana. V časih, ko je bil napisan Dantejev kodeks, tiskane besede še niso poznali, saj je bilo to še preden se je Gutenberg sploh rodil, in je tako bilo vse napisano na roko. Po podatkih, ki jih imamo, tukaj mislim predvsem na kopijo, ki je hranjena v beneškem muzeju, so ti rokopisi izredno kvalitetni. Prav študija o teh kodeksih pa je eden od naših prihodnjih projektov. A v tem primeru gre za veliko denarja. Ze samo obisk arhiva, kjer je kodeks hranjen, je draga reč. Preslikava takšnega dela te stroške samo še poveča, za objavo teh kopij pa so potrebna že izredno visoka sredstva. Lahko bi to bil zelo dober evropski projekt, a na Občini smo tudi s tega vidika, torej pri nabiranju evropskih sredstev zelo slabi. Trenutno je v pripravi evropski projekt za ribištvo in to, ironično, v času, ko je ribištvo v Izoli takorekoč umrlo. Je pa ta Dantejev kodeks lahko več, kot le spomin na to, kar se je delalo v Izoli. To, da lahko pokažeš faksimile Dantejevega kodeksa, je lahko tudi turistična atrakcija. Res je, da je bila Izola mesto kmetov in ribičev, kar je posebej razvidno iz tega slovarja, a je tudi mesto, ki je v svoji zgodovini imelo nekaj ljudi, ki so ustvarili izredno velike stvari, najsi bodo to kodeksi, Coppovi zemljevidi, in ne smemo pozabiti, da je tudi prva šola iz tega območja nastala prav pri nas. No, praznovanje njene obletnice smo prav tako morali sami organizirati, saj posluha za to preprosto ni bilo nikjer. Kje pa bo mogoče dobiti slovar? Tisti, ki si ga resnično želijo, se bodo morali odpraviti v petek ob sedmi uri v Manziolijevo palačo, kjer bomo slovar tudi predstavili. Tam bomo delili izvode slovarja, upam pa, da ga bodo tisti, ki ga bodo dobili, zares tudi uporabljali. Res ne bi rad, da bi to bila knjiga, ki samo nabira prah na polici. Prireditev pa bo popestrila še razstava ilustracij Marjana Motoha, za glasbeni program pa bo poskrbel Enzo Hrvatin. Aljoša Mislej Mandrač Po poletnem se zimski plesni kampus Izola je zahvaljujoč poletnemu plesnemu kampusu postala že zelo plesno mesto. A ples sam po sebi ni omejen na letni čas, in zato skorajda ni razloga, da se plesni kampus ne bi odvijal v pozimi, in ne poleti. Oziroma, najbolje po vsej verjetnosti je, da se odvija tako pozimi, kot tudi poleti. Novopečena predsednica Kulturnega društva Erato Ingrid Radman pravi: “odločili smo se da poleg tradicionalnega poletnega plesnega kampusa poskusimo z organizacijo zimske različice.” Delavnice bodo potekale od 6. do 8. februarja v plesni dvorani Hotela Delfin. Na voljo so delavnice hip hopa, moderna in baleta “Modem bo vodila Mojca Ussar iz Maribora, hip hop Natacha Pie-rart iz Belgije, balet pa bom tokrat vodila jaz. Program ponuja možnosti vpisa v nivoje I, II, III plesnega predznanja, udeležujejo pa se plesalci z začetniškim, osnovnim ter nadaljevalnim predznanjem. Tisti, ki so se prijavili do 1. februarja pa so imeli še 25 %_popust, medtem ko lahko člani KŠOK-a in KIŠD-a svoj popust uveljavijo do zadnjega dneva za prijavo, ki je 5. februarja. Posebna zahvala pa gre JSKD Izola in agenciji za komuniciranje ENKI, ki so kampus omogočili. « dodaja Ingrid Radman. Cena ene delavnice znaša 40 evorv, dveh 70 evrov, za tri bo potrebno odšteti 100 evrov; enkratni obisk delavnice pa stane 15 evorv, kolikor tudi znaša prijavnina. Maja Cergol ŠTUDIJ NA DALJAVO! višješolski programi: - Ekonomist^ Poslovni sekretar. Informativni dan: 12.2,2010 ob 16,00 13.2.2010 ob 10.00 visokošolski programi: - Poslovna administracija, - Marketing, - Poslovanje, ■Organiziranjein menedžment socialnih dejavnosti, (nov progiam!) Informativni dan: 12.2.2010 ob 17.00 13.2.2010 ob 11.00 Ljudska univerza Koper, Fakulteta DOBA Maribor in Višja strokovna šola DOBA Maribor Info: 05/6128006, tamara.kavs@lu-koper.si Kortežani na snegu Kmalu bo minil en mesec, vendar so spomini na šolo v naravi tako živi in prijetni, da so nam kortežanski šolarji morali napisati par besed. V ponedeljek, 11.01.10. smo se s petošolci naše matične šole odpeljali v Ja-vorniški Rovt. Že pot do tja je bila zanimiva, saj smo po prihodu morali še malo hoditi peš, ker je bila cesta do našega doma ledena in močno zasnežena. Nastanjeni smo bili v COŠD Trilobit. Najprej smo se razdelili po sobah, odložili potovalke in uredili posteljo. Nato so nas seznanili s pravili doma in urnikom. Vsak dan smo se vozili v Kranjsko Goro na smučanje. Smučali smo po skupinah in sicer vsak dan pet ur. Bili smo na vseh vlečnicah in sedežnicah. Naučil sem se dobro smučati in pridobil sem veliko novih prijateljev. Manuel Cergol, 5. r PŠ Korte MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Misiej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Drago Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFI! LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. 5 RAZLOGOV ZA NAROČNINO II /mmumtr IZOKARTICA Vstopili smo v tretje leto IZOkar-tice s katero zdaj lahko kupujete oziroma plačujete že v 52 trgovinah, servisih ali lokalih v Izoli. 10 odstotni popust pri plačilu je prispevek nas in sodelujočih k večji povezanosti in navezanosti Izole in Izolanov. IZOkartico prejme vsak naročnik Mandrača brezplačno. Objavljene In tudi druge Male ogla- - Ponujam inštrukcije Man se lahko prebirate na strani www. ke, Fiziki’, Kemije in AngleSči niandrac.si v rubriki mali oglasi. osnovnošolce in srednješolce. IŠČEMO - Mlad par I slitvijo išče v Izoli enosob vanje do 400 Eur. tel 1)51 623 877 osnovnošolce in srednješo Tmorsivo pri pripravi na izpite i delavi seminarskih nalog. Tel: 041 345 634 - Zaposlim natakarja in več Študentov za strežbo v lol Tel.: I - Cist ov za strež.bo 041 345 605 itint, likam, starejšim ljudem MALI OGLASI Po nekaterih ocenah so mali oglasi v Mandraču izredno uspešni, tako pri brezplačni oddaji manjših predmetov in opreme kot pri oddaji stanovanj v najem. Vsak naročnik Mandrača lahko objvlja male oglase brezplačno. OSMRTNICE, ZAHVALE Izgubili ste vašega najdražjega in bolečine se ne da meriti, izmerljivi pa so stroški slovesa in objava osmrtnic je lahko huda streznitev po žalovanju. Naročniki Mandrača imajo pravico do brezplačne objave osmrtnice, zahvale ali memoriama. nmiulno mir-.’ 1'nU novim Irtom, ko jo vodenje uonskT naslìrv iimliiWw n« V, eur ih druži»' DeUnurLs d.o.o. provini nkunlreul h kinih pu»> formalno prevzel predsednik upra Nagrada za »One odgovore t ■skih razmerah Pivka penimi na rsi\u d.d. Janez zavidanje uredniiiva Mandrafc Jieiiev /nilsko Mice. se je uprava družbe sesrala kega Zupana o i Se pripravljen prueneCa, sai ila ugodnejših Jani z Javnima ihiii’v su letne 'rti obmCnega le pravire Zal Pivki pa Želijo lokacijo, ki lxi la nadaljnji ra reživetje. Kliuh JA! 4 nova prehranska dopolnila v obliki tablet Xjfe|C koencim Q10. To je irolekula, U je prtsotna v vseh celicah našega telesa Sodeluje v orocaau prtSoO'vari,a celične eneuija in Jo močan aniioksk J Al •narglja (010 » gvanina) OGLASI, OBJAVE Oglaševanja si ne more privoščiti prav vsak izolski trgovec, obrtnik ali gostinec. V Mandraču se zavedamo težav izolskih podjetnikov in obrtnikov in zato so naše cene oglaševanja predvsem izolske. Naročniki Mandrača lahko objavijo ali oglašujejo svojo dejavnost ah izdelke z dodatnim 10 odstotnim popustom. DIGITALNI TISK Potrebujete letake, flyerje, brošure, plakate, prospekte ali knjige. Natisnemo jih na našem sodobnem digitalnem tiskarskem stroju. Naročniki Mandrača dobijo dodaten 10% popust na ceno tiska. Naše mesto Največ obiskovalcev $ 40 Eur v žepu Igralništvo oziroma igre na srečo nimajo posebej dobre podobe v očeh javnosti. Pa vendar velik del te iste javnosti obiskuje takšna mesta zabave, čeprav nam do tega, da bi imeli turistično destinacijo Las Vegas, še veliko manjka. Casino Izola je umeščen v samem središču mesta. Igralnica je tam pravzaprav že vrsto let, skoraj desetletje, vendar je šele s sedanjimi lastniki zares dobila podobo urejene igralnice, ki s svojo podobo ni preveč nasilna v prostoru, z dejavnostjo pa se mu skuša čimbolj približati. “Verjamem, da se občina Izola zaveda pomena te naše dejavnosti, če ne drugače pa zaradi skoraj 116 tisoč Eurov koncesijske dajatve, ki smo jih vplačali v občinsko blagajno v lanskem letu, poleg tega smo morali državi plačati še skoraj 335 tisočakov, dvakrat po nekaj več kot 5 tisoč Eurov pa smo prispevali za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter dejavnosti športnih društev” je povedal Elvir Tabakovič, lastnik družbe Zlati val, ter soustanovitelj družb E-Ga-mes in Aleatorium ter direktor družbe Game Star. Zlati val ima v lasti tudi Casino Lev v Ljubljani. 8 avtobusov na mesec “V Izolo smo prišli z dolgoročnimi nameni in tudi zato smo veseli, da se naše poslovanje postopoma izboljšuje. Na začetku smo poslovali bolj slabo, ampak vseskozi smo verjeli, daje moč doseči boljše poslovne rezultate in zdaj seje ta trend le obrnil v pravo smer. Marsikaj je bilo treba postoriti, od same ureditve igralnega salona do pravih kadrov, ter seveda pridobivanja gostov, predvsem iz sosednje Italije. Zdaj nam to že v veliki meri uspeva, saj pripeljemo ob vikendih v Izolo od 6 do 8 avtobusov gostov iz Italije, kar pomeni skupaj okrog 400 turistov mesečno, veliko pa jih pride tudi z lastnimi avtomobili. In tukaj se začne ena od naših težav. Namreč, strašno primanjkuje parkirnih mest in verjamemo, da marsikaterega gosta izgubimo tudi zato, ker enostavno nima kje parkirati avtomobila.” Aleš Malnar, prokurist Casinoja Izola pa je dodal, da so z odnosom gostov in nasploh z vzdrževanjem reda v salonu zadovoljni. “K nam ne prihajajo veliki igralci, ki bi tukaj zapravili celo premoženje", pravi. “V povprečju prihajajo gostje s kakšnimi 40-timi Evri v žepih in jim igranje pri nas predstavlja predvsem zabavo. Zato tudi nismo doslej imeli primerov takšne zasvojenosti, da bi morali gostu prepovedati vstop ali ga napotiti na ustrezno zdravljenje. Navajanje otrok na hazardiranje Igralništvo in igralnice so spet na udaru, le da je tokrat državo, davkarijo in različne ustanove, ki imajo od hazardiranja korist, zamenjala javnost, ki ne razume, da lahko TV voditelj reklamira spletni poker in da otroci namesto igric igrajo za denar. Te dni je po svetovnem spletu in po elektronski pošti zaokrožila anonimka o tem, kako v naših igralnicah otroci “legalno” vstopajo v svet hazarda. Čeprav gre za anonimni dopis pa smo se prepričali, da so takšni avtomati nameščeni tudi na obali in da gre za pojav, ki je vreden ocene odgovornih inšpekcij in služb. Anonimka pripoveduje tako le: Zakon o igrah na srečo natančno ureja pogoje za vstop v igralnice in igralne salone. Z namenom preprečevanja udeležbe iger na srečo mladoletnim osebam, je predpisana zakonska omejitev 18 let. Vsak obiskovalec se mora ob vstopu v igralnico ali igralni salon identificirati z osebnim dokumentom s fotografijo. Poleg tega je receptor dolžan narediti fotografijo obiskovalca, iz katere je jasno razvidna identiteta. Takšne pogoje je država določila pri zadnji spremembi novele Zakona o igrah na srečo, s čimer je učinkovito onemogočila igre na srečo mladoletnim osebam. Istočasno je z zakonom ukinila prirejanje iger na srečo v gostilnah, ker naj bi imeli slab nadzor nad koristniki tovrsnih iger, s tem pa so zaščitili tudi mladoletnike. Ob vseh teh ukrepih, so naši za- konodajalci pozabili na negativno stran. Pojavili so se prireditelji iger na srečo v gostilnah, ki prirejajo igre na črno z igralnimi avtomati na prikrit način. Namesto kart rišejo biljardne žogice, namesto standardnih igralniških simbolov rišejo češnje, slive, Miki Mausa in podobno. Pravila igre so popolnoma enaka igralnim avtomatom za prirejanje posebnih iger na srečo. Vendar ali je zamenjava simbola “dovolj”, da bi prireditelji na črno učinkovito prikrili dejansko ozdje? Zadeva ne bi bila niti obdolžojoča za Ministrstvo za finance na čelu z dr. Križaničem, če_enake goljufije nebi začela izvajati Športna Loterija Slovenije. Izdelali so podobne avtomate, ki jih postavljajo na svojih prodajnih mestih, nakupovalnih centrih, gostilnah, slaščičarnah, bencinskih črpalkah,... Res je, da jih še niso postavili v otroških vrtcih. Namesto naziva igralni avtomat so jih poimenovali “samopostrežni terminal”, in si izmislili, da dejansko prijeranje posebnih iger na srečo predstavijo, kot “prodaja elektronskih srečk”. “Samopostrežni termilal”, ki popolnoma uztreza definiciji igralnega avtomata, na katerem se prirejajo posebne igre na srečo, obrazložijo kot ‘Te ena izmed prodajnih poti prireditelja za prodajo srečk”. Očitno je, da je za naše Ministrstvo za finance in Urad za nadzor prirejanja iger na srečo dovolj pravilno zamenjati besede in tako prirejanje Naš povprečni gost pride v salon z manjšo vsoto denarja, tukaj dobi brezplačno pijačo in prigrizek, vsake toliko pa tudi kakšen nastop oziroma koncert. Ugotavljamo, da je obisk ob koncertih, ki jih občasno pripravljamo še boljši, čeprav je res, da ljudje takrat manj igrajo in se bolj zabavajo. Največ ljudi sta doslej privabila Tinkara Kovač in Rudi Bučar. “ Na pripombo, da gre vendarle za dejavnost, ki lahko vodi v odvisnost, posebej mlade, sta povedala, da zelo dosledno skrbijo kdo vstopa v igralni salon, “Imamo takšno recepcijo, da k nam ne pridejo niti otroci niti vinjene ali kako drugače problematične osebe. Tudi zato doslej pri nas še ni bilo nobenih težav ne v salonu niti pred njim.” Za konec sta še povedala, da verjameta v izolsko “zgodbo” in da so v podjetju prepričani, da bodo tudi v prihodnje pomemben del turistične ponudbe našega mesta, ur posebnih iger na srečo na neazkonit način “legalizirati”. Tovrstnih avtomatov Športne Loterije Slovenije in drugih prirediteljev na črno je v naši državi že približno 2.000. Pismo žal ni podpisano, da takšni avtomati obstajajo pa smo se prepričali tudi sami v enem od koprskih lokalov. Zelo možno je tudi, da je pismo nastalo kot protest uradnih organizatorjev iger na srečo, ki imajo konkurentov več kot preveč, a dejstvo je, da na ta način v svet igralništva vstopajo otroci. V Izoli so takšne avtomate menda že namestili v tri lokale, kjer se sicer zbirajo mladi, zato velja opozorilo staršem otrok, naj bodo pazljivi kako se zabavajo njihovi potomci, ur Četrtek, 4. februar 2010, št. 845 -------------------------------------------------------------- Predzadnja w \!\iiit\r 15 KRIMINALNE Z audijem na banko Zgodilo se je v večerni uri, ko je voznik osebnega avtomobila znamke Audi v Drevoredu 1. maja prehiteval dostavno vozilo pizzerije in ker je slednje zavijalo v levo v Postojnsko ulico je voznik Audija zapeljal v levo, podrl železno ograjo zelenice, k sreči zgrešil drevo in pešca, ki je takrat menda šel po pločniku, z avtomobilom pa je prišel skoraj do bankomata. Po nesreči so potniki iz avtomobila izginili, vse skupaj pa se je dogajalo takorekoč pred policijsko postajo. Ko so policisti prišli na kraj dogodka tam ni bilo nikogar, so pa kasneje prišli prijatelji lastnika avtomobila in vozilo odvlekli stran. Policisti so prišli do 20 letnega lastnika, ki je sicer že bil brez dovoljenja, vendar o nesreči ni nič vedel. Seveda bodo policisti stvar raziskali, v pomoč pa jim bodo verjetno tudi posnetki varnostnih kamer banke v drevoredu. Preveč je preveč Že zgodaj zjutraj, nekaj minut pred 8 uro so Izolski policisti ustavili 36 letnega Kranjčana in zanj odredili pridržanje. S preizkusom so namreč ugotovili, da ima v organizmu 0,68 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka kar je za vožnjo odločno preveč. Kazen mu bo v kratkem odmeril sodnik. Glih za glih Piranski policisti so nekaj pred polnočjo ustavili 35-letnega Izolana in mu odredili preizkus alkoholiziranosti. Rezultat je pokazal 0,58 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, zato je bil pridržan. Odpadi se polnijo Ponoči so neznanci vlomili skozi okno v delavnico v Baredih. Iz delavnice so ukradli večjo količino bakra. Izolana, lastnika delavnice, so oškodovali za okoli 600 EUR. DJ Lopov Na Belvederju pri Izoli so neznanci vlomili v skladišče in iz notranjosti ukradli mešalno mizo in dva CD predvajalnika. Turistično podjetje so oškodovali za cca 400 EUR. Kje konča vse to orodje? Neznani storilec je iz odklenjenega kombiniranega vozila ukradel več kosov električnega orodja (2 x Hilti, kotno brusilo, oblič, itd). Policisti bodo spisali kazensko ovadbo, nas pa zanima kam izgine vse to ukradeno orodje, saj je dela za tovrstne obrtnike vse manj. Poti menda vodijo na jug. Hecal seje Na OKC je poklical moški iz območja Jagodja in prijavil, da ima probleme z neznano žensko, ki krši javni red. Policisti so odšli v Jagodje a so ugotovili, da tam ni bilo nobene tovrstne kršitve. Klicatelju so zato izdali plačilni nalog, ker je zahteval intervencijo policije čeprav kršitve ni bilo. Hitreje je hodil po hitri cesti Na OKC je poklical občan in prijavil, da po Izolski obvoznici iz smeri Rude proti Belvederju hodi pešec in ovira promet. Policisti so na obvoznici v opitem stanju izsledili občana Vrhnike, ki je povedal da gre v Koper na železniško postajo. Zaradi kršitev določil Zakona o varnosti v cestnem prometu so mu izrekli globo, vendar so ga za tolažbo odpeljali tja kamor se je napotil. Stara šola Policiste so obvestili, da se pred diskoteko Gavioli nahaja mladenič, ki je močno pijan in krši javni red. Ob prihodu na kraj mu je zdravstveno osebje najprej nudilo zdravniško oskrbo. Mladenič pa je kljub temu nadaljeval s kršitvami zato so mu odredih pridržanje do iztreznitve in izdali plačilni nalog zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru. Malo utrujen je bil Pod vplivom alkohola in drugih substanc je pred znano diskoteko zaspal državljan Italije. Na kraj je prišla ekipa Prehospitalne enote ter ga odpeljala v Bolnico Izola, vendar je ravno toliko prišel k sebi, da je bolnico samovoljno zapustil. Za zraven Na Industrijski cesti v Izoli je v noči na nedeljo neznanec vlomil v avtomobil in iz njega ukradel žensko torbico, v kateri je imela 24-letna lastnica iz Gornjega Grada osebne dokumente, bančne kartice in razne ključe. Kot rezervni policist Občan nas je obvestil, da je pred svojim pomožnim objektom v Livadah presenetil in zadržal osebo, ki je pred tem poskušala vlomiti v objekt. Na kraj dogodka so pohiteli izolski dečki (kot smo nekoč imenovali domače policiste), ki so ugotovili, da gre za tujca. Iz evidenc so tudi izvedeli, da je za njim razpisano iskanje zardi suma storitve več kaznivih dejanj vlomov na območju Izole, Kopra in Ljubljane. Policisti so moškemu odvzeli prostost in ga s kazensko ovadbo privedli na sodišče, kjer mu je bil odrejen pripor. GOJKOVE SKRIVALNICE Uganka prejšnjega tedna nam je prinesla tudi lep odgovor. Orjana Babič iz Kažipotne ulice je zapisala: Prav prijetno sem bila presenečena, ko sem videla sliko hiše na “šoleri” v Kažipotni ulici na številki 9. V tej hiši naj bi bila nekoč šola, zato temu dvorišču, ki je danes parkirišče, pravimo “šolera”, vendar za to ime vemo le tisti, ki smo in so živeli v bližini naše ulice. V tej hiši je bil nekdaj tudi oddelek doma upokojencev. Poleg Orjane so pravilne odgovore med prvimi poslali še: Srečko Kovačič, Davor Briševac in Ivan Čeligoj Tudi tokratno vprašanje gre nazaj v zgodovino našega mesta. Iz zbirke fotografij Izole šestdesetih let je Gojko tokrat izbral to stavbo. Ah veste, kje se je nahajala? Odgovore pošljite na naslov: urednistvo@mandrac.si. MALI OGLASI Objavljene in tudi druge Male oglase lahko prebirate na strani www. mandrac.si v rubriki mali oglasi. Nepremičnine PRODAMO - Stanovanje v Jagodju zamenjam za stanovanje v starem delu Izole. tel 040 128 199 ODDAMO - Na Ljubljanski ulici, v neposredni bližini Manzolijevega trga, oddamo poslovni prostor skupne površine 140 m2. Poslovni prostor se nahaja v treh etažah. Informacije na tel.: 051-634-390 - Dvosobno opremljeno stanovanje v Luciji oddam za daljše obdobje od 1.3.2010 dalje tel 040 618 533 -Oddam 1,5 sobno opremljeno stanovanje v stanovanjski hiši. tel 040 732 666 - Stanovanje v Izoli v centru oddam. Velikost 58 m2,4.nadstropje, pogled na morje, neopremljeno, tel 070 872 901 - Oddam v Jagodju trisobno stanovanje (+ dnevna) za daljše obdobje. 031 439 738 - Oddamo opremljeno stanovanje v Jagodju za dve osebi do 1.6.2010. tel 041 818 675 Delo -Delila bi z nekom svoj prostor, namenjen svetovalni dejavnosti v Luciji. Inf.na št. 040-331-044 - Inštrukcije - V času šolskih počitnic in skozi vse leto nudim kakovostne in strokovne inštrukcije angleščine ter italijanščine za OŠ in SŠ. Za vse informacije pokličite 040 527 367 (Tina) - Nudim oskrbo in pomoč na domu starejšim in bolnim.Tel.040 397 332 Vozila in plovila - Prodam Fiat Punto 16V dynamic, letnik 2004, rdeč. cena po dogovoru tel 040 845 933 - Kupim električen voziček, tel 031 835 969 - Hyndai Lantro, 1.1997, vozen, registriran + 4 nove zimske gume za 250 EUR prodam. 041 933 630 - BMV 318 1 Tourning letnik 97, odlično ohranjen, prodam, tel 031 611 568 - Kupim rabljeno vozilo za 1500EUR. tel 040 224077 - Prodam jadrnico Murphy 26C. Dobro ohranjena, SI zastava, privez v Izoli, vsa osnovna oprema, gennaker, letnik 1998, kontakt na 031 369 728 - Prodam Renault 5 cmpus 1.1, poreklo Francija, bele barve, Svrat, dobro ohranjen,letnik 92, 164.500km, za 271 EUR. tel 040 638 217 ali 031 583 881 Kmetija - Prodam Olje ekstra deviško naravno iz ekološko čistega okolja, cena 11,00 EU/liter / domači refoškcena 1,50 EU/liter. Informacije po Mobi-ju 040 251-335 ah 040 570-652 - Prodam extra-deviško oljčno olje po ugodni ceni. tel 041 818 675 - Prodam oljčno olje 041 713 870 Razno - Prodam hladilnik, tel 040 752 708 - Prodam moške gojzarje št 41 za 50 EUR. tel 040 542 390 - Prevajanje krajših besedil iz italijanščine, francoščine, španščine, angleščine, hrvaščine, srbščine, bo-sanščine in češčine v slovenščino. Pokličite 031 413 233, zvečer. - Prodam pralni stroj gorenje - brezhibno ohranjen - cena 70 EUR. tel 031 640 711 - Prodam TV Philips, model 28PW6006/1. tel 05/ 6413 617 Starejšemu paru se je izgubila leto dni stara, siva muca s košatim “veveričjim” repom. Doma je na Velikem trgu, tik ob svetilniku. Kdor jo je videl, ali ve kaj se ji je zgodilo, naj nama sporoči na tel. 040 241 351 ali 041 695 989 NLB Družinski varčevalni paket Poslovalnica Izola Trg republike 3 Tel.: 05 663 06 00 ■H' nlbO JD I Ol 3 www. n I b.si/d ruzi nski-va rceval n i-pa ket BLiK V LIVADAH ...PA V« HA POL Y*E£A IMAM Ž£ MV0L7 ... PKEVEt... Ribištvo nekoč in danes Ciplji so še vedno v piranskem zalivu in ribiške mreže so prazne. Nič novega bi rekli. Od vedno je bilo tako. Ampak, zgodi se tudi drugače. Zgodi se kapitalni ulov sedemkilskega brancina z družino. In Franc Pianetzky je imel to srečo, da je nastavil mrežo ravno tam. Menda nekje pri San Simonu. Ali pa kje drugje. Jadralni klub Burja je dopolnil 55 let