Akcija
velja od 26.10. do 9.11.2000 v vseh prodajalnah Mercatorja.
Mandarine	169,00	SIT
Kisla repa 1 kg	189,00	SIT
Zamrznjene race	539,00	SIT
Zamrznjene gosi	739,00	SIT
Mercator najboljši sosed
Št. 44 (2671), leto LI »Novo mesto, četrtek, 2. novemb
CVIBLJE PRI ŽUŽEMBERKU - “S to spominsko svečanostjo te želimo obujati sovraštva in delitev, ki so obremenjevale preteklost teh krajev. Prav nasprotno! Že med vojno smo se borili za boljšo Prihodnost vseh Slovencev in seve-
Najboljši na Infosu
Strokovnjaki revije Monitor in podjetja Infos so tudi letos ocenili vse razstavljene izdelke in podelili priznanja. Med domačimi izdelki so bili finalisti DataLab Pantheon
4.0, Hermes Softlab StoRM in podjetji Hermes Plus in Abraxas z izdelkom SiShop 2000, ki je tudi zmagovalec. Med računalniki so bili finalisti Apple Povver Mac G4 Cu-be. Sony Vaio PCG-SRIK in Toshiba Satellite 35DVD, ki je zmagovalec te skupine. Med mobilnimi napravami so bili med finalisti Handspring Visor, Olympus Camedia E-10 in Palm lile, zmagovalec skupine pajeOlympus Camedia E-10. Med zunanjo in dodatno opremo so bili finalisti Apple Studio Disp!ay, Toshiba SD-R1002 in Epson Stylus Photo 2000P, zmagoval je slednji. Med programsko opremo pa so bili finalisti Microsoft Windows 2000, Novell DirXML in Active Tools TurboLinux Cluster Server
6.0. Zmagal je program za linux, kije istočasno prejel še priznanje zmagovalec Infosa 2000.
da tudi za boljše življenje prebivalcev tako dolgo zapostavljene in od napredka ograjene Suhe krajine,” je dejal Bogdan Osolnik, govornik na žalni slovesnosti pri spomeniku padlim borcem in aktivistom NOB na Cviblju pri Žužemberku. Govornik je opomnil, da nam morajo biti hude izkušnje iz nedavne zgodovine opomin, da nikakršni višji ali svetejši cilji ne smejo opravičevati zločinov proti človekovemu življenju in človeškemu dostojanstvu, ter dodal, naj bo tudi zato eno od sporočil današnje spominske slovesnosti, da se zlo vojne ne sme več ponoviti.
Številne borce, aktiviste, sorodnike žrtev in obiskovalce sobotne slovesnosti je pozdravil tudi župan občine Žužemberk Franc Škufca. V spomin na vse žrtve, ki so v letih druge svetovne vojne padle v dolini Krke in širšem območju Suhe krajine, so predstavniki diplomatskih veleposlaništev Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Madžarske in Rusije, delegacija slovenske vojske in občine Žužemberk ter predstavniki borčevskih in drugih organizacij položili vence. V kulturnem programu so sodelovali godba mestne občine Novo mesto, moški pevski zbor iz Žužemberka, rogisti, recitatorska skupina učenk OŠ Žužemberk in moški pevski zbor iz Loparja pri Kopru. Na slovesnosti je sodelovala tudi častna četa Slovenske vojske in številni praporščaki borčevskih organizacij.
S. MIRTIČ
.1., 07/393 O« 54, 393 04 64 I SAMO PRI NAS NAGRADNA IGRA SAXO
KRŠKO - Potem ko v Posavju v zadnjih letih običajno govorijo in slišijo črnoglede besede o razpadu tukajšnjih podjetij in iz tega izhajajočih gospodarskih in družbenih težavah te pokrajine, se razveselijo vseh svetlih mnenj in napovedi. Eno redkih priložnosti za to so imeli 26. oktobra ob podelitvi certifikatov kakovosti družbi NUMIP Krško.
O krški občini in Posavju je nav-	Vipapa,” je menil Čuk. Predsednik
dušeno govoril Jožko Čuk, pred-	zbornice je vlival optimizem gos-
sednik Gospodarske zbornice Slo-	titeljem v Krškem tudi s podatkom.
venije. Ta je prišel v Krško na podelitev certifikatov kakovosti, obiskal je še IGM Sava iz Leskovca pri Krškem in Kmečko zadrugo Krško. Za domačine je zvenelo znano Čukova ugotovitev, da sta občina Krško in Posavje najpomembnejša slovenska energetska regija. Morda so manj pogoste, še bolj pa neobičajne besede, kakršne je predsednik zbornice namenil Nuklearni elektrarni Krško. “Imeli smo srečo, daje v Sloveniji nastala nuklearka,” je rekel Čuk. Nuklearka je po njegovem po zahtevnosti namreč visoka tehnologija, takoj za vesoljsko. V tej elektrarni, ki je v Sloveniji najzahtevnejši tehnološki projekt, se še zmeraj učimo. Tako je menil predsednik Čuk, kije tudi pohvalil sedanje zanesljivo organizacijsko in tehnično vodenje nuklearke.
Potem ko so novejšo krško zgodovino zaznamovali številni stečaji nekdanjih močnih podjetij, se tukajšnje gospodarstvo zdaj postavlja na noge z manjšimi podjetji. V Žadovinku v industrijski coni je nastalo veliko novega. “Firme v Žadovinku so v začetku svojega življenjskega ciklusa, a med njimi so tudi gazele." S temi besedami je predsednik zbornice označil hitri razvoj krškega in posavskega podjetništva in v njem izstopajoče primere. Pri tem je omenil tudi nekako prodorno poslovanje Term Čatež ter uveljavljeno sadjarstvo in jagodičje v Posavju. “Od zunaj nekateri vidijo Krško tudi zaradi
M38C20
Ob koncu tedna bo nestanovitno vreme s padavinami.
da so v Posavju podelili že 24 certifikatov kakovosti. Med certifikati
kakovosti so najnovejšega datuma že omenjeni Numipovi. Govorniki ob podelitvi certifikatov so bili iz slovenskih certifikacijskih hiš, te pa so povezane z evropskimi, in slovenskih strokovnih ustanov za vrhunsko varilstvo. Zato imajo toliko večjo težo njihove pohvale, da v krških podjetjih znajo delati tudi vrhunsko.	m.	L.
CERT1FIKA 77 ZA NUMIP KRŠKO - Družbi NUMIP iz Krškega so 26 oktobra izročili certifikat kakovosti ISO 9001, ISO 14001 in EN 792-2. Na podelitvi v Kulturnem domu Krško, s katere je posnetek, je predstavnik zveze društev za varilno tehniko Slovenije zagotovil da bodo certifikat vpisali v seznam evropskih podjetij, ki imajo tako potrdilo o kakovosti. S takim vpisom pa je lažje dobiti delo na mednarodnem trgu. Družba NUMIP proizvaja rezervne dela za jedrske energetske objekte, druge elektrarne in industrijske sisteme ter montira in vzdržuje take objekte. (Foto: M. L.)
3?«
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o PE NOVO MESTO
* Odkupujemo delnice Telekoma po 39.000 tolarjev!
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), "B 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, “B 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, “B 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, B 0608/41-371
A odslej bomo z vami vse življenje. Vsak mesec.
PRVA
POKOJNINSKA
DRUŽBA
Berite danes
stran 3:
• 60.000 ljudi brez enega samega poslanca
stran 7:
• Župan noče biti zgolj kot fikus
stran 9:
• Slovenci znamo pridelati dober med
Denar iz proračunske
rezerve za savske elektrarne
LJUBLJANA - Posavski župani in poslanci so se z direktorjem Savskih elektrarn Borutom Miklavčičem pogovarjali o možnostih, da bi Savske elektrarne pridobile sredstva sistemske rezerve državnega proračuna za leto 2000. Vlada je za razdelitev sredstev pooblastila ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Posavje se zavzema, da bi minister dr. Jože Zagožen sprostil in razdelil sredstva v čim krajšem času. S tem bi bil izpolnjen temeljni pogoj za pričetek gradnje H E Boštanj.
Inter Tob v stečaju
NOVO MESTO - Kot je bilo po zadnjih dogodkih pričakovati, je novomeška tovarna obutve Inter Tob zašla v stečaj. Na predlog vodje prisilne poravnave Martina Drgana je novomeško sodišče v petek, 27. oktobra, oklicalo začetek stečajnega postopka.
Dan pred tem, v četrtek, je 30 delavk, ki so delale tudi med stavko, dobilo še eno plačo in pristalo na zavodu za zaposlovanje z vsemi pravicami, ki gredo delavcem, ki so zaradi stečaja izgubili delo. Položaj ostalih 27 delavk pa je negotov. Delavke, ki so stavkale od 4. septembra, so namreč pred časom po pošti dobile delavske knjižice, češ daje bila stavka nezakonita, na kar so se pritožile, a pritožbeni poto-pek še ni končan.
Vsekakor pa ni nobenih možno sti za obnovitev proizvodnje, saj so, tako trdi lastnik in direktor firme Jože Praznik, v času stavke izgubili zaupanje kupcev in dobaviteljev.
A. B.
ISSN 0416-2242
416 224000
Zlo se ne sme ponoviti
Spominska svečanost pri spomeniku padlim borcem in aktivistom NOB na Cviblju pri Žužemberku
VOLITVE V ZBORNICO
Kje je dramilo za kmete?
“Ni ustanove, ki bi lahko razvoj regije usmerjala z vrha, “je nedavno v Novem mestu na sestanku pred volitvami v lokalne organe Kmetijsko-gozdarske zbornice dejal njen predsednik Peter Vrisk. AH drugače: Pomagaj si sam in država ti bo pomagala. Žal je danes težko reči, koliko si zmorejo in znajo pomagati mali kmetje ali polkmetje, ki jih je v Sloveniji več 10 tisoč in so za nekatere že odpisani. Večjim kmetom se že svita, mali pa se bodo tudi morati zbuditi, preden bo prepozno. Pri gospodarjenju in trženju potrebujejo učinkovite zadruge, za uveljavljanje svojih interesov in interesov kmetijstva močno zbornico in v borbi za svoje pravice še odločen sindikat.
Za zdaj so v povezovanju še precej bosi. Kmetijsko- gozdarska zbornica se šele postavlja na noge in se bori za svoje mesto znotraj državnega sistema. Medtem ko jo nekateri v kmetijstvu ocenjujejo za velik dosežek, se številni mali kmetje bojijo vsiljivca, nove ustanove, v katero so po zakonu obvezno včlanjeni in ki ji morajo plačevati članarino. Kaj bodo imeli od zbornice, ne vedo in še ne morejo vedeti. Vodstvo zbornice in vsi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom na lokalni ravni, se zato upravičeno bojijo za udeležbo na decembrskih volitvah v lokalne organe zbornice, še posebej, ker si ne morejo privoščiti dovolj volišč. Tako zbornica dober mesec pred volitvami še ne ve, kako bo privabila male kmete k odločanju. Če teh ne bo zraven, bodo imeli zbornico manjšine.
BREDA DUSlČ GORNIK
V SPOMIN ŽRTVAM VOJNE - V soboto, 28. oktobra, je bila na Cviblju pri Žužemberku spominska svečanost v spomin na vse žrtve, ki so v letih druge svetovne vojne padle v dolini Krke in na širšem območju Suhe krajine. Slavnostni govornik je bil Bogdan Osolnik. (Foto: S. M.)
MNim
Živeti - umreti je usoda naša, / a cilj nam je visoko posajen./Glej to drevo, za usodo nič ne vpraša,/ a večno se bori za svoj namen. (Oton Župančič) (Foto: A. Bartelj)
“Med firmami so tudi ‘gazele’”
Posavje poleg slabih ocen po razpadu velikih podjetij v zadnjem času že sliši tudi spodbude - Certifikati kakovosti za NUMIP Krško - Sreča, da je v Sloveniji nastala nuklearka ”
POUK V KUHINJI - Predstavnica Evropske komisije v okviru Phare Jan Turner (na levi) si je v romskih naseljih z zanimanjem ogledala, kako poteka izobraževanje. Pri Koščevih na Lokvah pri Črnomlju je opazovala, kako Vanja Kosec in Milena Mali, ki je od letošnjega maja mentorica v romskih naseljih v Kanižarici, Čudnem selu in na Lokvah, pripravljata buhteljne. (Foto: M. B.-J.)
KAKO KAŽE NA BORZI?
Vroče delnice SKB banke
Volitve so končno za nami, s tem pa se je zmanjšal faktor političnega tveganja, saj naj bi Slovenija dobila trdno vlado. Manjše tveganje bi teoretično sicer moralo povečati zanimanje za vrednostne papirje, vendar tega razen pri nekaj izjemah še ni bilo zaznati. Najbolj vroče delnice preteklega tedna so bile vsekakor delnice SKB banke, ki so se v nekaj dneh podražile za dobrih 25 odstotkov, najvišji tečaj pa so zabeležile pri 2.750 tolarjih. V svežnjih je v nekaj dneh zamenjalo lastnika preko 10 odstotkov vseh delnic banke, kar nakazuje na kapitalsko povezovanje z eno od tujih ali domačih bank, čeprav vodstvo banke modro molči. Prav sprenevedanje vodstva, neinformiranje vseh delničarjev o dogajanju ter s tem njihovo poslavljanje v neenakopraven položaj, sta sprožila vrsto bolj ali manj verjetnih govoric in ugibanj. Od teh, da delež v banki kupuje avstrijska Raiffeisen Zentralbank, do teh, da je v ozadju združevanje z Novo kreditno banko iz Maribora, pa do cvetk o iskanju službe za sedanjega guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja, ki bo po skorajšnjem izteku mandata potreboval novo službo v "veliki" banki. Upamo lahko le, da bo vodstvo SKB banke čimprej dalo, sicer ne pravočasno, informacijo o dogajanju in razblinilo oblak ugibanj in neresnic.
Nasprotno kot delnice SKB banke so se gibale "poprevzem-ne ” cene delnic Colorja in Radenske. Po izteku rokov za prevzemne ponudbe so cene prvih padle skoraj za polovico, drugih pa za petino prejšnje vrednosti. Ključno za padec je namreč vprašanje, kaj se bo po prevzemu zgodilo s podjetjem, z izplačevanjem dobička, blagovnimi znamkami ipd., zato pred razjasnitvijo teh vprašanj ni pričakovati živahnejšega trgovanja.
Kot že nekaj časa so v ospredju trgovanja še vedno farmacevtske delnice, od katerih se je najbolj povzpel Lek, in sicer tja do 37.700 tolarjev. Ponovno so zanimive tudi delnice pidov, kt že nekaj časa pridobivajo na vrednosti, v ospredju pa so tako po prometu kot po porastu tečaja pidov Triglav Steber I, Zlata utoneta I in oba pida Nacionalne finančne družbe. Po krajši zaustavitvi trgovanja je ponovno sproščeno trgovanje z delnicami pidov Atene. S tem sta se pida Atena 2 in Atena 3 pridružila prvemu, tako da se sedaj vsi pojavljajo pod oznako AT!N. Zal s porastom velikosti pida ni zrasla tudi cena njegovih delnic, saj se še vedno vrti okoli 38 tolarjev za delnico.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto te. 068 3711 8221, 371 8224
Letos prvič tudi nepovratna sredstva
Zaključen peti Skladov javni razpis - Postopen prehod
Telefonske številke
Gradnja stadiona z zamudo
ŠENTJERNEJ - 15. oktobra bi pri šentjernejski osnovni šoli morali začeti graditi atletski stadion, a se dela še niso začela, ker je potrebno od ministrstva za promet in zveze dobiti še soglasje zaradi priključka ceste na stadion. Zahteva je bila dana naknadno zaradi zagotovitve dodatne prometne varnosti. Sicer pa so pripravljene vse pogodbe in projekti, tako da se bodo dela lahko začela, takoj ko bo izpolnjen še ta pogoj. Kljub zakasnitvi del bo stadion, tako kot je bilo predvideno, končan do konca maja 2001. Naložba je vredna 131 milijonov tolarjev.
Mladinsko in informacijsko središče
LITIJA - Mladi hočejo svoj prostor, zato so v Litiji želeli pokazati, kako naj bi izgledalo mladinsko in informacijsko središče pod nadvozom, v neposredni bližini knjižnice. Zamislila sta si ga Joža Ocepek, vodja litijske knjižnice, in arhitekt Marko Boltin, nosilec ideje o informacijskem središču. Minuli petek popoldne je Matična knjižnica Litija v sodelovanju s Klubom litijskih študentov pripravila predstavitev projekta na prostem. Obiskovalci so si lahko ogledali info center, čitalnico, prodajo knjig, cyber cafe, računalniško klepetalnico, grafitiranje stebrov, predstave dveh uličnih gledališč in še kaj.
Višje cene šolskih prevozov
SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je sestal s predstavniki Izletnika, ki predlaga povišanje cen šolskih prevozov. Uvedba enoizmenskega pouka na sevniški osnovni šoli Sava Kladnika in kombinacija prevozov na nekaterih progah je sicer nekoliko zmanjšala stroške, kljub temu pa ostaja dejstvo, da se je pogonsko gorivo od začetka leta, ko je bila sklenjena pogodba, bistveno podražilo. Zato so se dogovorili o nekoliko višji ceni prevozov. Višina te proračunske postavke je še vedno dovolj visoka, da je do konca leta ne bo potrebno zvišati.
SNEŽANA CERJANEC, gimnazijka s Krupe: “Že dolgo vem, da bomo ta mesec dobili nove telefonske številke, prav tako, na katero brezplačno telefonsko številko jih je mogoče dobiti. Upam, da bo čimprej izšel telefonski imenik, saj jih bo lažje poiskati. A novih telefonskih številk še ne uporabljam. Se ne spomnim in tudi daljše so. Ko pa ne bo več druge možnosti, jih bom že zavrtela.”
LEA GRABRIJAN, upokojenka iz Črnomlja: “Vem za spremembo telefonskih številk in tudi, kam moram poklicati, da zvem zanje. To zame ne bo šok, saj se že dolgo pripravljam na spremembo. Tako sem že sporočila prijateljem in znancem svojo novo številko. Po našem mestu še kličem po starem, v druge kraje pa že po novem. Seveda pa brez imenika ne bo šlo, kajti sprememb bo veliko."
MILENA TRŠ1NAR, čistilka v Domu starejših občanov v Trebnjem, doma v Mokronogu: “Kar kmalu sem se privadila na uporabo novih telefonskih številk, tako da sedaj ne uporabljam več starih številk. Ne bi mogla reči, če so zdaj kaj drugačne ali boljše zveze, čeprav sem nekaj slišala, da naj bi nove številke pomenile tudi boljšo kakovost zvez."
GAŠPER KOSTREVC, sedmošolec krmeljske osnovne šole: “Precej ,smo-tano' se mi zdi tole preštevilčenje telefonskih številk, čeprav sem običajno sicer kar hitro navdušen za novosti. Jaz se še vedno pogovarjam s pomočjo starih telefonskih številk in tudi pri sošolcih je podobno. Ko se bomo po 20. novembru morali sprijazniti z novimi, bo že šlo.”
JANEZ MATE, kmet iz Dolnjih Podpoljan v ribniški občini: “Vem, da se telefonske številke menjavajo in nekatere nove tudi že uporabljam, vendar bolj malo.Večinoma uporabljam mobitel. Navaden telefon uporabljam samo še, če kličem kam uradno ali pa v tujino. Tudi za to bomo kmalu uporabljali mobitele. Mislim, da bodo navadni telefoni služili samo še za faks in ISDN.”
HUTEVEC FRANC, upokojenec iz Rajnovšč pri Novem mestu: “V časopisu sem bral, da so nove številke, uporabljam jih pa še ne. Jih bom že, ko bo treba, sedaj pa kličemo še kar po starem. Jaz tako in tako bolj malo telefoniram, nimam rad telefona, ker sem malo naglušen. Kdor bo hotel mene dobiti, se bo pa že potrudil in zavrtel pravo številko. Danes telefon mora biti pri hiši.“
JANKO TAVČAR, dipl. inž. gozdarstva iz Straže: “V glavnem uporabljam še stare telefonske številke. Nove bom začel iskati, ko bodo stare prenehale veljati. Morda bi Telekom moral storiti kaj več pri promociji sprememb za posamezen kraj, npr., če pred staro telefonsko številko daš le trojko in podobno. Sicer pa menim, da se spremembam v naši omrežni skupini ne bo težko privaditi."
Romke kuhajo, Romi pa gradijo
V Beli krajini je po mnenju vseh sodelujočih zelo dobro uspel program izobraževanja mladih brezposelnih, v katerem si nabira znanje 130 ljudi - Pohvale Turnerjeve iz Evropske komisije
RIBNICA - Prejšnjo nedeljo seje iztekel rok za prijavo na peti javni razpis za dodeljevanje posojil in jamstev projektom, ki so namenjeni skladnejšemu regionalnemu razvoju in ohranjanju poseljenosti slovenskega podeželja za področje malega gospodarstva in turizma. Posebnost letošnjega razpisa pred nedavnim v skladu z zakonom o javnih skladih preoblikovanega Javnega sklada RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja je bila, kot je povedal v. d. predsednika uprave tega državnega sklada, ki ima sedež v Ribnici, Bojan Dejak, da predstavlja postopen prehod na spremembe, ki jih prinaša lani sprejeti zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
V okviru financiranja projektov gospodarskih dejavnosti so letos zadnjič razpisali financiranje gospodarskih naložb med demografsko ogroženimi in gorsko-višinskimi naselji, ki se štejejo za demografsko ogrožena naselja po posebni uredbi. “Tega v prihodnje ne bo več,” je povedal Dejak in dodal, da bodo v prihodnje ugodnih skladovih kreditov deležne naložbe v gospodarske projekte na območju občin, ki mejijo na
Hrvaško in občin, ki sicer ne mejijo na Hrvaško, a se več kot polovica površine občine nahaja v desetkilometrskem obmejnem pasu. V kombinaciji s krediti, ki sojih letos še zadnjič razpisali za demografsko ogrožena območja in tudi že prvič za obmejna območja s Hrvaško v skupnem znesku 250 milijonov tolarjev, pa so letos prvič v okviru gospodarskih razpisov za obmejna območja razpisali tudi za 100 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev iz virov ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. “Ugotovili smo, da če želimo revitalizirati območje od Loškega potoka na severu do Vinice na jugu ob Kolpi, samo ugodni krediti niso dovolj,” je pojasnil Dejak. Med 25 občinami, ki mejijo na Hrvaško in ki skupaj s še šestimi, ki so v obmejnem območju, sestavljajo seznam občin, z območja katerih so prosilci za kredite za gospodarske naložbe že letos ob kreditih upravičeni tudi do nepovratnih sredstev, so z območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja Šentjernej, Črnomelj, Metlika in Brežice, s širšega kočevsko-ribniškega območja pa Osilnica, Kostel, Kočevje, Loški potok in Loška dolina.
M. L.-S.
RAJMOND DEBEVEC V SEMIČU - Strelsko društvo Iskra Semič je v počastitev občinskega praznika pripravilo v nedeljo turnir v streljanju s standardno zračno puško, ki se ga je udeležilo 20 strelcev iz 6 slovenskih ekip. Med posamezniki so se najbolje odrezali nosilec olimpijskega zlata iz Sydneyja Rajmond Debevec (v ospredju) (692,9 kroga), Zdenka Stotnik (689,1 kroga), oba SD Olimpija, ter Danilo Petrin (683,2 kroga), S D Marok Sevnica. Ekipno pa je zmagalo SD Olimpija (1.757 krogov) pred SD Marok ( L 733 krogov) in SD Leskovec (1.705 krogov). Sodelovala so še strelska društva Iskra Semič, Kočevje in Krško. (Foto: M. B.-J.)
Potem ko so 30. marca letos začele v Sloveniji veljati nove telefonske številke, bodo 22. novembra prenehale veljati stare telefonske številke. V tem vmesnem času je večina imetnikov telefona dosegljiva na staro in na novo številko. Ko bodo slate.prenehale veljati, se bo vsakič, ko boste poklicali, na staro' telefonsko številko oglasil odzivnik, ki vas bo opozoril, da je številka spremenjena, in vam sporočil novo. Pot do nove ni pretežka. Odzivnik vanj bo povedal novo področno kodo in telefonsko številko, če vtipkate 086 in omrežno skupino in staro telefonsko številko. Če vtipkate samo 086 in staro telefonsko številko, boste od odzivnika izvedeli samo novo telefonsko številko brez področne kode. Če se bolj znajdete na spletnih straneh, boste na tis.telekom.si na podlagi stare telefonske številke lahko izvedeli novo. Sicer sta ob uvajanju omenjenih novosti v telefoniranju na voljo še dve številki. Če pokličete 086 9898, se bo oglasil odzivnik, ki vas bo usmeril do nove telefonske številke. Na številki 080 8080 boste izvedeli splošne informacije o tokratnem uvajanju novih telefonskih številk. Novembra bo tudi izšel tiskani telefonski imenik z novimi številkami, s tem da boste imenik za svojo omrežno skupino prejeli brezplačno. Ali že uporabljate novo telefonsko številko? Spreminjanje telefonskih številk obravnava tudi tokratna anketa Dolenjskega lista.
ANDREJ BOŽIČ iz Kostanjevice na Krki, podžupan občine Krško: “Pri spremembi teh telefonskih številk mora biti človek visoko izobražen v matematični smeri, kajti toliko številk si je težko zapomniti, vemo pa, da v vsakdanjem življenju potrebujemo izredno veliko številk. Problem je pri telefonskih številkah, ki pomenijo nekako tudi varnost. Na primer 113 in 112. TU bo velik problem.”
IVAN KOSTEVC iz Bizeljske vasi, cestar: “Slišal sem, da se bodo spremenile telefonske številke. Zdaj še veljajo stare, ampak se bomo že navadili na nove. Nove imamo zapisane, tako da vemo zanje. Vem, kako se izve za nove številke. O zamenjavi nas veliko obveščajo. O zamenjavi vidiš na televiziji in slišiš tu in tam. Menda je bila potrebno, da to spremenijo.”
potic je obljubil pomoč pri nadaljevanju izobraževanja. Zlasti še, ker je idej veliko, pozimi pa bodo tudi pri Romih ugotovili, kaj želijo. “Smisel vsega skupaj pa je socializacija, integracija, predvsem pa medsebojna strpnost ter da Romi po eni strani ohranjajo trdicijo, po drugi pa živijo v sožitju z ostalim prebivalstvom,” poudarja Žagarjeva.
M. BEZEK-JAKŠE
Stillesu srebrna plaketa na Ambienti 2000
SEVNICA - Sevniški Stilles, d.d., je na sejmu Ambienta 2000 v Zagrebu predstavil svoje izdelke iz že dobro uveljavljenih serijskih programov barok in bidermajer. Kot novost pa so prvič na hrvaškem trgu prestavili izdelke novih programov, Empire in Prestige, ki so ju prvikrat predstavili na letošnjem ljubljanskem pohištvenem sejmu. Strokovna žirija, kije ocenjevala razstavljene izdelke, je družbi Stilles podelila srebrno plaketo za spalnico iz novega programa Empire, arhitekta Maria Cacovicha. Po besedah predsednika uprave Stillesa, Aleksandra Hatlaka, je bil sejem zelo dobro obiskan, prav tako tudi razstavni prostor Stillesa. Opravili so mnogo komercialnih razgovorov, zato upajo na dobro poslovno sodelovanje. Glede na velik obisk razstavnega prostora in pohvale njihovih izdelkov, ocenjuje udeležbo na sejmu kot uspešno.
P. P.
ČRNOMELJ, METLIKA - Od letošnjega marca poteka v Beli krajini projekt, imenovan “Izobraževanje mladih brezposelnih v Beli krajini“. Nosilca projekta sta Zveza ljudskih univerz Slovenije in italijanska nevladna organizacija Nuova frontiera, izvajalec črnomaljski Zavod za izobraževanje in kulturo (Zik), financirata pa ga slovensko ministrstvo za šolstvo in šport in Evropska komisija v okviru programa Phare.
Pretekli teden si je uresničevanje projekta v Beli krajini ogledala tudi predstavnica Evropske komisije Jan Turner iz Londona. V tečaj kuhanja je namreč vključenih 60 Romk iz šestih romskih naselij iz vseh treh belokrajskih občin. 20 Romov iz metliške občine se uči zidanja, 50 mladih brezposelnih pa se v Metliki in Črnomlju udeležuje začetnih in nadaljevalnih tečajev računalništva. Poleg obiskov romskih naselij in računalniškega tečaja se je Turnerjeva pogovarjala s številnimi partnerji, ki sodelujejo v projektu, med drugimi tudi s predstavniki občin, Zavoda za zaposlovanje in socialnih služb.
Kot je Turnejeva povedala ob koncu obiska, je bila zlasti navdušena nad projekti z Romi, še posebej pa nad delom z Romkami. “Ugotovila sem, da se Romke z mentorico ne pogovarjajo le o kuhanju, ampak tudi o higieni, otrocih ter številnih drugih ženskih zadevah. V resnici je v projekt posredno vključenih še veliko več ljudi, saj Romke svoje znanje in izkušnje prenašajo v svojo in tudi druge družine. Nič manj pomemben ni
Novembrske krvodajalske akcije
tečaj zidanja. A ne le zato, ker si bodo Romi zgradili ali obnovili svoje domove, temveč tudi zategadelj, ker bodo s pridobljenim znanjem lažje našli delo. Prav tako niso zanemarljivi tečaji računalništva, saj delodajalci vse bolj poudarjajo pomen računalniškega znanja," je dejala Jan Turner.
Direktorica črnomaljskega Zika Nada Žagar pa je kot primer v projektu izpostavila Bojana Hudorov-ca s Svržakov in njegovo številno družino. V projektu je bila doslej edina zgrajena prav Hudorovčeva hiša, drugod je šlo le za gradnjo manjših objektov. “Hudorovčevi so si ves gradbeni material kupili sami, v Phare so dobili le strokovno pomoč mentorja. Je pa to vzorčen primer, da si lahko družina, ki pač želi, sama postavi hišo. Ostali imajo to možnost do aprila prihodnjega leta, kajti do takrat je projekt potrjen. Upamo pa, da se bo tovrstno izobraževanje nadaljevalo v okviru drugih projektov, saj se bodo v nasprotnem primeru izničile vse dobre izkušnje in tudi znanje," pravi Žagarjeva.
Prav kontinuiteto so na srečanju s Turnerjevo minuli teden izpostavili tudi partnerji v projektu. Strokovni sodelavec na ministrstvu za šolstvo in šport Mirko Vav-
LJUBLJANA - Rdeči križ Slovenije tudi v novembru po vsej Slo-veniji pripravlja krvodajalske akcije. To dragoceno življenjsko tekočino lahko med drugim 16. in 17. novembra darujete v Kočevju, 28. v Ivančni Gorici in 29. novembra v Šentvidu pri Stični.
Novomeška kronika
V- -------------------
60.000 ljudi brez enega samega poslanca
Janez Metan, dosedanji poslanec, o tem, zakaj iz obeh novomeški volilnih okrajev v Državni zbor ni bil izvoljen niti en poslanec - Kaj bo naredil Gregor Golobič?
NOVO MESTO - V /adnjem mandatu sta bila z območja nekdanje novomeške občine, ki se pokriva z 2. in 3. volilnim okrajem 6. volilne enote, dva poslanca v Državnem zboru: Rafael Kužnik (SNS) in Janez Mežan (SDS), zadnjih nekaj mesecev pa še dr. Vida Čadonič Špelič (SLS+SKD Slovenska ljudska stranka). Po zadnjih volitvah pa sta oba ta volilna okraja, kjer je skupaj več kot 46.000 volilcev, ostala brez enega samega poslanca. Kaj to pomeni za Dolenjsko in zakaj je do tega prišlo, je beseda tekla z Janezom Mežanom, zadnjim predsednikom novomeškega občinskega sveta, ki je bil kot opozicijski poslance ves čas zelo dejaven.
“Seveda je to, da iz nobenega od 'novomeških' volilnih okrajev v parlament ni prišel niti en poslanec, za Dolenjsko slabo. 46.000 volivcev in okoli 60.000 prebivalcev tega dela Slovenije nima v parlamentu nikogar. Kot opozicijski poslanec sicer res nisem mogel bistveno vplivati, da bi v naše kraje prišlo več državnega denarja. Ima pa zato opozicijski poslanec več možnosti opozarjati na razne probleme, ki se pojavljajo v njegovem okolju, in pomagati reševati konkretne težave. Tako lahko pripomoreš, da se pospeši kakšen postopek, poslanec ima povsod odprta vrata, lahko zastavlja poslanska vprašanja, ki utegnejo biti za ministre in vladne uradnike zelo neprijetna in nadležna, tako da mu raje prej ustrežejo."
Na razdelitev državnega denarja pa Mežan kot opozicijski poslanec ni imel možnosti vplivati. “Vlagal sem veliko amadmajev, tako na primer, da bi bila gradnja dolenjskega dela avtoceste na vrsti prej, ne pa na koncu, da bi šlo več denarja za vodovode na našem koncu pa za gradnjo in obnovo šol; hotel sem, da bi bila naša osnovna šola dejansko brezplačna, kot piše v ustavi, ne pa tako, kot je sedaj, ko morajo starši plačevati vse razen tega, da otrok lahko sedi pri pouku. Vendar noben od mojih amandmajev ni bil sprejet, saj je denar vedno razdeljen že prej. Sem pa podprl trebanjskega župana Pungartnika, sicer poslanca LDS, in tako smo uspeli dobiti 100 milijonov tolarjev za dom starejših občanov v Trebnjem; nekajkrat sem podprl tudi
amandmaje črnomaljskega župana Fabjana, poslanca SLS.”
Mežan za tak dolenjski poslanski fiasko krivi volilni sistem. “Če bi volili po večinskem sistemu, za kar se zavzema naša stranka, bi bil iz vsakega volilnega okraja en poslanec v parlamentu, tisti pač, ki bi dobil največ glasov. Tako bi tekmovali kandidati različnih strank med sabo v volilnih okrajih, sedaj pa sem jaz tek-, moval s kandidati svoje stranke v 11 volilnih okrajih v svoji volilni enoti.” Po odstotku glasov je bil Mežan tretji, v parlament pa sta iz 6. volilne enote prišla 2 poslanca SDS. Po številu glasov, ki jih je dobil na volitvah, je Mežan dosegel 6. najboljši rezultat med kandidati SDS za poslance v Sloveniji.
Janez Mežan
OGLED FILMA - Pri vrtcu Pikapolonica v naselju Žabjak - Brezje so si film skupaj z njegovim avtorjem Bogdanom Mikličem ml. ogledali tamkajšnji Romi. (Foto: M. Žnidaršič)
Romi na filmskem traku
Cigani nekoč, Romi danes je naslov filma avtorja Bogdana Mikliča ml. - Reportaže o življenju Romov v štirih romskih naseljih
BREZJE - "Romska problematika se prepleta z našim vsakdanjikom, z življenjem civilov, kot bi rekli Romi. Srečujemo jih vsak dan, pa vendarle živijo mimo nas. S svojo kulturo, načinom življenja in svojo miselnostjo. Živijo v svojih skupnostih, po svojih zakonitostih. In skrajni čas je, da odpremo vrata. Skrajni čas je, da se izbrišejo ločnice Mi - Oni. In prav počasi, čisto potiho smo vrata že odškrni-li,” je uvodoma dejala Ljudmila Bajc na predstavitvi filma Bogdana Mikliča ml. v romskem naselju Brezje.
16-letni Bogdan iz romskega naselja Ruperčvrh je s pričujočim filmom delček življenja Romov skušal prenesti širši javnosti. Z mikrofonom v roki in kamero, s katero mu je spretno sledil Sebastijan Ajdišek, je obiskal štiri romska naselja, in sicer: domačega na Ru-perčvrhu, naselje v Kočevju, kjer so posneli romsko glasbo, in Brezje pri Novem mestu, v Ribnici pa se je pogovarjal s predsednikom tamkajšnjih Romov Brankom Hu-dorovičem. “Film sem si želel posneti zato, ker se o Romih premalo ve. Poznajo jih le po tem, da
kradejo, da smrdijo..., jaz pa sem hotel pokazati to, kar dejansko so. Romi so se v letih tudi civilizirali, začeli so hoditi v šolo in službo, marsikdo od njih je dočakal že upokojitev. Začeli so graditi hiše in pospravljati okoli njih,” je o razlogih za nastanek filma povedal Bogdan.
Film so v nekaj dneh posneli, nato pa tudi zmontirali v novomeškem Studiu Vrtinec, glasbeno podlago pa je prispeval Milan Hudorovac, dolenjski romski glasbenik iz Šentjerneja, ki je s pevko Manuelo Brulc iz Kočevja popestril tudi sredino predstavitev videokasete pri vrtcu Pikapolonica. Promocija videokasete je del projekta Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto "Življenje brez predsodkov”, ki ga podpira ministrstvo za kulturo, s pomočjo omenjenega projekta pa bo zagnani Bogdan ob mednarodnem dnevu Romov prihodnje leto izdal še časopis, ki bo prav tako nosil naslov Cigani nekoč, Romi danes. Naslednja predstavitev filma, narejenega v reportažni obliki, bo 23. novembra v Knjižnici Mirana Jarca.
M. Ž.
Druga Mežanova zamera je velikost volilnih okrajev. Novomeška štejeta vsak po okoli 23.000 volilcev, medtem ko so tudi taki s samo 7.000 volilci ali še manj. "V velikih okrajih je seveda veliko težje zbrati tako velik odstotek kot v majhnih, saj so glasovi v velikih bolj razpršeni. Tako prihaja do takih anomalij, da je na primer v majhnem okraju izvoljen poslanec s 400 ali 500 glasovi, v velikem pa ne tisti, ki jih je dobil 6.000. To se bo dogajalo, dokler volilni okraji ne bodo vsaj približno enaki, kar bi pri večinskem sistemu bili," pravi Mežan, ki je na zadnjih volitvah dobil 3050 oz. 19 odst. glasov, kar je 200 več kot na prejšnjih, ko je zbral 17,4 odst. glasov v svojem volilnem okraju.
"Gregor Golobič, ki je kot kandidat LDS kandidiral v enem od novomeških okrajev, tudi ni bil izvoljen. Po moje so ga tako in tako poslali kandidirati sem zato, daje razpršil glasove, tako kot Gaber v Celju. Golobič, sicer Novomeščan, je veliko govoril, kaj vse bo naredil za Novo mesto. To bi tudi res lahko, čeprav ni poslanec, je pa že vseskozi v vrhu najmočnejše stranke. Sicer se Novemu mestu in temu delu Dolenjske sploh slabo piše. Stvari se tako in tako ne dogajajo sistemsko, ampak tako, kot se glede na interese dogovorijo v ozadju.”
Mežan, sicer profesor slovenščine, pravi, da bi se čim prej rad vrnil poučevat nazaj na novomeško gimnazijo, od koder je odšel, ko je bil izvoljen za poslanca.
A. BARTELJ
Država je slab plačnik
Novomeški Hrast širi svoje veje ■ Skupni nastop z Begradom
NOVO MESTO - Novomeška Obrtna zadruga Hrast deluje že 23 let; danes ima okoli 150 članov in podizvajalcev, ki so poslovno povezani z njo. Specializirani so za zaključna dela v gradbeništvu, delajo po celi Sloveniji, tržne raziskave opravljajo tudi na Hrvaškem, v zadnjem času pa celo v Črni gori, kjer so včasih že več delali in upajo, da bodo še. Glavnino del opravijo na Dolenjskem in v Beli krajini. Zadnje čase pogosto nastopajo skupaj z gradbenim podjetjem Begrad, to opravlja gradbena dela. Hrast pa zaključna.
Hrast vsa leta posluje uspešno. V letošnjih devetih mesecih so, čeprav so razmere v gradbeništvu zelo težke, je celo presegel načrtovano realizacijo, in to kar za 20 odst. A ta uspeh mu greni slaba likvidnost, kije posledica nepravočasnega plačevanja opravljenih del. Seveda se to odraža tudi pri poravnavanju obveznosti do svojih članov in podizvajalcev. Hrast namreč opravlja veliko del, ki so vezana na državni proračun, ta pa je močno izčrpan , in bo veliko del, ki so jih ali jih še opravljajo letos, plačanih šele prihodnje leto. Da je država slab oziroma nereden plačnik, so na Hrastu boleče občutili že pri obnovi novomeške gimnazije v letih 1996 - 98. “Takrat je šlo za zamudo pri plačevanjuu opravljenih del samo pri gimnaziji, sedaj pa je takih del vse več,” se pritožujejo na Hrastu. Tako je država krepko v zamudi pri plačevanju opravljenih del pri gradnji prizidka k novomeški Knjižnici Mirana Jarca, zadruga opravlja dela pri gradnji in vzdrževanju osnovnih šol na tem območju idr. A kljub takim težavam s plačili si ne morejo privoščiti, da ne bi konkurirali za dela, ki jih razpisuje država. Tako so pred kratkim končali dela pri adaptaciji in gradnji prizidka gimnazije v Slovenj Gradcu, z Begradom bodo podobno delo opravili pri stavbi gimnazije v Kočevju. Seveda pa poleg teh "državnih" del opravljajo tudi druga, med večjimi so v zadnjem času gotovo dela pri gradnji TPV-jeve-ga servisno-prodajnega centra v Novem mestu.
A. B.
SLOVO DIREKTORJA REVOZA - Po več kot šestili letih dela v novomeški Revozovi tovarni odhaja nazaj v Francijo njen direktor Jean Marc Calloud (drugi z leve). Na poslovilnem srečanju na Otočcu prejšnji torek se mu je za njegovo uspešno delo zahvalil tudi novomeški župan dr. Tone Starc (desni), slovesnosti pa seje udeležil tudi novi direktor tovarne Michel Bouton (levi). (Foto: Marko Klinc)
PRAZNIK TREH ULIC - Občani iz ulic Krožna pot, Starine in Šolska ulica na Otočcu so se minuli petek zbrali na krajši slovesnosti ob zaključku de! na krožni poli skozi njihove ulice. V treh letih so uspeli izvesti rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, urediti javno razsvetljavo in preplastiti cestišča. Pomembna naložba za prebivalce teh ulic je bila vredna 16,8 milijonov tolarjev, denar zanjo pa je večinoma zagotovila novomeška občina, nekaj pa krajevna skupnost Otočec. Novo pridobitev so svečano s prerezom traku na dveh koncih krožne poti predali namenu (od leve proti desni): Ivan Gričar, novomeški župan dr. Anton Starc in Anton Turk, član sveta krajevne skupnosti. Slednji je povedal, da dela nikoli ne zmanjka, drugo leto si tako želijo preplastiti cesto Pluska - Lešnica. (Foto: M. Žnidaršič)
Znanje, naložba za prihodnost
Podelitev 30. Krkinih nagrad - Slavnostni govornik predsednik Slovenije Milan Kučan - Že 1701 Krkina nagrada
NOVO MESTO - V petek, 27. oktobra, so na slovesnosti v Kulturnem centru Janez Trdina v Novem mestu "izkazali čast znanju, ki prinaša napredek, razvoj in prihodnost". To je med drugim na podelitvi jubilejnih 30. Krkinih nagrad dejal predsednik uprave in generalni direktor Krke Miloš Kovačič. Slavnostni govornik je bil predsednik Slovenije Milan Kučan, svečane prireditve pa seje med drugimi visokimi gosti udeležil tudi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti prof. dr. France Bernik.
Letošnje Krkine nagrade, že 30. po vrsti, je prejelo 12 doktorandov, 32 študentov iz Slovenije in tujine ter 11 dijakov dolenjskih srednjih šol. Nagrade sta podelila Miloš Kovačič in prof. dr. Miha Japelj, predsednik Sklada Krkinih nagrad in eden najzaslužnejših mož za to "mednarodno prepoznavno blagovno znamko Krke na področju raziskovanja in znanosti", kot je dejal predsednik Kučan. V 30 letih so podelili kar 1701 Krkino nagrado. Afirmacijo Krkinih nagrad utrjuje tudi spremljajoči mednarodni znanstveni simpozij, letošnji je bil
že deseti po vrsti. Danes je med 900 visokošolsko izobraženimi strokovnjaki v Krki (med njimi je 24 doktorjev znanosti, 80 magistrov, 345 pa jih še študira ob delu) kar 257 Krkinih nagrajencev. Ostali so na pomembnih delovnih mestih širom po Sloveniji, marsikateri pa se je uveljavil tudi v tujini. "Pridobivati si znanje je kot polniti si žepe z dragocenostmi,” je nagrajence nagovoril Kovačič. "Želim, da bi si nabrali zvrhano mero te dragocenosti in vsak dan znova odpirali nova vrata spoznanj."
Predsednik Kučan je v svojem govoru poudaril, daje znanje najvrednejša valuta in najboljša naložba za prihodnost. Opozoril je še na dve pomembni razsežnosti Krke: da ima vseskozi vodstvo, ki gleda naprej, kar v Sloveniji, žal, ni pogosto; in da z udejanjanjem policentričnega razvoja Slovenije prispeva k socialni koheziji družbe, kar je dobro za vse v njej.
Krka bo, tudi po zaslugi njenih številnih nagrajencev, letos ustvarila več kot 600 milijonov mark prodaje, od tega 450 milijonov DEM z izvozom po vsem svetu, od Rusije do Amerike. A.BARTELJ
KRKINE NAGRADE - S podelitve letošnjih Krkinih nagrad, že tridesetih po vrsti. (Foto: Marko Klinc)
VEČNAMENSKI - Po zgledu nekdanjih partijskih šefov, ki so bili večkratni funkcionarji, gre tudi naša zlata mladina. Tako je legendarni iznajditelj rocka Otočec (preseljenega na blatno prečensko letališče) Franci Kek - Fero na lokalnem nivoju občinski svetnik Liste za Dolenjsko, na državni ravni je na zadnjih parlamentarnih volitvah kandidiral v Stranki mladih Slovenije (SMS), in to kar v dveh volilnih okrajih, v ljubljanskem Bežigradu in v Janševem Grosuplju. Glede na to, da ni bil izvoljen, lahko pričakujemo, da bo kandiddiral še na naslednjih volitvah za svet krajevne skupnosti. Če pa še tam ne bo uspel, mu po sprejemu Slovenije v Evropsko unijo za tolažbo še vedno ostane možnost, da se “prirocka” v evropski parlament. Tam so menda sejnine celo malo večje kot v novomeškem občinskem svetu.
ZMAGOVALEC - Vsi kandidati na zadnjih volitvah v obeh novomeških volilnih okrajih so poraženci. Niti enemu ni uspelo priti v Državni zbor. A ker na tem svetu celo med cvetjem ni pravice, kot je vedel že Krležev Kerempuh, tudi v tem porazu ni enakosti. Še več, eden od kandidatov je celo veseli zmagovalec. To je Matjaž Engel, kandidat Jelinčičeve SNS. Res ni bil izvoljen za poslanca, je pa njegova stranka prišla v parlament in s tem do proračunskih poslanskih jasli. Tako bo vrli Engel še naprej lahko “zaposlen v SNS v funkciji generalnega sekretarja stranke", kot seje predstavljal na predovolilnem letaku.
PRAŠIČI - Pridnemu gospodarju so divji prašiči na nekdanji grajski njivi pri Hmeljniku dobro pospravili koruzo. Možak je iz lastnih izkušenj ocenil, da so mu na 20 a veliki njivi pridelek koruze zmanjšali za 500 kg. Škodo je prijavil lovski družini, ta pa naprej zavarovalnici. A možak od vsega tega nima nič. Najprej sta mu zavarovalniška cenilca priznala, da so prašiči požrli za 300 kg zrnja, za kar naj bi dobil bednih 10.800 tolarjev odškodnine. Kaj je hotel, nekako se je strinjal. Potem pa je po dobil v podpis "poravnalno pogodbo”, po kateri naj bi mu nakazali le 4.800 tolarjev. V drobnem tisku pa piše, da je 6.000 tolarjev, kolikor jih manjka do 10.800 - odbitna franšiza. Jezni in užaljeni možak pravi, da te miloščine noče in daje to norčevanje iz kmetovega dela. Kjer so prašiči, tam je svinjarija!
Ena gospa je rekla, da je v nedeljo, 29. oktobra, praznovala Že 10. obletnico nepraznovanja občinskega praznika.
Dolenjska podružnica za ceiiakijo
NOVO MESTO - Minuli konec tedna so v Novem mestu ustanovili Dolenjsko podružnico Slovenskega društva za ceiiakijo. Novoustanovljena podružnica ima sedež v Splošni bolnišnici Novo mesto na Šmi-helski I.
Kakšna naj bo dobra učiteljica?
• Prijazna, nasmejana, pravična. (Julijan Pugelj)
• Naj ne bi bila preveč stroga, resna in jezna. Bila naj bi Pravična. (Dragan Gostimi-rovič)
• Dobra, da ne bi vpila in da bi me veliko naučila. (Ines Švajger)
• Dobra učiteljica naj nas bi veliko naučila, naj ne bi kričala in naj bi kdaj povedala tudi kakšno šalo. (Nataša Gole)
• Želim si prijazno učiteljico, ne preveč strogo, resno, da bi me veliko naučila in nikoli kaznovala. (Nives Švajger)
Učenci 2. r.
OŠ Birčna vas
	J	2i j\j	IAŠJ	J-J	O 3 Č J	J\l	L *tm	
Sentjernejske črepinje
SE ŽE DELA - Pred dnevi so v nastajajoči obrtni coni Šentjernej le začeli delati. Do konca leta bo za obrtno cono in podjetje Podgorje tudi ie deloval čistilni blok. s čimer bodo dani vsi pogoji za izdajo uporabnih dovoljenj za vlagatelje. (Foto: T.J. G.)
Odplake zazdaj še v potok
Kanalski sistem Škocjan nastaja, za ostala območja pa v pripravi dokumentacija
ŠKOCJAN - V občini Škocjan je javno kanalizacijsko omrežje zgrajeno le v ožjem središču Škocjana, in sicer v dolžini slabih 1.400 metrov, vendar je kanalni sistem brez predhodnega čiščenja speljan v potok Raduljo. V letošnjem letu seje pričela izgradnja kanalizacije v Zloganju. Vrednost del je 16 milijonov tolarjev, projektna dokumentacija pa zajema naselja Škocjan, Zloganje, Hrastulje in Dolenjo Staro vas, za kar je pridobljeno tudi gradbeno dovoljenje. Investicijska vrednost projekta je ocenjena na 105 milijonov tolarjev, v to pa ni všteta čistilna naprava. Za čistilno napravo Škocjan je odkup zemljišč v zaključni fazi.
Kanalizacijski cevodod se tako postopno že gradi, in če bi delali s sedanjo naglico, bi za izgradnjo cevovodnega omrežja v približno tretjini občine do čistilne naprave potrebovali pet let, ker pa obstaja možnost pridobitve državnih sredstev, bi bilo možno investicijo končati prej, za odročnejše vasi pa so predvidene mini čistilne naprave. Tako je sedaj v izdelavi lokacijska dokumentacija za več območij občine: za fekalno kanalizacijo v Dobruški vasi v dolžini 2.100 metrov s črpališčem in tlačnim vo-
Sllva Papet
dov v dolžini 810 metrov s povezavo na čistilno napravo Škocjan, lokacijska dokumentacija za naselje Grmovlje v skupni dolžini 2.700 metrov, za fekalno kanalizacijo Dobrava v skupni dolžini 3.200 metrov in lokacijska dokumentacija za fekalno kanalizacijo naselja Zavinek.
T. J. G.
Šmihelska šola v veselje kraju in šolarjem
Vseljiva najbrž novembra
ŠMIHEL PRI ŽUŽEMBERKU - 112 let stara šola v Šmihelu doživlja zadnje mesece novo rojstvo, saj jo temeljito prenavljajo, tako da bodo od stare stavbe ostali le zunanji zidovi. Zadnjo večjo adaptacijo je doživela leta 1928, ko so dozidali prvo nadstropje. Vodja podružnične šole Silva Papež poučuje tu že dobrih 27 let. Prenovo je skupaj z učenci, starši in krajani nestrpno pričakovala.
“Pri selitvi šolske opreme takoj po počitnicah so pomagali tudi šolarji in starši. Vzporedno z obnovo na šoli so se začela tudi pripravljalna dela v gasilskem domu, kjer so gasilci na čelu s predsednikom Cirilom Muhičem pripravili dve učilnici za kombinirani pouk najmlajših (1. in 2. razred ter 3. in 4. razred). Uredili so tudi kurilnico in napeljali centralno kurjavo,” je povedala učiteljica Silva in dodala, da se bodo v šolo lahko vselili predvidoma v novembru.
Otroci bodo dobili telovadne prostore, dve svetli učilnici, kuhinjo, razdelilnico hrane in nove sanitarije, medtem ko dobita učiteljici Silva Papež in nova moč na šoli Petra Zadel nov kabinet in zbornico.
S.	M.
PONOSNA NA SUHOKRANJSKE KORENINE - Prijetna so srečanja Zorke Bradač, hčerke univerzitetnega profesorja in prevajalca dr. Frana Bradača, z učenci OŠ Žužemberk. Le-ti namreč že vrsto tet skrbe za grob dr. Bradača, rojenega na Jami pri Dvoru, kjer so mu pred nekaj leti postavili tudi spominsko ploščo. Profesorica Bradačeva je življenje posvetila glasbi. Pri osmih letih je prvič sedla za klavir, pri trinajstih pa se je odločila, da postane profesorica. Čudoviti svet glasbe in klavirskih tipk je znala približati številnim učencem, med njimi so bili tudi Aci Bertoncelj, Sonja Pahor in Jože Fiirst. Kljub 84. letom je še vedno polna življenja, veliko bere, prevaja iz italijanščine, v zadnjem času pa odkriva skrivnosti računalnika v svoji delovni sobi na Taboru v Ljubljani, kjer so jo te dni obiskale učiteljica Tanja Senica ter učenki Katja Pirnat in Špela Knafelc. (Foto: S. Mirtič)
V obrtni coni le zabrneli stroji
Od osmih investitorjev so trije začeli graditi - Dilema: ali čistilna naprava ali čistilni blok rešena - Do konca leta bo namreč začel obratovati čistilni blok
ŠENTJERNEJ - Čeprav bosta od prodaje parcel v nastajajoči obrtni coni v Šentjerneju kmalu minili dve leti, so pred dnevi končno le zabrneli prvi stroji. Trije od osmih investitorjev so namreč začeli graditi, do konca leta pa bo občina izpolnila še zadnjo dolžnost pri ureditvi obrtne cone, ko bo začel obratovati čistilni blok za 150 populacijskih enot.
Kar nekaj časa se namreč ni vedelo, ali bo v obrtni coni čistilna naprava ali manjši čistilni blok. “Pričakovali in čakali smo, da se bo uredila centralna čistilna naprava za celoten Šentjernej, s čimer bi se tudi obrtna cona vključila v ta sistem. A ker je pač politika nad stroko, do tega še ni prišlo in bo na območju obrtne cone in podjetja Podgorje problem rešen s čistilnim blokom. Če bo narejena centralna čistilna naprava za Šentjernej, bo možno ta čistilni blok demontirati in ga namestiti v katero od vasi, saj je v občini predvidenih 12 takšnih blokov," pravi svetovalec župana na občini Šentjernej Milan Jakše.
Naložba je vredna 20 milijonov tolarjev, denar pa je zagotovljen iz takse za obremenjevanje voda, ki se od občin zbira pri ministrstvu za okolje in prostor. Ker je obrtna cona nekaj metrov pod nivojem ostale kanalizacije, je predvideno črpališče, to bo šlo v gravitačni kanal do Podgorja v čistilni blok. Tam se bodo odplake prečistile in se zlivale v meteorno kanalizacijo, ki bo hkrati služila odvodnjavanju pri Podgorju. Sočasno bodo skopali tudi fekalni kanal, in sicer od Podgorja do kanalizacijskega kanala v Šmalčji vasi, kjer je že položen in je osnova za čistilno napravo.
Od investitorjev je bilo slišati več očitkov, da občina ni izpolnila svojih dolžnosti in je prodala komunalno neurejene parcele. “To ne drži.Vsa komunalna infrastruktura - asfaltna cesta z nakazanimi dovozi, pločniki, elektrokabelska kanalizacija, telefon, fekalna kanalizacija in javna razsvetljava - je ure-
V Mihovem že javni vodovod
ŠENTJERNEJ - Pred dnevi so delavci Komunale in Viasa zaključili dela v Mihovem, zadnji vasi v šentjernejski občini, kije tako dobila javni vodovod. Narejeni so vsi priključki, potreben je le še tehnični pregled, na podlagi katerega bo izdano uporabno dovoljenje.
Pohod na Tičnico
ŠENTJERNEJ - Lokalni odbor Mladih liberalnih demokratov Šentjernej vabi vse ljubitelje cvička in dobre družbe v soboto, 4. novembra, na 3. tradicionalni Martinov pohod po Podgorjanski vinski cesti do Tičnice. Zbor pohodnikov bo ob 10. uri pri muzeju na prostem v Pleterjah.
jena od leta 1998, le čistilnega bloka ni bilo, ker smo pač tehtali, katera možnost je boljša. Če bi inve-
Koncert cerkvene glasbe
ŽUŽEMBERK- Mešani zbor Cantemus, ki deluje v okviru Kulturnega društva Vokalna skupina Prima, bo imel v nedeljo, 5. novembra, ob treh popoldan v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata koncert cerkvene glasbe skupaj s priložnostnim orkestrom pod vodstvom dirigenta Aleša Makovca. Kot solistka bo nastopila Mojca Saje, orglar pa bo Aleš Makovac.
stitorji prej pokazali interes za gradnjo, bi se za čistilni blok pač odločili prej. S čistilnim blokom bodo lahko vsi uporabniki dobili uporabno dovoljenje. Pred pol leta je občina tudi naredila izseke iz zazidalnega načrta in jih posredovala kupcem parcel,” pravi Jakše, ki hkrati zanika trditve nekaterih, da so parcele v obrtni coni Šentjernej preplačali, ko so primerjali ceno 54 nemških mark za kvadratni meter, kolikor je stala parcela v Šentjerneju, z “razvpito” ceno 7 mark za kvadratni meter v Semiču, kjer so se zaradi takšne cene soočili z drugimi problemi. “Občina seje z vsemi močmi potrudila, da so investitorji parcelo v šentjernejski obrtni coni kupili kar se da ugodno, cena pa je v primerjavi s parcelami v podobnih obrtnih conah nizka," pravi.
T. J. G.
GASILI /N REŠEVAL! - Ob mesecu požarne varnosti so večjo gasilsko vajo pripravili tudi v Suhi krajini. Tako so gasilci iz Hinj v tem času imeli kar dve pomembni vaji. Na prvi so svoje znanje in gasilsko opremo pri gostilni Krnc na Vrhu pri Hinjah preizkusili skupaj z gasilci z Dvora, Ajdovca, Rebri, Križev, Šmihela in Žužemberka. Reševali so ponesrečenca iz goreče stavbe, gasili stanovanjsko hišo in osebni avtomobil, žužemberški gasilci pa so preizkusili škarje za reševanje na avtomobilski školjki(na sliki). Vajo so si ogledali tudi predstavnika Gasilske zveze Novo mesto - predsednik Alojz Muhič in poveljnik Tine Filip, svetovalec za zaščito in reševanje pri novomeški občini Fikret Fejzič in žužemberški župan Franc Škufca. Za hinjske gasilce je bila pomembna tudi vaja, ki so jo skupaj s prostovoljnimi gasilci iz Vavte vasi izvedli pri mizarski delavnici na Žvirčah. (Foto: S. Mirtič)
TOPLIŠKA VAS - Gradnja apartmajskega naselja Topiiška vas se bliža koncu. Če bo vse po sreči, bo novomeška Obrtna zadruga Hrast apartmaje predala kupcem spomladi prihodnje leto. (Foto: A. B.)
Spomladi bo zaživela Topliška vas
Gradnja apartmajskega naselja Topliška vas v Dolenjskih Toplicah se bliža koncu - 6 objektov, 65 apartmajev - Občina še ni izvršila svojih obveznosti
DOLENJSKE TOPLICE - Lani je novomeška Obrtna zadruga Hrast začela graditi apartmajsko naselje Topliška vas v Dolenjskih Toplicah. Čeprav so se težave in zapleti začeli še preden so začeli graditi in trajajo tako rekoč ves čas, so v Hrastu prepričani, da bodo kupcem apartmaje oziroma stanovanja v tem luksuznem naselju izročili prihodnjo pomlad.
“Težave so se začele že s prido- do občine in bo do konca leta
bitvijo dokumentacije,” pravi Janez Bele, vodja tehnično-komercialne službe na Hrastu in namestnik direktorja. Ravno takrat se je namreč takratna krajevna skupnost Dolenjske Toplice izločala iz novomeške občine in se ustanavljala kot samostojna občina. “Zaradi tega se je gradnja začela leto in pol kasneje, kot smo načrtovali,” pravi Bele. Od takrat pa se vseskozi otepajo z novo topliško občino glede njenih obveznosti v zvezi s tem novim naseljem. Občina mora namreč urediti cesto, ki pelje do naselja, in izgraditi primarno infrastrukturo, brez česar novo naselje ne more zaživeti. Investitor, se pravi Hrast, tekoče poravnava svoje obveznosti
plačal vseh 31 milijonov tolarjev komunalne takse. Zato so od občine pričakovali večje razumevanje in boljše sodelovanje, saj bo novo naselje gotovo tudi velika pridobitev za kraj, a očitno se napetosti v občinskem svetu odražajo tudi tu in zaradi tega prihaja do nepotrebnih zamud in zapletov.
Kakor koli že, gradnja Topliške vasi, ki se razprostira na več kot hektarju površine, se končuje, v njej bo 6 objektov, od tega 5 apartmajskih, v katerih bo skupaj 65 apartmajev velikosti od 30 do 100 m2. Kar nekaj apartmajev je že prodanih, prejšnji mesec pa je Hrast sklenil ekskluzivno pogodbo za prodajo apartmajev v tem nase-
lju z eno naših večjih nepremičninskih agencij, družbo Planet nepremičnine iz Ljubljane, ki ima svoje predstavništvo še v Kopru, odpira pa ga tudi v Novem mestu. Cena kvadratnega metra znaša (brez DDV) od 2.000 mark naprej.
Na Hrastu poudarjajo, da gre za izredno kvalitetno gradnjo, do 3. gradbrene faze je delo opravil Be-grad, naprej pa dela Hrast s svojimi člani in podizvajalci. “Pri gradnji in zaključnih delih uporabljamo le najkvalitetnejše naravne materiale,” zagotavlja Bele. Za nakup se zanimajo oziroma so apartmaje že kupili tako mlajši kot dejavni starejši ljudje, ki si želijo miru, jih privablja lepa okolica ter soseščina in bogata ponudba enega najstarejših in najbolj znanih zdravilišč v Sloveniji. Marsikdo se je odločil, da bo prodal svoje stanovanje v večjem mestu in se za stalno preselil v Topliško vas. a. BARTELJ
NEZADOVOLJNI PODJETNIKI - Kupci parcel v nastajajoči obrtni coni niso ravno navdušeni nad občinsko oblastjo. Ta jim je namreč prodala "komunalno urejene parcele" in zadevo ustrezno zaračunala, podjetniki pa so ugotovili, da urejenost le ni takšna, kot bi morala biti. Ne gre le za delno končan pločnik ali zamolčano dejstvo, da je potrebno nekatere parcele dvigniti za 2 metra. Glavna ovira je nerešen problem reševanja odpadnih voda. Če ji že ni bilo veliko do tega, da bi uredila, kar je obljubila, je bila občina veliko bolj dosledna, ko je preverjala nakazila kupnin: “S pogodbo smo bili sicer vezani, da bomo celoten znesek plačali v enem obroku. A če se občina ni držala dogovora, se ga pač tudi mi nismo,” pravi eden od vlagateljev, ki je bil za zamudo pri plačilu obroka hitro kaznovan z zamudnimi obrestmi. Zakon močnejšega velja tudi v Šentjerneju.
ŠE KAKŠEN SEMAFOR - Semafor v središču Šentjerneja se je kar prijel. Vozniki so se lepo navadili nanj, smreke iz kostanjeviške smeri so obsekane, le manj previdne lahko še vedno zmotita osvetljeni reklamni tabli za trgovino, ki sta obarvani z lepo in daleč vidno zeleno barvo. In ob tem nekateri menijo, da bi veljalo razmisliti še o enem semaforju. Na primer na Starem sejmišču pred domom pomembnega policista, ki je otrokom na ljubo na ulici uredil street-ball, po domače ulično košarko.
Iz topliškega vodnjaka
NAŠA VODA - S topliškega konca je vse pogosteje slišati, da bi Dolenjske Toplice rade postale še kaj več kot zdravilišče. Seveda vsi priznavajo, da so Krkina zdravilišča veliko naredila za kraj in njegovo prepoznavnost, vendar Topličani ob pogledu na razvoj nekaterih drugih zdraviliških krajev nimajo miru. Tudi oni želijo izkoristiti naravno danost, toplo in zdravilno vodo. Če tega ne bo zagotovilo sedanje zdravilišče, bo moral kdo drug. Navsezadnje je voda naša, ne Krkina, pravijo.
PR' PREŠ’ - V resnici pa Krkina Zdravilišča že pripravljajo naložbo, obrtna zadruga Hrast bo v kratkem dokončala apartmajsko naselje, Toplice pa imajo tudi vse več zasebnih sob in apartmajev. Ponudbo kraja širita dve lokalni družbi, ki se ukvarjata s turizmom. Na eni strani turistična agencija K2M in na drugi strani po svoje tudi Toposova poslovna enota Turizem. Ta je v petek popoldne odprla krčmo Pr' Preš’, ki bo po obljubah lastnikov za spremembo prava slovenska krčma. Če bo vsak dan polna vsaj pol tako, kot je bila ob otvoritvi, bo kar v redu.
Suhokranjski drobiž
POKUŠNJA - Vinogradniki vinogradniškega društva Suha krajina so v zidanici pri predsedniku društva Petru Lavriču pripravili tradicionalno ocenjevanje mošta. Stroga komisija, v kateri so bili poleg predsednika Petra Lavriča tudi Slavko Gliha, Peter Popovič, Karel Florijančič in Andrej Zemljič, je poizkusila okoli 30 vzorcev moštva iz vinogradniških goric Hrib, Talov, Boršt in soteške gore. Po prvih ugotovitvah bo letošnja letina izredno dobra, tako da pričakujejo na ocenjevanju vin, ki bo februarja, vsaj 3 vrhunska vina. Noben vzorec ni bil zavrnjen. Pri ocenjevanju mošta so bili zelo prizadevni tudi ostali člani vinogradniškega društva Alojz Go-renčič, Marjan Iskra, Jože Lavrič in Jože Gliha. Podobno ocenjevanje bodo vinogradniki te dni opravili tudi na dvorski gori in na Liscu.
ŠPORTNO SREČANJE - Kulturno društvo Hinje in osnovna šola Prevole sta v nedeljo, 29. oktobra, na igrišču pri šoli na Prevolah ob mesecu rekreacije pripravila zanimivo športno srečanje. Dekleta s Prevol in iz okoliških vasi so se pomerila v odbojki, fantje pa so preizkusili moči v malem nogometu.
KAMEN - Od vseh kamnov je najbolj poznan in hkrati najbolj osamljen prav temeljni kamen nove telovadnice pri osnovni šoli Prevole. Izbrano podjetje GPI Tehnika iz Novega mesta še ni pričelo z delom, ker se je nad izbiro izvajalca pritožilo drugo podjetje.
GANGL - Metličanka Maja Štub-Ijar in njeni prijatelji iz vseh treh belokranjskih občin so pripravili zanimiv recital, v katerem so razkrili, kdo vse je bil pomemben Metličan Engelbert Gangl. Ker ga Metličani kolikor toliko poznajo, so se najprej predstavili v črnomaljski knjižnici, očitno z namenom, da osvestijo in odprejo oči še Črnomaljcem. A kakšna nakaka! Med poslušalstvom je bilo veliko Metličanov, bodosi da so prišli iz Metlike v Črnomelj namenoma na prireditev ali pa so po rodu Metličani, živeči v Črnomlju. Med njimi so se našli celo takšni, ki so Gangla osebno poznali. In kdo bo o Ganglu poučil Črnomaljce?
REŠEVANJE - Gasilci iz metliške občine so v'sodelovanju z Domom počitka, zdravstvenim domom in policijo pripravili preteklo soboto pri Domu počitka taktično gasilsko-reševalno vajo. Kljub temu, da so občane še posebej povabili, naj si jo ogledajo, jih je na prizorišče “nesreče” prišlo kaj malo. So mar Metličani že tako osveščeni, da vedo, da ni najbolje ob posredovanju gasilcev pasti zijala in jih ovirati pri delu? Sam bog ve, če bi tudi takrat, ko bi šlo zares, ostali doma?
' v	"	~
Črnomaljski drobir
ŽUPANI - Pred državnozborskimi volitvami je bilo vse tri belokranjske župane videti skupaj na vsaki pasji procesiji. Državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko jih je celo poimenoval sveta trojica. Volitve so minile, črnomaljski župan Andrej Fabjan je postal edini poslanec južno od Ljubljane, na različne prireditve in otvoritve v svoji občini pa prihaja sam. Družbo mu, kot na primer na slovesnosti ob 180-letnici šolstva v Starem trgu, dela le še kočevski župan. A Fabjana je bilo kljub temu videti na številnih prireditvah v semiški občini, medtem ko se je metliški Dragovan kar nekam izgubil. V goste ga ni, v metliški občini pa se po volitvah tudi ni dogajalo nič takšnega, zaradi česar bi lahko povabil županska sotrpina.
POTOČEK - Ob cesti iz Draga-tuša proti Podlogu teče že nekaj mesecev bister potoček. Presahnil ni niti v največji poletni suši, ko je moralo prebivalstvo še kako varčevati s pitno vodo. Ker gre očitno za zelo čisto vodo, saj jo pijejo tudi psi, so krajani domnevali, da je počila vodovodna cev, voda pa si je namesto proti pipam utrla pot na prosto. Komunalci so na njihov klic sicer prišli, malo pogledali in odšli, potoček pa še kar žubori. V veselje dragatuškim psom in v jezo Dragatušcem.
DOBRODELNOST - Črnomaljska dobrodelna prireditev "Sosed sosedu" je bila kljub očitno dobrim namenom slabo obiskana. Eden od Semičanov, ki je mislil, da se bo od Črnomaljcev naučil, kako pripraviti tovrstno prireditev, je spoznal, da bi bilo bolje, ko bi se Črnomaljci prišli učit v Semič. Pa ne le Črnomaljci!
Semiške tropine
PRAZNIK - Letošnja osrednja prireditev ob semiškem občinskem prazniku je bila nekoliko drugačna, prav nič stereotipna. Skratka, dobrodošla poživitev. Čeprav so govorniki veliko govorili o praznovanju, pa nihče niti z besedico ni omenil, zakaj pravzaprav praznujejo Semičani. Tako bi lahko osvežili spomin tistim, ki so to morda pozabili, ter informiral tiste, ki tega nikoli niso vedeli. Ali pa je bilo morda najpomembnejše le, da se praznuje?
ŠKARJE - Med Semičani se šepeta - upajmo, da njihov župan Janko Bukovec ne bo bral teh vrstic - da mu bo (županu, namreč) Miklavž letos prinesel nove škarje. Ob občinskem prazniku je moral tolikokrat prerezati trak, da so se mu škarje povsem skrhale.
ŠTRBUNK - Oni dan sta se srečala semiški župnik Janko Štampar in vodja oddelka za okolje in prostor pri Upravni enoti Črnomelj Dušan Kočevar, sicer Semičan. Pa se je Štampar pohvalil Kočevarju, daje k brunarici, ki jo je postavil na Mirni gori, pristavil še stranišče. "Saj vem. na črno, na črno," se je jezil Kočevar. “Ne, na štrbunk," mu je umirjeno pojasnil župnik.
CESTA - Župan Bukovec je na otvoritvi prenovljene ceste na Črešnjevcu dejal, da so vaščani tako složni, da je moral celo sam, kljub temu da je znan po svoji vztrajnosti, popustiti. Vedno, kadar so zaradi ceste prišli k njemu, so namreč "odpeljali" nekaj sto prostorninskih metrov peska. Sicer pa je župan obljubil, da bodo del naložbe odplačali letos, del pa naslednje leto. Če pa bo kateri od ministrov ostal na svojem stolčku, morda še prej...
r—
Sprehod po Metliki
Več predvidljivosti ne bi škodilo
Mariin Konda, ki ima čistilni servis, je pri svojem delu prišel do zanimivih spoznanj -Številne intervencije, ki hi jih bilo mnogokrat mogoče še pravočasno preprečiti
DOLNJA LOKVICA - Martin Konda z Dolnje Lokvice pri Metliki, sicer izučen avtomehanik, je ob zaposlitvi v TPV na Suhorju leta 1989 vzel še popoldansko obrt. Začel je čistiti klime. Ko pa je v tovarni prišlo do reorganizacije, se je pred šestimi leti raje odločil za samostojno obrt in odprl čistilni servis.
V letih, odkar je samostojni obrtnik, je nabavil veliko strojev in razširil dejavnost. Tako danes opravlja vse vrste čiščenj v hišah in okrog njih, a tudi v poslovnih prostorih, hotelih, restavracijah. Opravlja tudi različna dela na viši-
Martin Konda
Lutkovna pravljica
METLIKA - V Ljudski knjižnici bo v sredo, 8. novembra, ob šestih zvečer pravljična ura, na kateri bo Jana Stržinar z lutkami predstavila svojo najnovejšo pravljico o začaranih rožicah in prijaznih čarovnicah.
Odškodnina za poletno sušo
METLIKA - Občina Metlika je pred tednom dni nakazala upravičencem prvi del odškodnine za škodo, ki jo je povzročila suša. Šlo je za 7,5 milijona tolarjev iz državnega proračuna in 4 milijone tolarjev občinskega denarja. Denar so upravičencem nakazali na žiro račune. Drugi obrok iz državnega proračuna pa v metliški občini pričakujejo še v tem mesecu. Občinski svetniki so na zadnji seji konec septembra sprejeli tudi sklep, naj davčna uprava na osnovi seznama, ki ga bo predložila občina, odpiše sorazmerni del davka kmetom, ki imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča na območju občine, ki ga je prizadela suša. Prav tako naj bi tem kmetom odpisali prispevke za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za letošnje leto.
ni, med drugim čisti fasade z izpiranjem. Za vsa dela ima najsodobnejšo opremo, zato tudi ni videl potrebe, da bi še koga zaposlil. “Kadar imam več dela, zaposlim fante in dekleta preko Študentskega servisa. Poleg tega nas je v Beli krajini več s sorodno dejavnostjo, zato si moram iskati delo tudi drugje, zlasti v Ljubljani," pojasni Konda. Tam ima stalne stranke, tako da se mu pot v Ljubljano splača, čeprav poudarja, da od tega dela obogatel zagotovo ne bo.
Sicer pa je za njegovo delo značilno, da je mnogokrat interven-
cijsko. "Delam na petek in svetek, kajti velikokrat je kaj narobe ravno ob dela prostih dnevih, bodisi da se zamaši cev ali izlije voda. Če me pokličejo, pohitim na pomoč tudi pozno ponoči. Res pa je, da bi ljudje lahko marsikatero nesrečo ali vsaj nerodnost preprečili, če ne bi predolgo odlašali. Potem pa pokličejo, ko je že skoraj prepozno, radi pa bi, da sem v trenutku pri njih," pripoveduje Konda iz izkušenj. Zato svetuje, da bi bili ljudje pri vzdrževanju hiš bolj predvidljivi, saj potem marsikatera intervencija ne bi bila potrebna. Res pa je, da je marsikdaj krivo tudi neznanje ljudi, da prej ne opravijo čiščenj, s tem pa sami sebe in svoje imetje spravljajo v nevarnost.
M. B.-J.
Kdo je bil Engelbert Gangl?
Maja Štuhljarje želela z raziskovalno nalogo in literarnim večerom predstaviti pomembnega, a malo znanega Metličana
ČRNOMELJ - Pred tednom dni je bil v tukajšnji knjižnici zanimiv literarni večer, ki gaje na podlagi raziskovalne naloge z naslovom "Motivi Bele krajine v poeziji En-gelberta Gangla" pripravila črnomaljska gimnazijka, sicer pa Metličanka, Maja Štubljar. Mentorica naloge in večera je bila Helena Vukšinič.
Štubljarjeva je v raziskovalni nalogi želela ugotoviti, kako in koliko je v Ganglovi poeziji motivov Bele krajine. Predstavila ga je kot pesnika, pisatelja, dramatika, poli-
O GANGLU - Avtorica raziskovalne naloge o Engelbertu Gangla Maja Štubljar (na desni) z Nino Kocjan predstavlja življenje in delo znanega Metličana.
tika, kritika, učitelja in sokola. Čeprav pri njegovem ustvarjanju preseneča veliko število literarnih del, od lirike do proze in dramatike, in četudi je svoje delo posvetil domovini in Beli krajini, sta tako njegovo ustvarjanje kot on sam Belokranjcem dokaj neznana. To so Štubljarjevi potrdili tudi rezultati ankete, ki jo je opravila med 129 gimnazijci. Ker pa je njegovo delo tudi dokaj neraziskano, so po mnenju avtorice še številne možnosti za raziskovanje, od njegovega sokolstva, urednikovanja časopisov in mladinske literature do predstavitve proze in dramatike.
Še tisti, ki se jim zdi ime Engel-berta Gangla znano, ga pogosto zamenjujejo z njegovim stricem, bolj znanim kiparjem Alojzom Ganglom. Prav zato, da bi pomembnega Metličana, ki seje rodil leta 1873, umrl pa pred petdesetimi leti, bolje spoznali, je Štubljarjeva še z nekaterimi dijaki Srednje šole Črnomelj pripravila literarni večer z zgovornim naslovom "Kdo je bil Engelbert Gangl". Na njem so ga predstavili z vseh plati, s tem pa bodo gotovo prispevali tudi k boljšemu poznavanju njegovega življenja in dela. Če bi Štubljarjeva anketirala dijake po literarnem večeru, ki so ga pripravili tudi na Srednji šoli Črnomelj, bi bili rezultati zagotovo boljši kot pri prvem spraševanju.
M. B.-J.
NOVA MRLIŠKA VEŽICA - Pred dvema letoma so pri pokopališču vAdlešiiih začeli graditi mrliško vežico, saj je dotlej niso imeli, čeprav se na pokopališče pokopavajo iz kar 2JO družin. Naložba je veljala 11,6 milijona tolarjev. Vsak polnoletni krajan naj bi plačal 10 tisočakov, a desetina obveznosti še ni poravnala. Sicer pa so krajani prispevali kar 4J odst. denarja, ostalo pa sponzorji ter krajevna skupnost iz sredstev, namenjenih za pokopališče. V nedeljo sta črnomaljski župan Andrej Fabjan in predsednik KS Adlešiči Branko Cvitkovič prerezala trak pred mrliško vežico, blagoslovil pa jo je župnik Vinko Guna. (Foto: M. B.-J.)
Jubilej starotrške šole
Ob 180-letnici osnovne šole v Starem trgu ob Kolpi odprli prenovljeno in povečano športno igrišče - Še vrtec
S SKUPNIMI MOČMI - V semiški občini so v letošnjem letu asfaltirali ali prenovili toliko cest, daje ob eni zadnjih otvoritev na Črešnjevcu župan Janko Bukovec dejal, da je še sreča, ker se približuje konec leta, sicer bi gotovo zgradili še kakšno. Preplastitev štiri kilometre ceste od Semiča proti Krvavčjem Vrhu, na kateri je trak skupaj z županom prerezal najstarejši prebivalec Črešnjevca Rezmanov Tone (na fotografiji), je veljala 32 milijonov tolarjev. Županje ob tem pohvalil črešnjevsko slogo pri delu. ki bi bila lahko za zgled prebivalcem ostalih 55 naselij v občini. (Foto: M. B.-J.)
'POŽAR" V DOMU POČITKA - Poveljstvo Gasilske zveze Metlika je ob koncu meseca varstva pred požarom pripravilo v Domu počitka taktično-gasilsko-reševalno vajo. ..Vnelo" seje skladišče z repromaterialnom v bližini plinske postaje in nastal je požar. Pri “reševanju" ljudi iz doma so poleg gasilcev iz vse občine sodelovali še zaposleni v Domu počitka in zdravstvenem domu ter policisti. Vaja je zelo dobro uspela. ..Ponesrečene" so iz doma reševali s pomočjo gasilske avtolestve in reševalnega prta (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
SEMIČ - Semiško proslavljanje občinskega praznika je trajalo kar deset dni. V tem času so se zvrstile številne prireditve in otvoritve. Tako so odprli nove prostore podružnice Glasbene šole Črnomelj, obnovljeno cesto od Semiča do Krvavčjega Vrha in asfaltno cesto od Črmošnjic do Gač.
Na osrednji prireditvi na pred- Dejal je, da imajo tako Semičani
večer praznika, ki ga v spomin na ustanovitev prve belokranjske čete Semičani praznujejo 28. oktobra, je bil slavnostni govornik predsednik državnega sveta Tone Hrovat.
NAGRAJENKA - Med letošnjimi nagrajenci ob semiškem občinskem prazniku je bila tudi Albina Pašič (na fotografiji).
kot vsi Belokranjci dovolj vetra za nadaljnji razvoj, ki pa brez cilja ni v pomoč. „Občutek imam, da je velikokrat preveč očiten boj med podeželjem in mestom. A prav podeželje zunaj slovenskih meja zelo cenijo. Zato naslavljam apel na poslanca Andreja Fabjana, da z njegovo pomočjo zaveje v državnem zboru vonj po podeželju. Prav podeželju želim več razvoja, čeprav je za to potrebnega veliko dela, samozavesti, volje. V politiki se prevečkrat grupirajo v tabore, kar ni dobro. Povezati bi morali vse niti za skupni cilj, da v Evropi ne bomo hlapci," je dejal slavnostni govornik.
Župan Janko Bukovec pa je dejal, da so v občini sicer naredili veliko, a je po njegovem razvoj še prepočasen, ker hočejo biti boljši od dobrih. Župan je podelil tudi priznanja. Plaketo kot najvišje občinsko priznanje sta prejela upokojeni učitelj iz Semiča Slavko
Pavlakovič in župnik Janko Štampar. Diplome pa so si prislužili ravnateljica osnovne šole Semič Silva Jančan, folkloristka Albina Pašič, predsednica Eko društva s Krupe Anica Absec in gasilec v PGD Rožni Dol Zvonko Avsec.
Pretekli teden je v okviru občinskega praznika deset likovnih umetnikov v Semiču in okolici ustvarjalo na slikarsko-kiparskem srečanju. Vojku Gašperutu, Stanetu Jarmu, Branku Korezu, Ervinu Kralju, Acu Lebariču, Miri Muršič, Dejanu Pfeiferju, Niku Ribiču, Miljenki Šepič in Alenki Mušič se je na enodnevni likovni delavnici pridružilo še deset semiških osnovnošolcev pod mentorstvom Vlaste Henigsman. Njihova dela so na ogled v galerijskih prostorih semi-škega muzeja.
Sicer pa so ob prazniku podelili še priznanja za urejene domove in vasi, čebelarjem pa za ocenjeni med. Gasilci so se pomerili v gasilskem avtorallyju, strelci, med katerimi je bil tudi Rajmond Debevec, pa v streljanju z zračno puško.
M. BEZEK-JAKŠE
šolstva v Poljanski dolini, v katerem so poleg pomembnejših dogodkov v zadnjih 180 letih nanizani še zanimivi spomini nekaterih učiteljev in učencev. Obletnico starotrške šole so počastili tudi z otvoritvijo prenovljenega in povečanega športnega igrišča, ki meri 1.600 kv. metrov. Naložba, ki še ni zaključena, saj manjkajo tribune, je veljala okrog 5 milijonov tolarjev. Dražumerič je v nagovoru dejal, da je prepričan, da bodo tako kot pri igrišču deležni pomoči tudi pri gradnji vrtca, četudi imajo nekateri pomisleke, daje premalo otrok. A po ravnateljevem mnenju si tudi njihovi otroci zaslužijo lepo, srečno otroštvo, tako kot njihovi vrstniki v drugih krajih.
Župan Andrej Fabjan je Poljanski dolini obljubil pomoč tako iz občinskega kot državnega proračuna. Slavljencem pa je podaril TV sprejemnik in video. Kako pestro je življenje na šoli, pa so pokazali učenci, ki so nastopili v kulturnem programu: tamburaši, recitatorji in dva pevska zbora. Niso pa pozabili tudi na 40 let uspešnega dela šahi-stov, pri čemer ima veliko zaslug Vincenc Kobe. Zahvalili pa so se nekdanji učenki Darji Kapš, uspešni šahistki, ki je ime kraja ponesla že po mnogih državah sveta.
M. B.-J.
Za skupni cilj združiti vse niti
Semičani zaključili s pestrim praznovanjem občinskega praznika - Priznanja, otvoritve, prireditve - Učitelju Slavku Pavlakoviču in župniku Janku Štamparju najvišji občinski priznanji
STARI TRG OB KOLPI - V petek so v Starem trgu ob Kolpi proslavili 180 let šole, ki velja za eno najstarejših na slovenskem ozemlju. Podrobneje smo o bogati zgodovini šole, ki jo je na slovesnosti orisal ravnatelj Stanislav Dražumerič, pisali že v prejšnji številki Dolenjskega lista.
Ob visokem jubileju so na šoli izdali tudi zbornik o zgodovini
USPEŠNA KAPŠ EVA - V starotrški osnovni šoli so zelo ponosni na svojo nekdanjo učenko in vse boljšo šahist-ko Darjo Kapš. Kapševa je namreč mojstrica FIDE, na nedavnem svetovnem šahovskem prvenstvu v Armeniji do 20. leta starosti pa je delila 5. do //. mesto in s tem osvojila prvi bal za mednarodno mojstrico. Za uspehe ji je čestita! ravnatelj Dražumerič. (Foto: M. B.-J.)
J 21 N A Š J J-J O B Č J M
MŠŠ
AMBASADOR UNICEFA - Razstavo, posvečeno tednu otroka in prazniku kočevske občine, je odpri ambasador Unicefa Lado Leskovar na njemu značilen način - s pesmijo. (Foto: M. L.-S.)
12 zaposlenih dela za 18 ljudi
V Kočevju že dva meseca deluje prvi CŠOD v občini -Dom Jurček je izjema
“Otrok - naš ponos, naše bogastvo”
V Kočevju so odprli fotografsko razstavo, ki je prerasla idejo medobmočne razstave ■ 62 avtorjev poslalo preko 300 fotografij
KOČEVJE - V Likovnem salonu v Kočevju so prejšnji torek odprli razstavo fotografij »Otrok - naš ponos, naše bogastvo«. Vodstvu kočevske območne izpostave Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti se je zamisel za razstavo porodila, da bi z njo obeležili letošnji teden otroka, obenem pa so razstavo vključili tudi kot zadnjo v niz letošnjih prireditev v počastitev praznika kočevske občine.
KOČEVJE - Z začetkom letošnjega novega šolskega leta je v Kočevju pričel delati tudi prvi Center šolskih in obšolskih dejavnosti v kočevski občini. Svoje prostore je našel v Dijaškem domu Kočevje, pod okriljem katerega deluje kot Dom Jurček, ki je namenjen pretežno učencem 3. in
4.	razredov osnovnih šol.
Z domom v Tolminu, kjer tako kot v Kočevju CŠOD deluje v dijaškem domu, je komaj dva meseca stari Dom Jurček izjema v Sloveniji. “Dom je finančno samostojen,” navaja kot pomembno razliko v primerjavi z ostalimi CŠOD-ovimi domovi ravnateljica mag. Karmen Arko. Dom Jurček, ki lahko sprejme 52 otrok, namreč še nima urejenega statusa, vendar pa se, kot pravi Arkotova, 5' zaposlenih, kolikor so jih morali dodatno zaposliti, zaradi tega ne počuti nič drugače, kot se zaposleni v drugih CŠOD po državi. “S Centrom tesno sodelujemo, saj prevzemamo njihove programe in sledimo njihovim predlogom," pojasnjuje Arkova in dodaja, da jih zato CŠOD “jemlje kot svoj dom". "Zagotavljajo nam zasedenost doma za celo šolsko leto, skrbijo za permanentno izobraževanje kadrov, po potrebi pa nam tudi svetujejo in pomagajo,” pravi.
V stavbi dijaškega doma je za učence, dijake in učitelje skupno na voljo 80 postelj, saj so med letošnjimi počitnicami zmogljivosti.doma povečali za 8 postelj. Na podstrešju stavbe so uredili dva apartmaja za učitelje, hkrati pa so uredili tudi prostore v pritličju, kamor so preselili vse dijake. Sedaj je v domu 20 dijakov, vsak teden od ponedeljka do
OSILNICA - Pred letom dni je Marjana Malnar Knap iz Sel pri Osilnici izdala svojo prvo zbirko pesmi pod naslovom “Nekoga moraš imeti rad”, te dni pa je izšla njena druga knjiga pesmi “Osilnica, naše malo kraljestvo”. Jana - kot ji pravijo domačini - je bila rojena leta 1954, pred kratkim ji je umrl drugi mož, ima pa 4 otroke in tudi že vnuke. Zaradi njenega pesnikovanja ji domačini pravijo kar Prešeren Kolpske Doline. Nova knjiga je izšla v 500 izvodih in v samozaložbi.
Domačini - občina Osilnica šteje manj kot 400 prbivalcev - radi posegajo po knjigi, saj Janine pesmi govore o njih in domačih krajih in to
Marijana Malnar Knap, pesnica Osilniške Doline. (Foto: J. Primc)
petka pa gostijo tudi od 40 do 50 učencev iz različnih slovenskih šol. Ti so v Kočevju najbolj navdušeni nad pragozdom, gozdno učno potjo Rožni studenec in naravoslovno učno potjo ob Rudniškem jezeru, v nizu športnih aktivnosti, med katerimi jim v Kočevju nudijo predvsem tiste, za katere doma nimajo priložnosti, pa učenci najraje čolnarijo. Za vse skupaj skrbi 12 zaposlenih, ki pa delajo delo za 18 ljudi, saj bi po normativih moralo biti v domu zaposleno 11, v CŠOD pa 7 delavcev. Tudi po tem se Dom Jurček, ki pomeni za kočevski dijaški dom in njegovo dolgoletno soočanje s problemom upadanja števila dijakov najboljšo možno rešitev, razlikuje od drugih domov CŠOD.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Da bo manjkrat gorelo
LOŠKI POTOK - Občinska gasilska zveza Loški Potok je ob letošnjem mesecu požarne varnosti, ki poteka pod geslom “Za varno ogrevanje doma”, naložila vsem društvom, da na svojih območjih pregledajo vsa individualna kurišča, kurišča po obratih in skladišča vnetljivih snovi, poveljstva PGD pa so zadolžili za pregled hidrantov in gasilnih aparatov. Posebna komisija zveze je pregledala opremo po društvih. Ob koncu meseca so za osnovnošolce prikazali gašenje z visokotlačno črpalko in gašenje gorečega avtomobila, na verižni vaji pa so sodelovala vsa društva. Tajnik OGZ Stane Mišič vse aktivnosti v mesecu požarne varnosti ocenjuje kot uspešne.
A.	K.
z veliko ljubeznijo. Janino novo knjigo je prebral tudi tenorist svetovnega slovesa Lado Legan, ki poje v Nemčiji in bo pripravil že decembra koncert tudi v Kočevju. Prav zaradi Jane in njenih pesmi je nameraval nastopiti tudi v Osilnici, ki pa ne premore klavirja.
O svojih literarnih načrtih pa Jana pravi: “Moja tretja knjiga bo roman o kmečki nevesti. Kot četrto nameravam izdati knjigo o zdravilnih rastlinah, kot peto pa stare kuharske recepte.” Pripravlja pa še izdajo pesmi svojega pokojnega moža Martina Knapa, ki je bil kar 30 let starejši od nje in s katerim je bila poročena 8 let.
O Osilniški Dolini najlepše poje v pesmi z naslovom "Osilniški občini”, v kateri med drugim pravi, da tu “žive Dolenjke velikega srca kot junak Peter Klepec". Med najlepše zaljubljene gotovo sodi navihana pesem "Velika bolha”, več pesmi pa je tudi o njeni stari materi, ki jo je naučila vse o svetu in tudi o zdravilnih rožicah. Med najlepše pa gotovo sodi “Gebarska ohcet”, v kateri v domačem narečju, gebarščini, zapoje “K hiši pršua bu nevejsta Dobro vulo bu prnjesva...”
Skratka: Janine pesmi so preproste. Na rimo se pesnica ne ozira. Žal pa je v knjigi kar precej napak, ki bi jim nekdaj rekli “tiskarski škrat”, danes pa je to očitno "računalniški škrat”, za katerim ne “boleha” le Janina knjiga, ampak tudi mnoge druge.
J.PRIMC
Na kočevski izpostavi SLKD so si razstavo zamislili kot medobmočno, kakršna je bila pred njo v Likovnem salonu tudi njihova razstava “Otroška likovna ustvarjalnost”, na kateri so se predstavili mladi likovni ustvarjalci iz Kočevja, Cerknice, Ivančne Gorice, Logatca, Ribnice, Vrhni-
Mali nogomet
VELIKE LAŠČE - Občinska liga malega nogometa Velike Lašče 2000 se je s sedmim krogom zaključila. Prvo mesto je med osmimi ekipami osvojila ekipa Tesarstvo - krovstvo Škof, drugo mesto je pripadlo Športnem mladinskemu društvu Turjak, Laški pesjani pa so si v končni lestvici pribrcali tretje mesto. Iz vrst ŠMD Turjak so trije najboljši strelci lige: Miha Fenguš (17 zadetkov), Igor Centa (12 zadetkovjin Janez Lukančič (11 zadetkov). Po izboru organizatorja lige, ŠMD Turjak, pa je najbolj športno moštvo ekipa Male Lašče & Pušče.
SODRAŽICA - Minulo soboto zvečer so v Sodražici svečano obeležili zaključek prenove tamkajšnje šole dr. Ivana Prijatelja, ki jo v letošnjem šolskem letu obiskuje 250 otrok. Proslava z bogatim kulturnim programom, ki sojo ob tej priložnosti pripravili učenci in učitelji, je bila obenem tudi osrednja proslava v okviru letošnjega praznovanja Prijateljevega leta v Sodražici.
Sodraški župan Andrej Pogorelec je v svojem govoru izhajal iz povezave med letošnjo 125. obletnico rojstva dr. Ivana Prijatelja (1875 -1937) in zaključkom prenove sodra-ške šole, ki se imenuje po njem. Ob tej priložnosti je v grobih obrisih očrtal lik in delo rojaka, literarnega zgodovinarja, teoretika, esejista in prevajalca dr. Prijatelja, kateremu se bodo po štirih prireditvah od avgusta do sedaj v Sodražici letos še zadnjič oddolžili 23. decembra, ko bodo na njegovi rojstni hiši na Vinicah pri Sodražici odkrili obnovljeno spominsko ploščo. O šoli od njenih začetkov, ki segajo v leto 1753, prekti leta 1848, ki je prineslo pouk v slovenskem jeziku, in leta 1914, ko je šolo obiskovalo 541 otrok, kolikor jih je bilo največ na šoli v vseh letih njenega obstoja, je povedal ravnatelj Jože Košmrlj.
Med II. svetovno vojno so Italijani šolo spremenili v bunker, zaradi česar so jo partizani požgali. Današnjo šolo so po dveh letih gradnje slovesno odprli leta 1949, z letos končano prenovo šole, ki so jo narekovale potrebe sodobnega časa, pa so začeli
Po vzoru že leta organiziranega ocenjevanja žganj so letos v Ribnici prvič pripravili tudi ocenjevanje sokov. "Na Ribniškem je veliko sadja, in da to ne bi zgnilo, kmetom svetujemo, da ga nekaj predelajo tudi v kvalitetne domače sokove,” je povedala Irena Šilc, ki je skupaj z Ogorelčevo in Vladko Turk iz ribniške kmetijske svetovalne službe uresničila zamisel, da bi kmetom omogočili strokovno ocenitev doma pridelanih sokov. Njihov namen pri tem je bil dvojen: vzpodbuditi kmete, da bi pridelovali sokove, na eni, in opozori-
ke in okolice Ljubljane. Vendar pa je tako zastavljen projekt prerasel svoj okvir, ko so se jim kot organizatorji razstave pridružili člani kočevskega fotografskega društva Grča. Kočevski fotografi so namreč pripravili razpis, ki so ga poslali številnim ljubiteljem fotografij po vsej Sloveniji. Kot je ob otvoritvi razstave povedala vodja kočevske izpostave SLKD Andreja Repar, je bil odziv nepričakovan. Na razpis se je namreč odzvalo 62 avtorjev, ki so skupno poslali kar 309 fotografij.
Razstavo, ki je tako dobila vseslovenski značaj, je odprl ambasador Unicefa, znan slovenski šansonjer Lado Leskovar, priznanja in nagrade avtorjem najboljših del pa je podelil kočevski župan Janko Veber. V kategoriji barvnih fotografij, kjer so za razstavo izbrali 69 fotografij 29 avtorjev od skupno 247 fotografij, kolikor jih je poslalo 58 avtorjev, je ocenjevalna komisija, v kateri sta bila fotograf Stanko Pelc in Andreja Repar, prvo nagrado podelila Nevi Močnik iz Fotokluba Nova Gorica,
že leta 1990. VI. fazi so v celoti uredili kletni del, kotlovnico, pritličje in prvo nadstropje, v II. fazi, ki je trajala od leta 1997 do pred nedavnim zaključenih del z ureditvijo fasade in okolice šole, pa so uspeli zgraditi še vmesni del in hodnik. Za prenovitvena dela v II. fazi jim je ministrstvo za šolstvo leta 1996 odobrilo 87 milijonov tolarjev, kolikor je znašala polovica potrebnega denarja. Kot je poudaril Košmrlj, jim je ministrstvo s tem omogočilo, da so zaključili več kot 10 let trajajočo prenovo šole, ki ji sedaj za to, da bi izpolnjevala vse pogoje za devetletko, kot je dejal, manjka le še primerno velika športna dvorana.
ti jih na napake, ki jih delajo pri pripravi sokov, na drugi strani.
“Našemu povabilu se je odzvalo 11 pridelovalcev, ki so prinesli v ocenitev skupno 18 sokov, med katerimi so bili jabolčni in mešani sokovi ter en jagodni sok,” je povedala Turkova. Za prvič organizirano ocenjevanje so zato lahko bili z odzivom zadovoljni, zadovoljni pa so lahko bili tudi pridelovalci, saj sta natanko dve tretjini vseh sokov ustrezali kriterijem za podelitev plaket. Po samo zapol točke znižanih kriterijih kot vzpodbudi za nadaljnje delo ob prvi ocenitvi iz do-
drugo Milošu Marklju iz Fotokluba Maribor in tretjo domačinu Janezu Papežu. Za najboljšo črno-belo fotografijo, za katero seje potegovalo 28 del 12 avtorjev od skupno prispelih 62 del 16 avtorjev, so nagrade prejeli: 1. Branimir Ritonja iz Fotokluba Maribor, 2. Janez Papež in 3. Aleksander Čufar, oba člana fotografskega društva Grča, Kočevje. Razstava, na kateri je kar 97 fotografij avtorjev iz vse Slovenije, bo na ogled do
5.	novembra.
M. L.-S.
K pouku brez mobitelov
VELIKE LAŠČE - Na zadnji seji občinskega sveta v Velikih Laščah je podžupanja mag. Tatjana Devjak poročala o seji sveta šole. Med drugim so člani sveta šole obravnavali prestavitev šolskega čebelnjaka, kije v neposredni bližini šole, in so bili seznanjeni s povišanimi vrednostmi radona v podružnični osnovni šoli Karlovica, kar ne bo težko sanirati. Zaradi vse večjih problemov z disciplino v šoli je svet šole sprejel sklep, daje k pouku učencem prepovedano nositi mobitele. Obravnavana je bila tudi pobuda, naj bi bila začetek in zaključek šolanja slavnostna dogodka, ob zaključku pa bi učence vpisali v zlato knjigo osnovne šole. Občina bo v okviru dodatnega programa poleg jutranjega varstva učencev in angleščine v tretjem in četrtem razredu financirala tudi obisk delavnic "Trubar in njegov čas" na Trubarjevi domačiji za tri letnike učencev.
B.	Z.
Izbris iz sodnega registra z zamudo
KOČEVJE - V septembru 1982 so ustanovitelji Gozdno gospodarstvo Kočevje, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in Gradbeno podjetje Gra-miz Kočevje ustanovili SOZD Gozdarstvo - Kmetijstvo Kočevje. Nekajletni obstoj te organizacije je pokazal, da se zastavljeni cilji niso uresničili. Prav omenjeni SOZD nosi krivdo, daje precejšen del kočevskega podeželja demografsko ogrožen. Čeprav omenjena firma že vrsto let ne deluje, je bila iz registra izbrisana šele v drugi polovici septembra letos.
mačih sort sadja pridelanih sokov na Ribniškem so si z ocenjevanjem po 20 točkovnem sistemu zlato plaketo za svoje sokove prislužili: Bojan Kaplan, Filip Stupica, Ludvik Šilc, Janez Mate in Marija Kozina, ki je dobila zlati plaketi za mešan in jagodni sok. "Osnova za dober sok je dobra surovina,” je ob oceni njihovih sokov poudaril dr. Marjan Simčič z biotehniške fakultete, ki je pridelovalcem dal več praktičnih nasvetov. Med najpogostejšimi napakami, ki jih delajo pri pripravi sokov, je poleg izbora slabe surovine omenil še tehnologijo in higieno, glede možnosti, da v sodih shranjen sok zavre, pa je dejal, da statistika v Sloveniji kaže, da se to zgodi v enem od petih sodov.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Drobne iz Kočevja
ZA LEPŠI VIDEZ - Delavcem v kočevskem dijaškem domu. kjer vsak dela več kot za enega zaposlenega po normativih, v teh dneh pomagata tudi dva vojaka, ki civilno služita vojaški rok. Strokovnim delavcem doma nista v veliko pomoč, vendar pa znajo v domu spretno izkoristiti tako njune mišice kot tudi talent. Njuna pomoč jim je dobrodošla pri preurejanju dela drvarnice v brunarico, izkoristiti pa nameravajo tudi nadarjenost enega izmed obeh vojakov za risanje. Na čelno steno stavbe dijaškega doma jim bo narisal jurčka, po katerem so v Kočevju poimenovali najnovejši CŠOD-ov dom. Vojak bo tako ovekovečil svoje bivanje v Kočevju, dijaškim dom pa si bo brezplačno polepšal videz. Tega mu namreč sedaj ob že lepo urejeni ožji okolici doma in načrtih po ureditvi tudi širše okolice poleg socialistično puste podobe stavbe kazijo samo še kupi obrezanega vejevja in drugih odpadkov in smeti, kijih v bližino doma vozijo stanovalci bližnjega naselja. S temi pa bo težje, kot spremeniti strogo podobo doma! Izredno težko bo namreč spremeniti navado ljudi, da po čiščenju dvorišč in vrtov smeti izpred svojega praga odpeljejo pred tujega.
Ribniški zobotrebci
INFORMACIJE IZ PRVE ROKE - Na razglasitev rezultatov prvega ocenjevanja sadnih sokov v Ribnici ni prišla niti polovica tistih, ki so dali svoje sokove oceniti. Dovolj pogumnih, da so se soočili z dr. Marjanom Simčičem, ki jim je povedal, katere napake pri pripravi sokov še vedno najpogosteje delajo, je bilo vsega le pet pridelovalcev. Zakaj ostalih šest ni prišlo, ni znano, da pa so tudi zanimale ocene njihovih sokov, so jasno pokazali v dneh po ocenitvi, ko so se obračali osebno ali po telefonu na delavke ribniške kmetijske svetovalne službe z vprašanji, kakšno oceno je dobil njihov sok na ocenitvi in kaj je dr. Simčič povedal, da morajo narediti, da bi izboljšali kvaliteto svojih sokov. Zato bi bilo dobro, da bi se Ribničani že enkrat naučili, da bi, če bi se udeležili objave rezultatov ocenjevanja, lahko kmetijske svetovalke razbremenili kasnejših pojasnil o tem, hkrati pa bi tako tudi sami prišli do potrebnih informacij iz prve roke. Takšne informacije so namreč najboljše, pa čeprav prizadevnim kmetijskim svetovalkam v Ribnici kmetje zaupajo!
r . ... n	 i,
Kostelski rižni
IZJEMNI DOSEŽKI - Turistič-no-športno društvo Kostel je sredi oktobra prejelo posebno priznanje za izjemne strokovne in promocijske dosežke pri bogatitvi znanja drugih. Priznanje mu je podeli! Andragoški center Slovenije v tednu vseživljenskega učenja. Za to priznanje je bilo predlaganih preko 60 posameznikov in društev oziroma organizacij, dobilo pa ga je 14. Med njimi naj bi bil predsednik Turistično športnega društva Kostel Stanko Nikolič, ki pa se je priznanju odpovedal v korist društva, kar je utemeljil s tem, da so za uspeh društva zaslužni vsi člani, saj brez njihovega prizadevanja ne bi bilo uspehov, ki so jih dosegli oziroma jih dosegajo.
DROBTINE NAPRODAJ -Knjiga Petra Svetika "Kostelske drobtine” je naprodaj na pošti in sicer po ceni 2000 tolarjev, člani Turistično športnega društva pa jo lahko kupijo še nekaj časa za polovično ceno (1000 tolarjev). Knjiga je izšla v 1000 izvodih, govori pa o izbranih kostelskih jedeh, navadah in običajih.
OBRAČUN VSEŽIVLJENSKEGA UČENJA - Prireditve in predavanja v tednu vseživljenjskega učenja od 16. do 22. oktobra je obiskalo okoli 400 krajanov in gostov. Če upoštevamo, da ima občina Kostel le okoli 700 prebivalcev, je bilo število obiskovalcev zavidljivo. Ob tej priložnosti so med drugim ugotovili, da Kostelci dolgo žive, saj so po povprečni življenjski dobi najstarejši Slovenci, kar pa pripisujejo tudi zdravi domači prehrani.
NAJBOLJ UREJENE - V Kostelu pripravljajo spet podelitev nagrad in priznanj za najbolj urejeno kostelsko hišo (vikend, poslovni objekt), ki bo v kratkem, ko bo vremenska napoved obetala lepo vreme, saj nameravajo ob tej priložnosti odpreti še kostelske gavge (ve-šala), kamen Kurjo glavco in plezalno steno. O teh in drugih zanimivostih bodo izdali tudi zloženko.
H GEOMETRIJSKEMU SREDIŠČU - Turistično športno društvo pripravlja izlet pod strokovnim vodstvom h geometrijskemu središču Geos na Vače. Izlet bo, ko bo dovolj prijav in bo napovedano lepo vrente.
Osilnica, malo kraljestvo
Marjana Malnar Knap je izdala svojo drugo knjigo pesmi - V načrtu ima še več knjig
Končali 10 let trajajočo prenovo
V Sodražici so pripravili proslavo ob otvoritvi prenovljene šole -Zaključek prenove in 125. obletnica rojstva dr. Ivana Prijatelja
M. LESKOVŠEK-SVETE	V.	D.
PRVO OCENJEVANJE SOKOV - Dr. Marjan Simčič (na posnetku s kmetijskima svetovalkama Ireno Šilc in Ano Ogoreiec) je povedal, da je pri ocenjevanju najpomembnejši okus, pri tem pa poudaril, da se prava harmoničnost med kislino in sladkorjem lahko dobi le tako, da se odločimo za prave sorte sadja. (Foto: M. L.-S.)
Ribničani delajo dobre sokove
Prvo na Ribniškem organizirano ocenjevanje sokov - Podelili kar šest zlatih in šest srebrnih plaket - Najpogostejše napake
RIBNICA - Kmetijska svetovalna služba iz Ribnice je prejšnjo sredo pripravila prvo na Ribniškem organizirano ocenjevanje sadnih sokov. Ob nekoliko blažjih kriterijih, kot veljajo sicer za sejemska ocenjevanja, so podelili šest zlatih in šest srebrnih plaket, kar pa pomeni, kot je povedala v komentarju ocenjenih izdelkov kmetijska svetovalka Ana Ogoreiec, da Ribničani delajo dokaj dobre sokove.
Trebanjske iveri
N........ .	.....
JAVNA HIŠA IN KOMUNALA, STREL IN VIAGRA - Na silno vročem direktorskem stolčku Komunale (še) sedi strojni inženir Pavel Jarc, kije ob razpravi o Komunali članom njenega nadzornega sveta že povedal, daje sicer Komunala odprta hiša za ljudi dobre volje, ne pa za tiste, ki bi se po njej radi sprehajali, saj to ni
- javna hiša. Na zadnji seji občinskega sveta pa je svetnik Brane Veselič (LDS) predlagal, da bi ultramaratoncu Martinu Strelu “pripravili kakšen stimulans", gaje župan Pungartnik “zabil”: "Kaj je to stimulans? To je tudi viagra!" Hahljajoči se svetniki in ostalo občestvo, so zatem zvedeli, da naj bi Strel za vrhunske dosežke že dobil iz proračuna, kar mu gre.
Z MERCEDESOM V VRTEC
- Svetnik Jože Smolič (SKD+SLS) je predlagal, naj bi dobili svetniki na mizo, koliko kdo plačuje za vrtec, kajti nekateri vozijo otroke v varstvo tudi z mecedesi in dobivajo podporo.
NNNP ŠENTRUPERT - Zgodilo seje pri Rakovniku. Tuleče sirene gasilskih in policijskih vozil so naznajale, da se dogaja nekaj resnega. Na poti z vaje reševanja oskrbovancev iz namišljeno gorečega doma starejših občanov v Trebnjem smo bili povsem naključno priče resničnemu dogodku, nikakršni akciji a la NNNP,
Šentruperški gasilci (na posnetku) so prvi prihiteli na pomoč vozniku tovornjaka iz Nove Gorice, ki se mu je vžgal zračni filter... (Foto: P, P.)
Vaja “Varstvo okolja”
TREBNJE - Občinski štab za civilno zaščito in gasilci PGD Trebnje vabita v torek, 7. novembra, ob 15.30 na ogled prve praktične vaje z novimi sredstvi za reševanje v primeru razlitja kislin in kurilnega olja. Vajo, ki se dogaja med bencinsko črpalko in diskoteko Afrika v obrtni coni, so poimenovali “Varstvo okolja”, saj naj bi ob trčenju kamiona s sodi nevarne kisline in osebnega avtomobila, ki na prikolici prevaža kurilno olje, prišlo do razlitja olja in kisline...
r	. . . " , ■ . ; , V; ,- *''■ '	fr-,..."	1
Scvniški paberki
ŠE KVEDROVA PRIZNANJA... - Polemična razprava se je na zadnji seji sevniškega občinskega sveta razvila ob predlogu odloka o priznanjih Občine Sevnica. Že večkrat so bile dane pobude, da se preimenujejo priznanja, ki se imenujejo po španskem borcu, narodnem heroju in diplomatu Dušanu Kvedru Tomažu. Ob občinskem prazniku občina podeljuje priznanja, ki v svojem nazivu odražajo tudi simboliko dogodka, predlagani odtok pa bi podprl dejstvo, da se priznanja podeljujejo v imenu ustanove, kot grb, zlata in srebrna plaketa Občine Sevnica. Soglasno so sklenili, da obravnavo odložijo in da predstavniki vseh političnih strank, zastopanih v občinskem svetu, v roku šestih mesecev pripravijo predlog, ki bo za vse čimbolj sprejemljiv. Doslej se občinski svet ni delil na podlagi nikakršnih ideologij...
...KAJ PA DATUM PRAZNIKA? - Gotovo pa bo še precej bolj vroče, če oz. ko bo morda na dnevni red prišel tudi predlog za spremembo datuma občinskega praznika s sedanjega 12. novembra v spomin na drzno akcijo taistega Kvedra, komandirja brežiške čete, ki je leta 1941 iz nemških zaporov v sevniškem sodišču rešil skupino političnih jetnikov. Že pred časom je namreč svetnik takratne SKD Jože Imperl dal pobudo, da bi občinski praznik praznovali v spomin na slovenski tabor v Sevnici. Če bodo svetniki posegli po orožjih iz ideološke ropotarnice, namesto da bi dali najprej priložnost stroki in se šele zatem odločali politično, bo tokratni zaplet ostal zapisan kot prav nedolžen pogovor, in utegne še tako dobronamerna pobuda zvodeneti.
J	)	J	A	^	J	M	O	Č	J	J\l
w
Zupan noče biti zgolj kot fikus
Tudi po usklajevanju predstavnikov strank, zastopanih v občinskem svetu, da bi proučili, kako mimo sodišča urediti vprašanje imenovanja direktorja Komunale Trebnje
IREBNJE - Prav nič ne kaže, da bi bili kaj bližje dogovoru občinskih mož, na čelu z županom, s svetniki pomladnih strank, o tem, kako se izogniti zamudnemu in dragemu pravdanju glede tega, kdo naj bi imenoval direktorja javnega podjetja Komunala. Tako vse kaže po poltretjo uro dolgem sestanku, ki naj bi dišal tudi po usklajevanju predstavnikov strank, zastopanih v občinskem svetu, da bi proučili, kako mimo sodišča urediti to vprašanje.
Svetnik Marjan Pavlin (Nsi) je vztrajal, da je nadzorni svet v se-- danjih razmerah ubral pravilno pot za imenovanje “svojega” direktorja (Maksa Kurenta) Komunale Trebnje, Franc Hribar (SDS) je (zopet) zahteval, naj župan najprej umakne svoj sklep o ponovnem imenovanju Pavla Jarca za direktorja Komunale. Iz razprave svetnika Lojzeta Metelka (SLS+SKD), da gre pri Komunali vendarle za
Mokronoški pevci vabijo
MOKRONOG - Moški pevski zbor Emil Adamič Mokronog vabi nove pevce. Vaje imajo vsako sredo od 20. do 22. ure v prenovljeni garderobi kulturnega doma. Informacije lahko dobite tudi po telefonu 499-288 pri zborovodju Stanetu Pečku, Nove pevke vabi tudi ženski pevski zbor Mirna. Vaje so vsak ponedeljek ob 19. uri v mirnski osnovni šoli.
konglomerat dejavnosti gospodarske službe in gospodarske družbe, je bilo razumeti, da se tokrat spet bolj nagiba k reševanju spora na sodišču, kajti direktor občinske uprave Janez Slak in župan Ciril Pungartnik nenehno (očitno neuspešno) dokazujeta, da je potrebno Komunalo obravnavati v luči zakona o gospodarskih službah. Pungartnik je vprašal pomladnike, kakšno funkcijo sploh lahko ima župan po njihovem pri tem vprašanju, in poudaril, da župan ne bo nikogaršnji fikus.
Naposled so sklenili, da občinska uprava do naslednje seje občin-
Klub posavskih študentov išče prostore
SEVNICA - Klub posavskih študentov tudi v Sevnici išče prostore, kjer bi organiziral različne dejavnosti za mlade, od računalništva in interneta do prirejanja likovnih in drugih kulturnih delavnic in prireditev. Idejo so predstavili tudi županu Kristijanu Jancu z željo, da bi njihovo dejavnost v naslednjem letu sofinancirali tudi iz občinskega proračuna.
Grb občine Sevnica boštanjski osnovni šoli
SEVNICA - Občinski svet je sklenil, da letos podeli najvišje priznanje - grb občine osnovni šoli Boštanj, priznanja Dušana Kvedra -Tomaža: Marjanu Jamšku z Malkov-ca, Aljozu Pajku iz Trnovca in Vinku Šešku iz Sevnice ter medalje Dušana Kvedra - Tomaža: Branku Dolen-šku iz Križa, Jožetu Krajncu z Mrzle Planine, Bojanu Lipovšku in Juriju Oraču iz Sevnice.
KRMEUSKA PRIZNANJA - Mladinski pevski zbor krmeljske šole pod vodstvom Suzane Tratnik Umek, učenci krmeljskega oddelka sevni-ške glasbene šole, mladi recitatorji in plesna skupina krmeljske šole ter člani dramske sekcije Svobode so pretekli petek pripravili v kulturnem domu Svobode v Krmelju s svojim bogatim programom svečano in ob koncu še prijetno vzdušje ob krmelj-skem krajevnem prazniku. Ob tem je Krmeljčanom čestital tudi sevni-ški podžupan Andrej Štricelj. Predsednik sveta KS Krmelj Janez Močan pa je ob prazniku podeli! zaslužnim posameznikom krajevna priznanja: Silvi Močan, Jožetu Ermanu in Brunu Bregarju (na posnetku na desni) ter na kratko orisa! dosežke KS, zlasti pri vodoskrbi. (Foto: P. Perc)
Skoraj pol ceste do Kala že posodobljene
ŠENTJANŽ - Krajevna skupnost Šentjanž je preteklo soboto ob svojem krajevnem prazniku pripravila program ob odprtju posodobljene ceste Šentjanž - Kal, kije ena največjih občinskih naložb v tej krajevni skupnosti v zadnjem času. Na posodobitev čaka še srednji odsek te ceste, vendar bo z že opravljenimi deli življenje v teh hribovitih in najbolj oddaljenih krajev v naši občini prijaznejše. Otvoritve ceste sta se udeležila tudi župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj s sodelavci. Trak na novem skoraj 2 km dolgem odseku ceste sta prerezala Janc in dosedanji dolgoletni predsednik KS Šentjanž Milan Jamšek, ki se mu je novi predsednik KS Ivan Orešnik zahvalil za uspešno delo tudi z umetniško sliko.
MRLIŠKA VEŽICA TUDI NA LOGU - Do spomladi prihodnje leto, naj bi po besedah predsednika gradbenega odbora, Branka Kneza, končali izgradnjo mrliške vežice na Logu. Predračunska vrednost naložbe je okrog 12 milijonov tolarjev, vaške skupnosti Log, Lukovec, Radna in Konjsko pa naj bi jo pokrite s sredstvi krajevnega samoprispevka, ki ga plačujejo v boštanski krajevni skupnosti in z lastnim delom. Doslej so opravili že več kot 1300 ur. Naložbo bodo pocenili tudi z domačimi izvajalci, mizarji, elektrikarji in drugimi obrtniki. Na posnetku: vaščani Loga med zaključnimi deli na strehi vežice. (Foto: P. Perc)
skega sveta pripravi nov statut Komunale in spremembo odloka o organiziranju javnega podjetja Komunala Trebnje. Po tem naj bi občinski svet na predlog župana imenoval direktorja in nadzorni svet Komunale.
P. P.
Srečanje starostnikov in invalidov
MOKRONOG - Tukajšnja krajevna organizacija Rdečega križa in župnijska Karitas sta preteklo soboto v sodelovanju s krajevno skupnostjo pripravili srečanje starostnikov in invalidov. Od okrog 170 povabljenih je slaba stotnija prišla po maši v župnijski cerkvi še v kulturni dom. Najprej jih je pozdravila tajnica mokronoške župnijske Karitas Anica Brginc - Do-lenšek, zatem pa še župnik Klavdio Peterca, predsednik območne organizacije Rdečega križa Trebnje Dušan Mežnaršič in predsednik sveta KS Mokronog Anton Maver. Zahvalili so se starostnikom za njihov prispevek k bogatejšemu življenju mlajših generacij, za njihovo modrost, s katero še na jesen svojega življenja duhovno plemenitijo okolje, v katerem živijo. V vodstvu KS Mokronog so se odločili, da bodo v prihodnjem letu pričeli obiskovati na domu starostnike ob okroglih obletnicah, ob običajnih rojstnih dnevih pa se jih bodo spomnili z voščilnico. Najstarejša na srečanju je bila 93-letna Amalija Mojsilovič, z recitacijo je presenetila 92-letna Terezija Modic, za prikupen kulturni program pa so poskrbeli še najmlajši pod vodstvom Branke Virant.
P. P.
Druga abonmajska predstava za otroke
TREBNJE - V četrtek, 9.novembra, ob 17. uri se bo predstavilo v Kulturnem domu Trebnje Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane s predstavo Zgodbe iz gozdička.
Seminar za igralce amaterskih gledališč
TREBNJE - V zadnjih dneh tega vikenda, 4. in 5. novembra, bo v Trebnjem seminar za igralce amaterskih gledaliških mladinskih in odraslih skupin. Ker je bilo prijav več kot za eno delavnico, bo Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, območna izpostava Trebpje, v sodelovanju z vodjo delavnice, diplomirano gledališko igralko Simono Zorc Ramovš, organiziral še ponovitev delavnice 18. in 19. novembra.
POŽAR V DOMU STAREJŠIH OBČANOV - Oskrbovanec v trebanjskem domu starejših občanov med branjem in kajenjem v postelji pozabi ugasniti cigareto, še preden ga premaga spanec. Cigareta zaneti požar, dim pa opozori dežurne, da še pravočasno pokličejo na pomoč gasilce... Tak je bil približen scenarij vaje ob mesecu požarne varnosti, ki so jo izvedli prejšnji četrtek PGD Trebnje, Ponikve, Velika Loka, Lukovek in Račje selo v sodelovanju z ljubljanskim podjetjem Tom ing. (Foto: P. P.)
GLINENI IZDELKI V TOM COMMERCU - V salonu tega podjetja na Puščavi je mokronoško društvo Majolika unikata pripravilo pregledno razstavo keramičnih izdelkov (na posnetku). Z izdelki, ki so jih ustvarili na tečajih za keramiko, se predstavljajo: Renata Kocijan, Duška Peček, Marija Rep, Slavka Šinigoj, Danuša Štiglic, Urška Udovč, Domen Vidic, Jernej, Saša, Tanja in Urban Uhan. Razstavljavci so povedali, da radi oblikujejo glino, se družijo in da so se na tečajih že veliko naučili. Očitno so tudi obiskovalci razstave navdušeni nad glinenimi izdelki, saj so jih že precej prodali. (Foto: P. P.)
1. skupno ocenjevanje mostov
SEVNICA - Vsa društva vinogradnikov na območju sevniške občine (Malkovec, Sevnica-Boštanj, Studenec in Šentjanž) pripravljajo ob martinovanju L skupno ocenjevanje mostov. Vzorce bodo zbirali v gostilni Janc na Studencu (dvakrat, liter po 1000 tolarjev), v ponedeljek, 6, novembra, od 16, do 20. ure in v restavraciji Panorama v Boštanju istega dne, od 16. do 18. ure. Moste bo ocenila degustacijska komisije, v katero so povabili ugledne enologe in poznavalce vin vinorodne dežele Posavje. Rezultate bodo razglasili v nedeljo, 12. novembra, ob 11. uri na Primožu, kjer bo tudi blagoslov vin in družabno srečanje. S Studenca bodo ob 8. uri proti Primožu krenili na pohod vinogradniki in vsi, ki bi se jim radi pridružili.
Spominska slovesnost za padle borce
SEVNICA - Ob dnevu spomina na untrle so sevniški borci v sodelovanju z osnovno šolo Sava Kladnika pri Plečnikovem spomeniku umrlim med NOB na Trgu svobode pred železniško postajo pripravili spominsko svečanost za padle borce, ki sta se je udeležila tudi župan Kristijan Janc in podžupan Andrej Štricelj.
Odkupujejo industrijska jabolka
SEVNICA - V poslovalnicah sevniške kmečke zadruge gre h koncu odkup industrijskih jabolk. Cena za kilogram jabolk je 10 tolarjev. Jabolka morajo biti ustrezno naložena, v zabojih ali vrečah, o količinah pa je potrebno sporočiti poslovalnicam KZ Sevnica zaradi organizacije prevoza. V poslovalnicah KZ imajo na zalogi tudi krmna žita, semena ozimnih žet in krmne mešanice. Sprejemajo pa naročila za suho seno v balah po 25 kg po 22 tolarjev za kilogram pripeljan na dvorišče kupca.
Žolčno o podražitvi odpadkov
S seje sevniškega občinskega sveta ■ Spet še za 14-odsototkov dražji odvoz smeti Iskanje konkurenčnih ponudnikov oz. deponije - “Življenjski ležeči policaji”
SEVNICA - Sevničani se ne bodo sprijaznili z nenormalnim povečevanjem cen odvoza odpadkov, ki že diši po izsiljevanju. Tako je moč razumeti razpoloženje njihovih občinskih svetnikov, ko so na 20. seji občinskega sveta razpravljali o predlogu sevniške Komunale za 14 - odstotno povišanje cen odvoza odpadkov. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj naj bi do 1. decembra omogočilo to podražitev, ki sojo po žolčni razpravi naposled potrdili tudi sevniški svetniki.
Pogodba o uporabi odlagališča času niso določljive v zneskih, bo-
komunalnih odpadkov v Spodnjem Starem Gradu, sklenjena med krško in sevniško občino, namreč slednjo zavezuje, da plačuje nadomestilo za uporabo sanitarne deponije v višini 1000 tolarjev za kubik odpadkov ob sklenitvi pogodbe in z upoštevanjem rasti drobnoprodajnih cen. Dosedanja taksa občine Krško je bila ob sklenitvi te pogodbe 558,13 tolarjev za kubik, upravljavec deponije Ko-■ stak, d.d., Krško pa Komunali po pogodbi zaračunava še dodatno takso 442,87 tolarjev za kubik kot posebno postavko. Ta pogodba določa, po besedah direktorja Komunale Bojana Lipovška, še dodaten in druge obveznosti, ki v tem
do pa v prihodnje dodatni strošek odvoza odpadkov. Praznino v prihodkih od pričetka obračunavanja dodatne takse s strani Kostaka do časa, ko jo bodo obračunavali tudi pri končnih uporabnikih (predvidoma torej do začetka decembra letos!), bo nujno zapolniti. Javno podjetje Komunala, d.o.o., Sevnica bo ob 1900 m3 odpadkov ta dodatna taksa stala 839.800 tolarjev. Sevniški občinski odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo, ki ga vodi Jože Kunšek, je predlagal, naj poiščejo še druge možnosti odlaganja odpadkov, s čimer so svetniki soglašali in znova razmišljali tudi o lastni deponiji. Če bodo rezultati pri iskanju kon-
kurenčnih ponudnikov ugodni, bodo pogajanja s Krčani dosti manj težavna, kot so bila doslej, ko se obnašajo kot nekakšni monopolisti.
V luči odgovora svetniku Alojzu Zalaščku, ki je na predzadnji seji opozoril na neprimerne, previsoke fizične ovire za umirjanje prometa pri OŠ Boštanj, je komisija v sestavi Zvone Tuhtar, Roman Perčič in Marko Kovačič pregledala vse fizične ovire pred šolami in vrtci in ugotovila, da vse ustrezajo, razen montažnih pri sevniški šoli. Svetnik Tuhtar (tudi predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) je zahteval pisni odgovor, kdo je odgovoren za to skrpucalo, hkrati pa opozoril kolege in župana Kristijana Janca, ki so zagovarjali bolj “življenjske ležeče policaje”, da “s terena" še ni slišal takšnih kritik zaradi grbin v conah umiranja prometa. Poudaril je, da so varnost in življenje otrok nad vsem.
P. P.
Zdravstvenemu domu šteti dnevi
V Krškem na Spodnjem Griču položili temeljni kamen za nov zdravstveni dom - Obstoječa stavba neustrezna - Dolgoletna prizadevanja - Na natečaju dobilo podjetje Begrad
KRŠKO - Tu so 27. oktobra položili temeljni kamen /.a nov krški zdravstveni dom. Dom bodo zgradili na Spodnjem Griču, potem ko je prevladalo mnenje, da v starem mestnem jedru, kjer je zdravstveni dom zdaj, ni prostora za tovrstno ustanovo. Zdravstveni dom bo gradilo podjetje Begrad.
V Krškem so zdravstveni dom zadnjič dogradili pred več kot 20 leti. Če je bil prizidek k prvotni stavbi zadostna rešitev za čas ob koncu 70 let, je celotna stavba kmalu postala premajhna in zato kot objekt bolnikom neprijazna.
Različni občinski organi že vrsto let jemljejo v precep prostorsko stisko v zdravstvenem domu. Občinska skupščina v Krškem je že v začetku 80 let zapisala med svoje glavne naloge razvoj krškega osnovnega zdravstva. V devetdesetih
32 kršitev
KRŠKO - V poostrenem nadzoru nad uporabo varnostnih pasov in mobilnih telefonov med vožnjo so krški policisti ugotovili 32 kršitev nepravilne uporabe mobilnega telefona, v 219 primerih pa neuporabo varnostnega pasu na sprednjih in zadnjih sedežih. Vsem voznjkom so bile izrečene mandatne kazni.
letih je Danilo Siter, ko je postal predsednik takratne krške občinske skupščine, in pozneje kot župan občine Krško ustanovil Odbor za izgradnjo novega zdravstvenega doma. Gradnja novega doma je postala še verjetnejša, ko je v letu 1996 občinski svet Krško potrdil sklepe o gradnji. Od takrat so se dogodki vrstili v smeri, ki je obetala resnični začetek gradnje.
Dom začenjajo graditi, kot rečeno, v teh dneh. Občina je izmed dveh ponudb, ki sta ostali v obdelavi ob koncu natečaja za gradnjo, izbrala Begradovo in zavrnila skupno ponudbo Togrela in SGP Posavje Sevnica, kot je ob podpisu pogodbe za gradnjo povedal krški župan Franci Bogovič. Po županovih zagotovilih bodo hkrati z zdravstvenim domom zgradili tudi lekarno, ki jo bodo finacirali verjetno tudi - tako Bogovič - z denarjem farmacevtske industrije.
Sanje postajajo življenje
Svečana seja občinskega sveta Brežice - Nagrade, priznanja, plakete in častna občanka - Prijazno državo!
BREŽICE - Na svečani seji občinskega sveta Brežice 27. oktobra v viteški dvorani brežiškega gradu so podelili letošnje oktobrske nagrade občine Brežice. Prejeli sojih Milena Jesenko, Vlado Podgoršek in Franc Polovič starejši. Izročili so tudi letošnja priznanja občine Brežice, in sicer so jih dobili gasilska godba na Pihala Loče, osnovna šola Maksa Pleterš-nika Pišece in sekcija za ohranitev naravne in kulturne dediščine pri Turističnem društvu Bizeljsko. Na seji so izročili tudi plakete občine Brežice, ki jih podeljuje župan. Plakete so dobili Planinsko društvo Brežice, Roman Matjašič, Jože Vovk in Jože Lovenjak.
Dr. Alojzij Slavko Sušin, brežiški podžupan, je na svečani seji svoj slavnostni govor oprl na besede Jožice Zupančič. Ta učenka OŠ Maksa Pleteršnika Pišece, kije prejela naziv vizionarka tisočletja in Unescovo nagrado, je ob neki priložnosti rekla: “V vsakem srcu je prostor za sanje.” Podžupan Sušin je v govoru ob koncu tega dejal, da sanje postajajo življenje vsak dan, še prej pa je nanizal uspehe in
• Ivo Stiplovšek so na svečani seji razglasili za častno občanko občine Brežice. Dvorana je podelitev častnega naziva pozdravila z burnim in dolgotrajnim ploskanjem.
težave ljudi v občini Brežice. Pri tem je podžupan, ki je doma v Pišecah, med drugim znova sporočil, da brežiškemu podeželju grozi osiromašenje, če s hitrim sprejemanjem prostorskih dokumentov ne bodo zajezili izseljevanja. Kako ublažiti sedanje težave kmetijstva? Kako čim manj boleče končati vse predolgo trajajoče stečaje. Kako zagotoviti vso pomoč mladim družinam? Na taka vprašanja je opozoril Sušinov govor. Podžupan je menil, da je potrebno povezati Brežice z Brežiča-ni po svetu, da bi sanje lahko postale resničnost.
Slovenija potrebuje 2 milijona pametnih glav, zato si Slovenci ne smejo nasprotovati. Delitev je po njegovem dopustna le ob volitvah, potem je nujno sodelovanje. Sušin je tudi izrekel upanje, da bo Slovenija socialno pravična država, v kateri bodo ljudje živeli lepo, tudi na nerazvitih območjih. Žal ta država, kot je navedel v govoru dr. Sušin, brežiški občini reže mačehovski kruh.
V kulturnem programu je nastopil pevski zbor OŠ Dobova, “eden najboljših osnovnošolskih zborov v občini”, kot so povedali, pod vodstvom Pavle Bunetič. Rogisti iz Dobove so poskrbeli za presenečenje s fanfarami pred podelitvijo občinskih nagrad.
M. L.
"VENTIL ODPRT” - Pred štirimi leti seje brežiška občina v sodelovanju s Komunalnim stanovanjskim podjetjem KOP Brežice odločila zgradili vodovod Prilipe-Čatež ob Savi ter črpališče in rezervoar na Prilipah. Potem ko so pri izkopu naleteli na stara grobišča, so morali prestaviti prvotno načrtovano traso. Zato je bila gradnja počasnejša. Kljub takim nepričakovanim vmesnim gradbenim operacijam so na Prilipah 25. oktobra nov vodovod simbolično predali namenu. Ta javni vodovod upravlja in ga bo ob morebitnih tehničnih težavah tudi popravljalo podjetje KOP Brežice. Direktorica podjetja Vladka Kežman (na fotografiji levo) si je ogledala naprave na začetku vodovoda na Prilipah. Na njeni levi: Mirko Kambič, ki seje bržda spomnil, kako je pred desetletji otvarjal nekdanji, prvi, vodovod na Prilipah. Na sliki desno: Stane Ilc, predsednik nadzornega sveta KOP. (Foto: M. L.)
BREŽICE - V Splošni bolnišnici Brežice je bila 27. oktobra otvoritev prostorov za t.i. računalniško tomografijo, računalniško podprto rentgensko fotografiranje telesa. Celotna naložba vključno s pripravljalnimi deli in dodatno opremo ter glavno aparaturo je vredna okrog 85 milijonov tolarjev.
Pridobitev bolnišnica šteje med pomemben dosežek. "Računalniška tomografija je ključnega pomena v diagnostiki bolezni možga-novine, hrbtenjače in trebušnih organov ter skeleta,” poudarja dr. Mladen Šoštarič, predstojnik radiološkega oddelka brežiške bolnišnice. Težje bolnike iz Brežic, ki so jih želeli pregledati s to metodo, so doslej vozili drugam. Tone Zorko, direktor Splošne bolnišnice Brežice, pojasnjuje okoliščine tako: “Že nekaj let seje v bolnišnici nakazovala potreba po lastni računalniški tomografiji, ki jo stroka pozna pod kratico CT. Ker naša bolnišnica ni bila uvrščena med tiste, ki so s-skupno nabavo v Sloveniji dobile lastno aparaturo, so se naši zdravniki skoraj vsak dan dogovarjali za potrebne preiskave v drugih bolnišnicah. Najprej je bilo tako sodelovanje s Kliničnim centrom, kasne-
je še celjsko bolnišnico in zadnja tri leta zelo veliko z novomeško bolnišnico. Kar 250 težjih bolnikov letno smo z reševalno službo prepeljali na CT v te bolnišnice. S tem so bili zelo obremenjeni reševalna služba, bolniki in zdravniki, ki zaradi čakanja na preiskavo pacienta pogosto niso mogli hitro postaviti diagnoze. Ocenili smo, daje bilo v omenjene bolnišnice na CT poslanih iz Posavja 600 do 800 bolnikov tudi ambulantno.” Pridobitev brežiške bolnišnice osebje zelo pozdravlja, bolniki bodo nedvomno zadovoljni, ker jim ne bo treba drugam. Nabavo aparature za t. i. CT je dr. Vladimir Jevtič, predstojnik Kliničnega inštituta za radiologijo, pospremil z besedami: “CT aparat je nedvomno pomembna strokovna pridobitev za brežiško bolnišnico in njen radiološki oddelek. Zelo sem vesel,
da ste omogočili njegovo nabavo."
Nabava aparature naj bi bila videti v očeh javnosti kot medicinski strokovni razvojni korak in kot izraz enotnosti nastajajoče pokrajine Posavje. Direktor brežiške bolnišnice Tone Zorko namreč poudarja: “Nekako ob podpisu pogodbe o dobavi aparature smo obvestili o naši nameri Svet pokrajine Posavje v ustanavljanju in ga prosili za denarno pomoč, sicer nakupa sami ne bi zmogli. Svet je podprl naša prizadevanja. Tako naj bi vse tri posavske občine zagotovile v letu 2000 in 2001 skupno četrtino denarja."
Kristijan Janc, predsednik Sveta pokrajine Posavje v ustanavljanju, je ob otvoritvi prostorov t.i. CT izrekel zadovoljstvo nad omenjenim sodelovanjem občin Brežice, Krško in Sevnica. "Bolnišnica je eden veznih členov bodoče pokrajine Posavje,” je zatrdil Janc. O "pokrajinski bolnišnici Brežice" pa govori tudi Vladislav Deržič, brežiški župan.	m.	L.
Bolnišnica ima sodoben rentgen
Na radiološkem oddelku v Splošni bolnišnici Brežice odslej tudi računalniška tomografija - Okrog 1000 jih je dozdaj šlo na pregled drugam - “Pokrajinska bolnišnica Brežice”
Gradnja zdravstvenega doma v Krškem je za Begrad dober posel, kot je povedal Begradov direktor Franc Panjan ob podpisu Pogodbe. Begradu bo krška občina delo plačala z denarjem in starim, tj. obstoječim zdravstvenim domom v Krškem. To pridobljeno stavbo bo Begrad mogoče začel prenavljati takoj, ko bo dograjen dom, za katerega so položili kamen v petek.
M. L.
Z vsemi silami za zdravo vodo v Pišecah
Prihodnje leto vodovod
PIŠECE - V krajevni skupnosti Pišece nekatera gospodinjstva dobivajo iz vodovoda oporečno vodo. Taki stiski, ki na prvi pogled mogoče za marsikoga sploh ni tako huda, bodo naredili konec s sedanjo vodovodno gradnjo v tukajšnjih krajih. Po besedah Petra Skrivalnika, predsednika KS Pišece, bodo nov vodovod napeljali prihodnje leto. S tokratnim gradbenim posegom bodo priključili na javni vodovod celo krajevno skupnost, tudi domačije, ki so doslej dobivale vodo v hišo iz lastnih lokalnih, onesnaženju najbolj izpostavljenih vodovodov.
V gradnji vodovoda je investitor krajevna skupnost. “Seveda veliko pomaga brežiški občinski proračun. Polovico denarja, lahko rečem, da država iz sklada za razvoj demografsko ogroženih območij. In tudi krajani prispevajo svoj delež v denarju. Za vodovod je krajevna skupnost namenila del denarja, ki ga zbiramo s samoprispevkom,” je povedal predsednik Skri-valnik.
M. L.
Pomoč krškemu AMD
LJUBLJANA - Poslanec Branko Kelemina se je na ministrstvu za šolstvo in šport dodgovoril za sestanek, na katerem sta družno s predsednikom AMD Krško predstavila projekt za posodobitev pomožnih prostorov za speedway v pripravah za tekmo Grand prix. Kelemina meni, daje bila predstavitev uspešna, saj so na ministrstvu obljubili, da se lahko Krčani nadejajo okrog 20 milijonov tolarjev pomoči pri tej naložbi. Na tem ministrstvu je Kelemina opravil tudi razgovor v zvezi s pobudo o podelitvi koncesije za dodatne programe izobraževanja na Srednji tehnični šoli v Krškem. Pobuda je bila sprejeta in zdaj čakajo na rešitev.
ODLOČITEV O DOMU JE PADLA - Krški župan Franci Bogovič (na fotografiji drugi z desne) in direktor gradbenega podjetja Begrad Franc Panjan (levo) sta 27. oktobra v Krškem podpisala pogodbo o gradnji novega zdravstvenega doma v Krškem. ..Rok za dokončanje je dve leti. Mi ga bomo skušali skrajšati,"je napovedal direktor Panjan. (Foto: M. L.)
ŠOLA V PIŠECAH BO NOVA - Prihodnjo pomlad bodo v Pišecah predvidoma začeli ob sedanji precej dotrajani osnovni šoli graditi novo. Mogoče bodo zaradi urejanja dokumentacije gradbeni stroji zabrneli nekoliko pozneje, kol je predvideno. Objekt bo nared v letu 2002, mogoče že pozno jeseni leta 2001. Naložba bo stala 360 do 400 milijonov tolarjev. Ministrstvo za šolstvo naj bi od tega prispevalo 40 odstotkov, prav toliko naj bi dala občina Brežice, preostali denar naj bi zbrala krajevna skupnost Pišece. Temeljni kamen je 29. oktobra potožila Štefka Kučan (na fotografiji), ki je rekla, da to dela "za srečo, zdravje in znanje”. (Foto: M. L.)
DOM VSEH - Na Čatežu ob Savi je škof Andrej Glavan (na fotografiji v ospredju levojblagoslovil nov župnijski dom. Kot je povedal Jože Pacek, župnik na Čatežu (na fotografiji desno), si je vedno želel, da bi bila tukaj taka hiša. "To ni župnikov dom, to je dom faranov in župljanov, ”pravi župnik in dodaja, da so ga pomagala zgraditi z nesebično pomočjo domačini. Po blagoslovitvi doma, kjer so tudi veroučni prostori, je škof maševal v cerkvi na Čatežu. Tu ga je pozdravil Milan Kreačič. Za prisotnost in blagoslov se je škofu v imenu čateške župnije zahvalila Lidija Pungarčič. (Foto: M. L.)
Krške novice
PRED KRŠKIM ZLATI ČASI? - V Krškem, kjer je bronasti Matija Gubec, so ljudem delili listke za loto. Zakaj bi sicer bila vsa cesta polna teh papirjev, če ne zaradi tega? Časi so taki, da tudi Krčane televizija dnevno masira s tem, daje lepo biti milijonar, in prav možno je, da je tudi listke za loto kdo raztresel po mestu zato, da bi bilo v Krškem več milijonarjev.
SLABO LETA - Če je kdo milijonar, potem to gotovo niso delavke krškega Laboda. Krški Labod namreč slabo leti. ‘Saj smo vedeli, da bo tako,’ pravijo nekateri Krčani in se pri tem spominjajo mnogih krških podjetij, katerih sedeže so direkcije v preteklosti prenesle v druga mesta tako kot Labodovega.
“NI KONEC. DOKLER NI KONEC” - Begrad se že veselo pripravlja na izdatno zidanje v krški občini, medtem ko krški in sosednji posavski gradbeniki nimajo spodobno velikega gradbenega dela. No, potem ko sije z delničarskimi transkacijami nekdaj belokranjsko gradbeno podjetje na široko odprlo vrata v krško občino, hišo in prostor, njegov direktor obljublja, da bo v Krškem v prihodnje še gradil. Krčani, nekateri, so ob takih razmerah in takih malce belokranjsko zvenečih besedah jezni. Sicer je vse skupaj še nedokončana zgodba. “Ni konec, dokler ni konec,” pravi nekdanja direktorica Silvana Mozer. Kdo ve, kateri adut pri tem skriva v rokavu?
Novo v Brežicah
SAMO DA JE PRAZNIČNO - V Pišecah bodo gradili novo šolo. Kdaj, še ne vedo čisto natanko, koliko jih bo stala, tudi ne, a gradili jo bodo. Devetletko. Temeljni kamen, za katerega menda ni treba imeti gradbenega dovoljenja, jim je položila predsednikova žena, na ostale kamne pa bo treba še počakati. Najmanj do pridobitve gradbenega dovoljenja. Prav je tako. Graditi je treba pošteno in po vseh predpisih, saj so šole vendar tudi vzgojne ustanove in otroke je treba vzgajati v poštenosti in spoštovanju zakonov. Ti otroci morajo tudi vedeti, kaj je to občinski praznik. Zato je samo zaradi njih (?) prva kaplja malte padla ravno na praznik občine in ne na kak nepomemben datum prihodnje pomladi, ko naj bi, če bo bog dal, šolo tudi v resnici začeli zidati.
PRAZNIK BI VELJALO PRESTAVITI-V sklopu praznovanj občinskega godu bi morali v Cerkljah ob Krki odpreti civilno letališče. Tako je pisalo in še piše na številnih, na predvolilne table nalepljenih plakatih, ki so jim poleg občanov verjeli tudi novinarji različnih medijskih hiš, v resnici pa se ni zgodilo nič. Medtem ko so na nedavno odprti dirkalni stezi v bližnjem gozdičku veselo brenčali dirkalni motocikli, na kraj, kjer naj bi slovesno odprli letališče, ni bilo nikogar, ki bi čakajoče na velik in za občino nadvse pomemben dogodek napotil domov in se jim za potegavščino vsaj opravičil! Zato občinskim oblastem zato predlagamo, naj svoj praznik z 28. oktobra raje prestavijo na 1. april.
Kako omejiti uživanje mamil?
BREŽICE - Ljudje se morajo naučiti bolje prepoznavati odvisnost od drog, ker zgodnje prepoznavanje odvisnosti verjetno lahko prepreči marsikatero osebno tragedijo poznejših uživalcev mamil. Pomemben dosežek pri preprečevanju odvisnosti bi bilo tudi, če bi zmanjšali ponudbo drog v okolju. Tako so med drugim menili na okrogli mizi Mladi in odvisnost, ki stajo pripravila Mladinski center Brežice in ustanova Odsev se sliši 27. oktobra zvečer v Brežicah.
Nekateri ne vedo, da so člani
Za 3. december so razpisane volitve v območne enote Kmetijsko- gozdarske zbornice in v odbore 60 zborničnih izpostav po upravnih enotah - Kako do močne zbornice?
NOVO MESTO - O tem, kako pripraviti volivce, da se bodo volitev udeležili in jih prepričati o pomembnosti regijske in lokalne organiziranosti kmetov, so govorili minulo sredo na širšem regijskem sestanku svetnikov zbornice, županov in predstavnikov upravnih enot. Sestanka sta se udeležila tudi direktor KGZ Ervin Kuhar in predsednik zbornice Peter Vrisk.
Vrisk je poudaril, da ima zborni- Brežicah 11. Odbori izpostav bodo
O ekonomični in uspešni prireji mleka
SEVNO - Novomeška Kmetijska zadruga Krka, poslovna enota Agro-servis, vabi vse, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, na strokovni posvet o ekonomični in uspešni prireji mleka. Posvet bo v petek, 3. novembra, od 10. ure dalje potekal na Srednji kmetijski šoli Grm na Sevnem pri Novem mestu.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na predpraznični ponedeljek so branjevke na novomeški tržnici ponujale: česen po 500 do 600 tolarjev kilogram, čebulo po 200 do 250, šalotko po 400, fižol v zrnju po 500, stročji fižol po 600, solato po 300 do 400, rdečo peso po 200 do 250, koren, kolerabo, črno redkev in kumare po 200, špinačo po 600, rdeče zelje po 150, zelje po 100, kislo repo in zelje po 200, cvetačo po 300, jajčevce po 300, jurčke po 1500 do 2000, papriko po 150, sladke feferone po 300, krompir po 80, ohrovt po 200 in košarico brstičnega ohrovta po 500 tolarjev. Šopek peteršilja in zelene je stal 50, kilogram kostanja 300, jabolk 100 do 200, hrušk 140 do 250, orehovih jedrc 1200, suhih sliv 800, suhih jabolk 500 do 600, ajdove moke 450, zavitek rezancev in mlincev 300 ter domačega čaja 300 do 400, korenina hrena 100, liter sadjevca 800, slivovke 1000, liter in pol domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000 in steklenička propolisa 300 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 92 do 3 mesece starih prašičev, 76, starih 3 do 5 mesecev, in 24 starejših. Prve so prodajali po 340 do 400 tolarjev kilogram, kar znaša
9.000 do 12.000 tolarjev za žival, druge po 290 do 350, kar pomeni
14.000 do 24.000, in tretje po 300 do 330 tolarjev kilogram, kar je 30.000 do 33.000 tolarjev za žival.
ca 177.000 članov, ki skupaj s svojimi družinami predstavljajo kar veliko moč. Žal pa se mnogi še ne zavedajo pomena organiziranosti in nekateri, predvsem manjši kmetje, niti ne vedo, da so člani zbornice. Kot seje pokazalo, mnogi članstvo in članarino sprejemajo kot vsiljeno. “Imamo nekaj evropsko primerljivih kmetij, nekaj srednje velikih in več 10.000 manjših, ki komaj presegajo 20.000 tolarjev katastrskega dohodka. Tildi te je treba vključiti, ker bomo cilj dosegli le, če bodo v zbornici zastopani vsi,” je dejal.
Ervin Kuharje prisotnim osvetlil potek volitev, saj volilni roki že tečejo. Liste kandidatov lahko predlagatelji vložijo pri območnih volilnih komisijah. Svet območne enote s sedežem v Ribnici bo imel 9 članov, v Novem mestu 13 in v
Semičani bodo ocenjevali mlado vino
SEMIČ - Društvo vinogradnikov Semič pripravlja letos že 14. martinovanje. Vzorce mladih vin za ocenjevanje bodo pobirali v petek, 3. novembra, od 15. do 20. ure v gostilni Pezdirc v Semiču. Vinogradniki naj prinesejo vzorce v vinskih steklenicah s kronskimi zamaški, za vsak vzorec pa bodo morali odšteti po 1.500 tolarjev.
imeli po 7 članov. Listo lahko do 7. novembra do 19. ure vloži 20 podpisnikov, članov zbornice, če jo vlaga društvo, pa zadošča 10 podpisov. Pri tem Kuhar opozarja predlagatelje, naj bodo pozorni, ali so podpisniki res člani zbornice, zato naj raje zberejo kak podpis več.
Udeleženci sestanka so opozarjali, da je volišč premalo in da bo kmete težko prepričati, naj se peljejo volit 10 ali celo 20 kilometrov daleč. Ob tem pa so na dan privrele finančne težave novonastale zbornice, ki še nima urejenih odnosov s kmetijskim ministrstvom, predvsem na področju financiranja. Župani (Semič, Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Novo mesto) so opozorili, da bi moralo kmetijsko ministrstvo v proračunu zagotoviti namenski denar za razvoj kmetijstva v občinah.
Kot so dejali, je letos ministrstvo od 32 milijard tolarjev debelega proračuna za razvoj kmetijstva po občinah namenilo le 500 milijonov tolarjev, občine pa niti tega denarja ne bodo videle, ker razpisov sploh ni. Ker občina dobi ta denar le, če sama zagotovi 70 odst. sredstev, so zdaj v zagati. Same so financirale naložbe, obljubljenega državnega denarja pa ni. Za nameček kmetje še niso dobili niti napovedanih podpor in neposrednih
plačil. Tudi to so stvari, ki bi jih bilo morda lažje urediti z močno zbornico in kmečkim sindikatom.
B. DUŠIC GORNIK,
Novosti za cviček
Veljajo od 8. novembra dalje
LJUBLJANA - Bliža se 8. november, mejnik pri prehodu iz cvička na cviček PTP. “Pravilnik o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - Cviček” (Ur. list RS št. 3/14. 1. 2000) uvaja od vključno letošnjega letnika, za cviček kar nekaj novosti.
Vzorčenje vina, četudi za prodajo v neustekleničenem stanju, opravi predsednik pooblaščene organizacije za oceno vina. Kemična analiza cvička mora biti opravljena pred pokušnjo vina, da bi pokuševalci imeli podatek, če vino ustreza predpisanim pogojem, in sicer: alkohol od 8,5 do 10,0 vol. odst.: kisline od 6,0 do 9,5 g/l; ekstrakt brez sladkorja najmanj 17 g/ 1; ostanek sladkorja do 2,5 g/l; pepel najmanj 1,4 g/l; hlapne kisline do 1,0 g/l; skupni S02 do 120 mg/l in prosti S02 do 25 mg/ 1. Za ocenjevanje neustekleni-čenega cvička je potrebno pov-zorčiti tri steklenice vina, za cviček, ki bo ustekleničen, pa šest, in sicer dve zadrži pridelovalec, štiri steklenice pa dostavijo pooblaščeni organizaciji.
Kmetijski inštitut Slovenije
Slovenci znamo pridelati dober med
Na drugem ocenjevanju medu v Semiču so poskusili 82 vzorcev iz vseh slovenskih pokrajin ■ Opozorilo dr. Poklukarja, da je meda že preveč, vendar je pomembno, da je pridelan čim bližje kupcu
SEMIČ - Čebelarsko društvo Semič je pred dvema letoma pripravilo prvo, sredi letošnjega oktobra pa drugo ocenjevanje medu čebelarjev iz vse Slovenije. V prihodnje naj bi postalo tradicionalno. Nobeden izmed 82 ocenjenih vzorcev ni bil izločen, 68 pa jih je dobilo diplome in medalje, in sicer 12 zlate, 19 srebrne in 37 bronaste.
Predsednik petčlanske ocenjevalne komisije je bil dr. Janez Poklukar s Kmetijskega inštituta iz Ljubljane, ki je na podelitvi priznanj preteklo soboto dejal, da čebelarje v zadnjem času razburja-
X kmetijsko svetovanje
na
Pomembna je analiza tal - Praviloma se v kolobarju menjavajo globinke s plitvinkami
Rodovitnost tal je odvisna od čim boljših razmer za razvoj talnih organizmov, primerne reakcije (pH) tal, ugodnega razmerja med vodo in zrakom, optimalne založenosti s hranili in razmerja med posameznimi hranili. Namesto da bi dovajali gnojila neposredno rastlinam v obliki sintetičnih lahko topnih mineralnih gnojil, spodbuja ekološko kmetovanje gnojenje, s katerim hranimo predvsem mikroorganizme v tleh in tako spodbujamo njihov razvoj in aktivnost. Pri nas se pogosto dogaja, da so tla revna s fosforjem. Če analiza pokaže tak rezultat, predlagamo, da s surovim fosfatom obogatimo svež hlevski gnoj. Z zorenjem gnoja se bo dostopnost fosfatov za rastline bistveno povečala. Priporočamo, da se rodovitnost tal kontrolira z analizo vsakih pet let. Kmetijska svetovalna služba vam bo na podlagi analize izdelala ustrezen gnojilni načrt.
Na ustrezno pripravljena in zagnojena tla sodi ustrezen posevek. V sodobnem poljedelstvu prevladuje koruza in še nekaj okopavin, ki skupaj pokrivajo 60% njiv. Delež travno-deteljnih mešanic, zrnatih stročnic in oljnic pa znaša le 10%. Tako ozko vrstenje poljščin zelo zmanjšuje rodovitnost tal. Tipičen kolobar ekoloških kmetij vsebuje le 20% okopavin, kar 50% strnin in 30% stročnic. Pri vrstenju poljščin kombiniramo učinke poljščin, ki imajo globoke korenine (globinke), ki zemljo rahljajo, zračijo in črpajo hranila iz globljih plasti, s poljščinami s plitvimi koreninami. Praviloma se v kolobarju menjavajo globinke s plitvinkami. Upoštevati pa moramo tudi poljščine, ki se med seboj ne prenašajo: križnice med seboj, stročnice med seboj in žita v zaporedju: rž, oves, ječmen, pšenica.
Celoletna pokritost tal z rastlinami zelo ugodno vpliva na rodovitnost. To dosežemo z uvajanjem dosevkov za krmo, prehrano ali podor, ki jih sejemo pred ali za glavno kulturo. Za podorino se odločimo, če ne potrebujemo krme ali zrnatih poljščin, tla pa so utrujena in jim primanjkuje organske snovi. V praksi so se pokazali dobri neprezimni dosevki: oljna redkev, facelija^ gorjušica in jara grašica in dobri prezimni: rž, Ijuljka, gra-šica in detelje. Še posebej dober dosevek je ajda, ki zgostim spletom tankih korenin izboljšuje strukturo tal. S pravilnim kolobarjem bistveno vplivamo tudi na zmanjšanje zaplevljenosti, zmanjšan pojav škodljivcev in bolezni na polščinah.
Za uspešno ekološko poljedelstvo je bistveno, da vsak kmet vodi zapiske o kolobarju, o izvedenih agrotehničnih ukrepih, o pojavu škodljivcev, bolezni in plevelov ter obnašanju rastlin in sort na posameznih parcelah. Take zapiske zahteva tudi kontrolna služba, ki so ji podvržene vse ekološke kmetije.
MATEJA STRGULEC
jo novice, daje v naših prodajalnah na voljo poceni uvažan med, med slovenskih čebelarjev pa ostaja v skladiščih. S temi težavami se srečujejo tudi hrvaški in avstrijski čebelarji. “Skratka, medu je povsod preveč. Vendar je pomembno, da znamo ceniti svoj med, kije tudi najboljše zdravilo ter da ga pridelujemo čim bliže kupcu,“ je dejal dr. Poklukar. Ob tem je poudaril, da znajo slovenski čebelarji pridelati med visoke kakovosti. “V tistem, ki je bil industrijsko predelan, je čutiti posledice. Tudi ne vemo, kako dolgo je bil na prodajnih policah, kjer se zaradi svetlobe in toplote kvari."
Predsednik komisije je priznal, da med ocenjenimi vzorci ni bilo slabega medu, zato so morda kateremu naredili tudi krivico, ker so ga preslabo ocenili. A med dobrimi so pač morali izbrati najboljše. Vendar po njegovem priznanje še ne pomeni, da bodo slovenski čebelarji tudi prodajali dober med, je pa dokaz, da ga znajo pridelati. Podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije August Gril pa je prista-
vil, da se po zaslugi ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano tudi slovenskim čebelarjem obetajo boljši časi.
Ocenjevanje je po besedah predsednika Čebelarskega društva Semič Staneta Pluta je imelo namen prispevati k še večji kakovosti medu. Ni tajil, da so se zgledovali po vinogradnikih, pri katerih prav po zaslugi ocenjevanj tako rekoč ni slabega vina v kleteh. Sicer pa je bilo ocenjevanje povsem anonimno, zato je še toliko pomembnejši uspeh belokranjskih čebelarjev, ki so prejeli posebne nagrade za najbolje ocenjeni med. Največ točk je dobil med Jožeta Severja iz Semiča, drugi je bil med Jožeta Goved-nika iz Slamne vasi, tretje mesto pa sta si delila pridelka Mirka Pavlina s Sel pri Semiču in Antona Severja z Brezove Rebri.
V bogatem kulturnem programu v prepolnem semiškem kulturnem domu so nastopili semiški šolarji z igrico “Od Trebnove domačije do Hluparjevega mlina”, člani KUD Št. Jurij pri Grosupljem z igro “Čebelar se ženi”, ki jo je režiral belokranjski rojak Jože Marentič, citrarki Vesna Klemenčič s Črešnjevca in Nina Šuštaršič iz Gradca ter ljudski pevec in godec Martin Pečavar iz Nestoplje vasi.
M. BEZEK-JAKŠE
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Nova zaporka za vinske steklenice
Iz materiala, ki je do vina nevtralen
Težave zaradi kakovosti pluta-stih zamaškov, ki so opazne bolj po slabi letini plutovca na Porgu-talskem leta 1996, vzpodbujajo proizvajalce raznih zamaškov in zapork, da razvijajo novosti na tem področju. Če se malo zamislimo nad rastjo deleža stekleničenih vin tudi v Sloveniji, nam je takoj jasno, daje proizvodnja zamaškov dober in zanesljiv posel. Steklenica je premagala sod in potreba po zamaških se je v zadnjih desetih letih povečala, mogoče tudi za stokrat. Tako je sedaj na veliko predstavljena nova navojna zaporka, ki jo je razvila v Nemčiji ena od večji firm. Ne delam reklame za to firmo, menim pa da bo zanimivo za pridelovalce vin, ki vino stekleničijo, zvedeti kaj novega o različnih sistemih zapiranja steklenic.
Ob uporabi novega zamaška pa moramo hkrati na stroju za zapiranje zamenjati tudi glavo in uporabljati steklenice z ustreznim grlom. Kot prednost nove navojne zaporke navajajo, da se načeta steklenica lahko ponovno in brez težav zapre in da je možno celotno zaporko zlahka odstraniti iz vratu steklenice. Zaporko označujejo s kratico LCW, kar pomeni “dolgo vinsko zaporko”. Poudarjajo, da je iz materiala, ki je do vina nevtralen in da je steklenica zrakotesno zaprta. Zaradi tega ni potrebno kakor pri plutastem zamašku vina tako močno žveplati, ker ni dostopa zraka v steklenico in vino počasi zori. Torej naj bi
tako zaprto vino ostajalo dalj časa sveže, četudi je skladiščeno v slabih pogojih.
Toda proizvajalci plutastih zamaškov se ne dajo kar tako ugnati v kozji rog. Več vlagajo v raziskave, da bi ugotovili, kako zmanjšati delež zamaškov, nevarnih za kakovost vin. Pri pripravi plute za izdelavo zamaškov pluto razkužujejo s sredstvi, ki vsebujejo klor. Iz ostankov klora se razvije triklorani-zol, ki je krivec za okus vina po zamašku. Ta po plesni dišeča snov prehaja iz plutastega zamaška v vino. Tudi od temperature v skladišču je odvisno, kako hitro trikloranizol (TKA) pride iz zamaška v vino. Pri temperaturi 10° C je hitrost migracije TKA majhna, pri temperaturi 25° C pa se premika hitreje. Doslej smo vedeli, da velika temperaturna nihanja v skladiščih stekleničenih vin motijo zorenje vina, ker je pretok zraka skozi plutasti zamašek povečan. Tudi naravno zorenje (spreminjanje) vina poteka najbolje pri enakomerni temperaturi. “Okus po zamašku” je pri zamaških iz slabše plute pogostejši. Dobra pluta ima namreč manj por (Ienticel), zato je premikanje TKA počasnejše. Zato so izdelovalci plutastih zamaškov uvedli zelo natančno kontrolo surove plute.
Z analizami ugotavljajo vsebnost TKA v pluti. Maksimalno dopustna vsebnost je 20 ng/g plute.
Da bi se zavarovali pred težavami, nekatere firme zavračajo pluto, ki vsebuje nad 1 ng TKA v enem gramu. Gotovo bodo slabosti plutastega zamaška pripomogle, da se bodo na trg lažje prebijali zamaški in zaporke iz nevtralnih snovi.
dr. JULIJ NEMANIČ
Revija Sad
KRŠKO - Primerno času se tokratna številka revije za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad začenja s prispevkom o negi mladega vina, nadalje piše o rezultatih preizkušanja sredstev za redčenje plodičev jablane v sezoni 1999/2000, o vinogradniško- vinarskem posvetu prvega prereza vin letnika 1999 vinorodne dežele Posavje ter o spremembah vsebnosti sladkorjev in organskih kislin pri hruškah cv. “Viljamovka" med rastno dobo. Zanimiva sta tudi zapisa o pitju in popivanju skozi stoletja ter o rastlinah za trajno ozelenitev tal v trajnih nasadih, objavljena pa sta tudi popravljena lista fungicidov in del določil ter način točkovanja za SIPS.
O AJDI IN ČEBELA H - Semiški osnovnošolci (na fotografiji) so se čebelarjem iz vse Slovenije predstavili z zanimivo igrico ..Od Trebnove domačije do Hluparjevega mlina ". Beseda je tekla predvsem o pridelovanju in predelovanju ajde, pri kateri imajo tudi čebele pomembno vlogo. (Foto: M. B.-J.)
helena mrzli kar gospodinjski kotiček
Korenovke v zasipnici
Za gospodinjstva, ki imajo lastne pridelke, je pomembno, da izberejo najboljši način shranjevanja pridelkov. Zelenjadnice, ki jih vzi-mimo, ne smejo biti prezrele, ker pozneje še v zimovališču pozore. Jesenska slana jim ne škoduje, ampak jih celo utrdi in izboljša. Zelenjavo za skladiščenje pobiramo v opoldanskih urah, ko ni več rose. Vse korenovke, to je korenček, repa, koleraba, rdeča pesa, črna redkev, koreni peteršilja in pastinaka, lahko v začetku novembra shranimo v zasipnico. Na višjem delu vrta izkopljemo do 30 centimetrov globoko jamo, in če je zemlja odcedna, jo obložimo s smrečjem ali s slamo. Na težji zemlji naj bojama bolj plitva, do 15 centimetrov. Zasipnico uredimo v bližini domačije, da ima gospodinja zelenjavo vedno pri roki.
Za vzimljenje odberemo le zdrave korene, ki jih pred tem dobro osušimo, sicer jih v zasipnici napadeta gniloba in plesen. Če imamo zložene korene v višini nad pol metra, moramo po dnu zasipnice speljati kanal, ki ga naredimo iz dveh lat ali naluknjane cevi, da se shranek lahko zrači. Zaradi boljše zračnosti korene naložimo na plast smrečja, jih pokrijemo s plastjo prsti in nato s plastjo smrečja ali slame. Po vrhu naložimo prst in ob hudem mrazu vse skupaj prekri-
jemo še s folijo ali s tunelom, ki nam olajša jemanje korenov iz zasipnice. Iz zelenjave, ki jo hranimo v zasipnici, lahko vso zimo kuhamo zdrave in okusne juhe, enolončnice in prikuhe.
Med jedi, ki so bile nekoč pogosto na zimskem jedilniku, sodi tudi ŠARA, kiji danes namesto svinjske glave in parkeljcev raje dodamo ustrezen kos svežega ali prekajenega svinjskega mesa. Za 6 oseb pripravimo šaro iz 1 kg kolerabe, 1 kg sladke repe, 1 kg krompirja, 0,5 kg rdečega korenja, šopka peteršilja, nekaj listov zelja ali ohrovta, dodamo še 2 žlici paradižnikove mezge, sol, poper in kumino ali poljubne jušne dodatke. Vso zelenjavo očistimo, operemo in narežemo na kocke ter kuhamo v majhni količini vode. Meso narežemo na kose, ga damo v posodo, dolijemo olje in dušimo. Ko se zmehča, mu dodamo kuhano zelenjavo in ostale dodatke, dobro premešamo in kuhamo še 15 minut. K šari ponudimo bele ali ajdove žgance ali črn kruh.
Za prilogo pripravimo PIRE IZ REPE IN KOLERABE. Potrebujemo 400 g repe, 400 g kolerabe, 200 g krompirja, 70 g masla, 2 dl vročega mleka, 3 stroke česna, sol in poper. Olupljeno zelenjavo kuhamo do mehkega, odcedimo in pretlačimo skupaj z dodatki. Pire ponudimo k krvavicam ali pečenicam.
Razstava grafik
Linorezi udeležencev 12. likovne delavnice
NOVO MESTO - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Novo mesto vsako leto prireja v sklopu izobraževalnih programov likovne delavnice, na katerih se mladi in odrasli začetniki ter nadaljevalci urijo v likovnem izražanju in razvijajo svoje ustvarjalne sposobnosti pod usklajenim in strokovnim vodstvom mentorjev. V sezoni 199/2000 je potekalo pet programov, med njimi tudi likovna delavnica grafike, ki jo je vodil dipl. slikar Janko Orač iz Novega mesta. Izbor grafičnih del v linorezu, ki sojih ustvarili udeleženci februarske grafične delavnice, si je mogoče ogledati na razstavi v Galeriji Luna v Pugljevi ulici. Razstavo so odprli v četrtek, 26. oktobra, zvečer, na ogled pa bo do 16. novembra.
Po svetu z Novim mestom v srcu
Slovesnost v počastitev sedemdesetletnice častne občanke Mestne občine Novo mesto Tite Kovač A rte m is - Oh življenjskem jubileju je izšla knjiga Dva tisoč
To je notranji svet prepričanj, kijih je iz krivic in gorja stkal Janez Kolenc. Iz njegove nove knjige pa mora vsak izluščiti, kaj mu pripoveduje trpko, a silno bogato življenje nekega že skoraj preteklega človeka,” pravi Gorenc.
Janez Kolenc ima že v tisku novo pesniško zbirko z naslovom Svetloba pred nočjo.
L. MURN
Razstava za ohranitev dediščine
KOSTANJEVICA NA KRKI -Društvo likovnikov Krško Oko je pripravilo likovno razstavo za ohranitev kulturne in naravne dediščine, na kateri sodelujejo učenci osnovnih šol iz Kostanjevice, Leskovca in Senovega ter 25 slikarjev iz društva. Odprli jo bodo jutri, 3. novembra, ob sedmih zvečer v gostilni Žolnir.
Tita Kovač A rte m is na slavnosti v Hotelu Krka.
ko iz preteklih in bodočih dogajanj” v slogu znanstveno-fantastič-ne utopije in se žanrsko pridružila Tavčarjevemu delu 4000 in Mencingerjevemu Abadonu. Iz slovenske preteklosti je poklicala tri ve-
NOVO MESTO - Mestna občina Novo mesto je svojo častno občanko, pisateljico, publicistko in prevajalko 'Lito Kovač Artemis za njen življenjski jubilej (18. septembra je praznovala sedemdesetletnico) počastila s slovesnostjo v Hotelu Krka, kjer so v petek, 27. oktobra, zvečer predstavili tudi njeno prav za to priložnost natisnjeno knjigo Dva tisoč.
Zbrani gostje in slavljenka so po nagovoru novomeškega župana Toneta Starca prisluhnili Diverti-mentu za klavir skladatelja Marjana Kozine v izvedbi pianista Andreja Jarca, po predstavitvi nove knjige, ki jo je opravil prof. Igor Grdina, pa še trem Kozinovim pesmim, ki jih je ob spremljavi Jarca zapela Irena Yebuah. Večerje izzvenel, lahko bi rekli novomeško, saj so bili tako izvajalci kot avtorji po rodu ali kako drugače povezani z dolenjsko metropolo. Nanjo je še posebej zvesto navezana slavljenka, čeprav je večji del svojega življenja preživela drugod. Sama se je v zahvalni besedi ob koncu uradnega dela slovesnosti duhovito poigrala s sporočilom Andersenove povesti o grdem račku in ga preoblikovala v misel, da ni važno, kje deluješ, ampak je važno, da si iz Novega mesta.
Posebne pozornosti je bila deležna njena nova knjiga Dva tisoč, ki pravzaprav ni novost, saj jo je napisala že pred šestindvajsetimi leti in tudi njena satirična ost je bila uperjena v tedanje svinčene čase v domovini, čeprav se zdaj izkazuje, da je marsikaj zapisanega še vedno aktualno in vredno premisleka. Delo je napisala kot “lepljen-
KRŠKO - Arhitektura nekdanje Cerkvice sv. Duha na Valvasorjevem nabrežju, ki zdaj služi kot razstavišče Galerije Krško, je spodbudila akademskega slikarja Karla Plemenitaša, da je posebej za to okolje pripravil razstavo umetniških keramik. Odprli sojo v torek, 24. oktobra, zvečer. Avtorja je predstavila umetnostna zgodovinarka Katja Ceglar, o svojih delih in zasnutkih postavitve je spregovoril tudi avtor, za prijetno vzdušje pa sta poskrbeli učenki krške glasbene šole Jasmina Erjavec in Mateja Somrak.
Karel Plemenitaš je likovno izobrazbo pridobival na srednji šoli grafičnega oblikovanja, ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je diplomiral iz slikarstva pri prof. Andreju Jemcu, dodatno pa se je izpopolnjeval še na grafični specialki pri prof. Marjanu Pogačniku in Bogdanu Borčiču ter na oddelkih za keramiko in grafiko v Oslu na Norveškem. Živi in ustvarja v Ljubljani. Doslej je imel že 29 samostojnih razstav, sodeloval je na več skupinskih, njegova dela hrani med drugimi tudi slovita dunajska Albertina, nekaj pa jih imajo v Gorjupovi galeriji v Kostanjevici na Krki.
Na razstavi v Galeriji Krško -avtor jo je naslovil Opeka - se umetnik predstavlja z izborom porcelanastih keramik manjšega formata v obliki opeke. Domiselno jih je postavil na zid iz betonskih zidakov, ki jih je zložil v polkrogu kot nekakšno ponovitev apsidnega loka cerkvice. Posebnost keramik je v njihovi obojestranskosti in se-
Razstava v Miklovi hiši
RIBNICA - Jutri, 3. novembra, bodo ob šestih zvečer v Galeriji Mik-lova hiša odprli razstavo video am-bienta Nataše Prosenc.
•veda sami likovni izvedbi, ki bi jo lahko označili kot prenos risbe iz grafike v reliefno risbo na keramiki. Geometrijske konceptualizira-ne abstrakcije gradi s kompozicijami linij, točk in trikotnikov, pri čemer prevladuje forma trikotnika tudi kot simbolno najmočnejši lik. “Zdi se, da trikotniško geometrizi-rane krajine, v svoji biti zelo umirjene, nežne in krhke, simbolizirajo skladnost umetnikovega duha z okoljem in naravo samo,” meni Katja Ceglar.
M. MARKELJ
Iz Čargove zbirke
NOVO MESTO - V torek, 7. novembra, bodo ob sedmih zvečer v Galeriji Krka odprli razstavo del slikarja Ivana Čarga (1898-1958) iz zbirke njegovih potomcev. Izbrana dela bo predstavil Jožef Matijevič. Večer bo s svojim nastopom obogatil Slovenski sekstet klarinetov. Razstava bo odprta do 4. decembra.
Oblikujemo z glino
NOVO MESTO - Dolenjski muzej priredi v petek in soboto, 3. in 4. novembra, od desete do pol dvanajste ure otroško muzejsko delavnico Oblikujmo z glino. Udeleženci bodo v prostorih muzeja izdelovali posode in reliefe z vlivanjem mavca v glinen kalup.
Odrska delavnica
SENOVO - Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Krško priredi v soboto in nedeljo, 18. in 19. novembra, v tukajšnji osnovni šoli odrsko scenografsko delavnico o postavljanju odrske scene pod mentorstvom scenografi-nje Eke Vogelnik. Prijave sprejemajo do 13. novembra na območni izpostavi.
Dobrodelna koncerta
NOVO MESTO, KOČEVJE -Evangelijska cerkev in Kulturni center Janeza Trdine Novo mesto vabita v ponedeljek, 6. oktobra, ob 19.30 v veliko dvorano Centra na dobrodelni koncert ameriške skupine Be-nediction. Izkupiček bo šel za Varstveno delovni center Novo mesto. V torek, 7. oktobra, bo skupina Benc-diction nastopila še v Šeškovem domu v Kočevju, izkupiček tega koncerta pa bo šel za društvo Sožitje iz Kočevja.
Duo Lorenz-Zlobko
NOVO MESTO - V dvorani Glasbene šole Marjana Kozine bo v ponedeljek, 6. novembra, ob 18.30 koncert iz mednarodnega cikla Musiča Danubiana. Nastopila bosta Tomaž Lorenz (violina) in Mojca Zlobko (harfa) v duu in kot solista.
V glini, barvi in besedi
V Knjižnici Brežice se je predstavila ljudska umetnica Jožica Komadina - Pepca iz Globokega
BREŽICE - Tukajšnja knjižnica v času, ko občina praznuje svoj praznik, že po tradiciji povabi v goste katerega od ustvarjalcev, ki je ali po rodu iz teh krajev ali pa je s svojim delom vezan nanje. Letos so na pogovor povabili ljudsko umetnico Jožico Komadina - Pepco, rojeno Živič, doma iz Globokega pri Brežicah. Z njo se je v četrtek, 26. oktobra, zvečer po uvodnem nagovoru vodje knjižnice Tee Be-mkoč in slavnostnem govoru podžupana Alojzija Slavka Sušina pogovarjal Drago Pirman, tema pogovora pa sta bila Komadinin knjižni prvenec in njena likovna ustvarjalnost.
Jožica Komadina je namreč zrasla v vasi Globoko, kjer je imela, kot je dejala, ilovico pred nosom. V nji se je zgodaj prebudil čut za oblikovanje, zato ni nič čudnega, da je otroško igro z glino kasneje, ko je že imela poklic in redno službo, nadgradila z resnejšim likovnim ustvarjanjem, predvsem se je posvetila kiparjenju v glini, pri čemer ji najbolj leži portretiranje. Iz njenih rok so prišli kiparski portreti mnogih znanih osebnosti, ki jih je naredila bodisi po živem modelu bodisi po sliki. Olimpionik Leon Štukelj, politik Sergej Kraigher, pevka Marjana Deržaj, leksikograf Maks Pleteršnik je le nekaj najbolj znanih imen, katerih podobo je ovekovečila likovna samorastnica iz Globokega. Pogosto sega tudi po slikarskem čopiču in v realističnem slogu na platno beleži izginevajočo
podobo slovenskega podeželja. V zadnjem času se ji je priljubilo tudi pisateljsko pero. V svoji prvi knjigi Iz temnih oblakov 1941-1945 v svetlo obzorje je v spominskem delu orisala izgnanstvo z rodne grude in življenje v lagerju, ki jo je doletelo kot petnajstletno dekle z začetkom druge svetovne vojne, ter pobeg iz lagerja in bivanje med slovenskimi partizani. V drugi del knjige je uvrstila zajeten izbor svojih pesmi in obsežno slikovno gradivo z dokumentarnimi fotografijami in reprodukcijami svojih kiparskih in slikarskih del. Večer s še vedno družbeno dejavno in ustvarjalno živahno Globočanko je hitro minil, vsi tisti, ki so ga zamudili, pa se s svojo ustvarjalno rojakinjo lahko seznanijo iz njene knjige, saj je nekaj izvodov poklonila knjižnici.
MiM
Frankfurt po Frankfurtu
LJUBLJANA-Jutri, 3. novembra, bodo v Cankarjevem domu odprli 14. prodajno razstavo novih inozemskih knjig Frankfurt po Frankfurtu. Kot dežela v gosteh se bo predstavila Poljska. V okviru prireditve bo v soboto, 4. novembra, v Štihovi dvorani ob 22. uri klavirski recital pianista L. Mozderja. V ponedeljek iri torek, 6. in 7. novembra, bodo ob 17. uri v Knjigarni Konzorcij predstavitve knjig, oba dneva pa bo v Sprejemni dvorani Cankarjevega doma predstavitev spletnih pripomočkov za učenje na daljavo. Razstava bo odprta do 10. novembra od 9. do 20. ure.
VEČER Z RAGLAMl IN LJUDSKO PESMIJO - Življenje je lahko videti tudi kot eno samo veliko slovo, še posebej v času okrog dneva mrtvih, ko se nam misel osredotoča na minljivost vsega. Na poti od zibke do groba se kar naprej poslavljamo: od otroštva, od doma in staršev, od šolskih klopi, od ljubljenih oseb, od znancev in prijateljev, in z vsakim slovesom gre delček našega srca. V tem se ljudje nismo kaj dosti spremenili od prejšnjih časov, ko so se bolečine slovesa prav tako zapisovale v srca, le daje nekdaj iz njih privrela ljudska pesem, ki se nas, preprosta, a žlahtna, še danes globoko dotakne, če ji le znamo zbrano prisluhniti in če seveda imamo za kaj takega v času, ko nas preplavljajo fabrikati tuje popevkarske industrije, sploh še priložnost. Prejšnjo soboto, 28. oktobra, je taka priložnost bila, pripravile pa sojo v trebanjskem kulturnem domu mlade pevke skupine Ragle, ki goje slovensko ljudsko pesem, j Večer so ubrale na temo slovesa in ga ob izbranih besedah povezovalca Jožeta Bartolja prepletle z občuteno zapelo pesmijo. Gost večera je bit družinski ansambel Volk Folk iz Ilirske Bistrice, prostovoljne prispevke obiskovalcev pa so Ragle namenile za pomoč pogorelski družini. (Foto: M. Markelj)
Karet Plemenitaš ob svoji izvirno postavljeni razstavi umetniške keramike.
Krhkost na čvrstini opeke
Izvirna ambientalna postavitev umetniške keramike akademskega slikarja Karla Plemenitaša v Galeriji Krško
like osebnosti Pastorja, Barona in Mojstra (to so Primož Trubar. Janez Valvasor in Ivan Cankar) ter jih poslala v Butalijo (Slovenijo) in njeno glavno mesto Betonijo v letu 2000. Svet, ki so ga obiskali, hrupen, zasmrajen, z “vsem na knofe in v škatlah”, se trojici ni prav nič dopadel. In kako bi tudi se, saj je ekološko uničen, duhovno in kulturno pa strahotno osiromašen. Škoda, da je njen "obračun s pan-tokratorko Omejenostjo in njeno spletično Neumnostjo”, kot je delo označil prof. Grdina, izšel šele v letu, ki ga je ob nastanku knjige zapisovala kot še oddaljeno prihodnost.
M. MARKELJ
Prevajalska šola
ŠMARJEŠKE TOPLICE - Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti s trebanjsko območno izpostavo vabi na prevajalsko šolo, ki bo potekala v penzionu Domen v Šmarjeških Toplicah od 23. do 16. novembra. Prijave sprejemajo do 15. novembra na naslov Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Štefanova 5, 1000 Ljubljana.
Spregovorila ranjena duša
V Knjižnici Mirana Jarca so predstavili novo knjigo prof. Janeza Kolenca Odtisi na duši - Zbirka črtic in novel
NOVO MESTO - K obsežnemu literarnemu opusu novomeškega ustvarjalca prof. Janeza Kolenca je te dni mogoče prišteti novo prozno delo z naslovom Odtisi na duši. Zbirko dvajsetih črtic in novel, ki so stkane iz desetletij pestrega avtorjevega življenja, so v petek, 27. oktobra, predstavili v Knjižnici Mirana Jarca. Pesem in odlomke iz knjige sta interpretirala Božena Petrov in Robert Kren, za prijetne glasbene dodatke pa je poskrbel kitarist Dušan Pavlenič.
Kot pravi Kolenc sam, so Odtisi na duši z drugo besedo sledovi po duši, saj najraje zajema iz vodnjaka svojega bivanja. Išče po svoji notranjosti in obenem opazuje svet okrog sebe, ki se spreminja, človek pa ostaja človek, žal vse bolj brez človečnosti. “Bral sem to knjigo in se čudil, s kakšnim krčevitim odporom do pritiskajoče zunanjosti je ta človek skušal ohraniti človečnost v sebi. Odtisi ran na duhu, brazde po nekdanjem zlu, kot ima ranjenec brazgotine na svojem telesu - te govore, v te se je zamislil. Knjiga je tako trpek duhovni monolog, ko se je pisatelj v samoti zatopil vase in bral iz ran svojih prestano,” je v eseju ob novi Kolenčevi knjigi razmišljal višji knjižnični referent Jože Gorenc.
Kolenc nas tako vodi po poti spomina od rodne Mirne, ki mu je še danes zavetje lepih misli, ter smrti ljubljene matere, pa preko otroštva ter dijaških in študentskih let v Ljubljani, do doživljanja vojaščine v Makedoniji in spominov na razne dogodke in ljudi, ki jih je srečeval tudi kasneje. Ne more se ogniti in sprijazniti s stremuštvom in koristoljubnostjo današnjega časa in človeka, za katerega si želi le še, “da bi živel kot človek in ne preganjana in preganjajoča zver.
NOVA KOLENČEVA KNJIGA -
Mnogi obiskovalci so na predstavitvi kupili Kolenčevo novo knjigo, ki jo je avtor tudi z veseljem podpisal. (Foto: L. M.)
PRVI ETNO FESTIVAL NA GRADU MALA LOKA - Pestremu kulturnemu dogajanja na gradu Mala Loka, ki ga pripravlja zavod Arti ob podpori trebanjske občine, območne izpostave Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in drugih občasnih podpornikov, se je letos prvič pridružil še etno festival. Za začetek so na grad prišli povabljeni gostje po izbiri vodje projekta Marka Derganca - Dergija, za svoj nastop pa niso zaračunali honorarja. Od poznega popoldneva pa tja pozno v noč so v soboto, 28. oktobra, v grajski rotundi, nato pa v glavnem grajskem hodniku muzicirali Elbin Stefančič, Andrej Trobentar, skupina Mandata (na sliki), duo Parne Gadje iz Nizozemske in Bratko Bibič & The Madlevs z živo glasbo ob nemem filmu Na domačem vrtu. (Foto: M. Markelj)
Jožica Komadina - Pepca v pogovoru z Dragom Pirmanov. V ospredju je njen kiparski portret njene hčere.
POTA
ST*,
dežurni poročajo
IZGINIL MOTOR - 20. oktobra dopoldne je s parkirnega prostora pred Srednjo šolo v Krškem izginilo 70 tisoč tolarjev vredno kolo z motorjem znamke ATX.
TRI KOLUTE ŽICE - V noči na 21. oktober je neznanec z dvorišča poslovnega objekta v Krški vasi ukradel tri kolute bakrene žice, težke okrog 400 kg in vredne 600 tisoč tolarjev.
V LOKAL PO CIGARETE - Iz gostinskega lokala Bife peron v Brežicah je v noči na 18. oktober nekdo ukradel 126 škatlic cigaret v vrednosti 45 tisoč tolarjev. Kar dobra zaloga!
OB MOBITEL - Lastniku R. G. iz okolice Metlike je 18. oktobra zvečer nekdo v gostinskem lokalu Havana s pulta ob biljardni mizi ukradel GSM telefon.
ŠTOPARKA UKRADLA DENAR - M. K. iz Ljubljane je 18. oktobra dopoldne ustavila neznani što-parki v križišču v Slovenski vasi. Ko jo je pripeljal do Mirne in je ta izstopila, je voznica opazila, da ji je zmanjkala denarnica s 25 tisoč tolarji-
HOTEL GASITI - 19. oktobra ponoči so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 19-letnega D. B. iz Novega mesta, ker je doma razgrajal in razbijal, na hodniku bloka pa je aktiviral še gasilni aparat.
PREVEČ OROŽJA - Na podlagi odredbe so policisti 18. oktobra pri hišni preiskavi pri 51-letni M. H. iz Brezja našli in zasegli avtomatsko puško, nabojnik in več nabojev. Sledi kazenska ovadba.
ZAMIKAL GA JE “ROG” - Neznanec je 19. oktobra v Kočevarjevi ulici v Novem mestu pred poslovno hišo Real ukradel kolo znamke Rog maraton I. P. iz Novega mesta.
VLOM V AVTO - B. F. iz okolice Šentjerneja je oškodovan za 27 tisoč tolarjev, ker mu je 26. oktobra neznanec vlomil v osebni avto, ki ga je imel parkiranega ob gozdu v bližini naselja Zapuže.
V zapor in brez avta
NOVO MESTO - Policisti so 24. oktobra pri trebanjskem vozniku C. P. ugotovili, da vozi neregistrirano vozilo in brez veljavnega vozniškega dovoljenja, poleg tega pa so bile na prednji osi vozila obrabljene tudi pnevmatike. Ker je C. P. večkraten kršitelj in je bil že obravnavan zaradi vožnje pod vplivom alkohola, vožnje v alkoholiziranem stanju in drugih težjih prekrškov, so ga da predali sodniku za prekrške, ki mu je izrekel sedem dni zapora in varnostni ukrep začasnega odvzema avta za tri mesece.
Gasilci morajo biti vedno pripravljeni
50 let PIGD Krka ■ Decembra zbornik Vaja gašenja požara, reševanja ponesrečenih in reševanja ob izlitju nevarnih snovi - Sodelovalo okrog 50 gasilcev in reševalcev - Dokazali usposobljenost
NOVO MESTO - V mesecu požarne varnosti, točneje pretekli četrtek, je Prostovoljno industrijsko gasilsko društvo (PIGD) Krka, ki letos praznuje 30-letnico delovanja in spada med društva Gasilske zveze Novo mesto, povabilo pred tovarno Krka na ogled posebne gasilske vaje. Na njej so preverili usposobljenost gasilskih in ostalih enot za skupno učinkovito ukrepanje v primeru naravnih in drugih nesreč.
Na gasilski akciji Krka 2000 so prikazali gašenje požara, reševanje ponesrečencev in reševanje v primeru ekološke nesreče pri izlitju nevarnih snovi, konkretno amoniaka. Poleg poklicnih in prostovoljnih gasilcev Krke so sodelovali tudi delavci Gasilsko-reševalne-ga centra (GRC) Novo mesto in Zdravstvenega doma Novo mesto, skupaj okrog 50. Vaja, ki jo je pred mikrofonom spremljal Lojze Bojane, je dokaz, daje skrb za požarno in ekološko varnost ena prednostnih nalog Krke, rezultati analize akcije pa bodo gasilcem in vodstvu tovarne v pomoč pri načrtovanju dejavnosti na tem področju. V Krki se dobro zavedajo, da lahko požar ali ekološka nesreča v veliki meri ogrozita delovanje podjetja, kar je pokazal tudi nedavni primer v Velenju. Zahtevni tehno-
loški in energetski procesi v podjetju terjajo posebne postopke za preprečevanje požarov in drugih nevarnosti, od vseh zaposlenih -vajo so si mnogi ogledali - pa poučenost o dejavnikih tveganja. Kot je ob koncu akcije povedal poveljnik PIGD Krka Marjan Štangelj, so tako preverili operativne, taktične in organizacijske sposobnosti v primeru požara, ki so se izkazale za dobre, “toda treba je vedeti, daje vaja potekala v idealnih razmerah. V Krki je veliko možnosti, da pride do katastrofe, ker delajo z nevarnimi snovmi, zato je prav, da vadimo. Upamo, da intervencije ne bodo potrebne.” Podobno je dejal tudi poveljnik GRC Novo mesto Janez Gornik.
Sicer pa začetki gasilstva v Krki segajo v leto 1960, ko je 26 delavcev prostovoljno pričelo skrbeti za
*
TEŽKO REŠEVANJE- Reševanje "ponesrečencev" v požaru je bito težavno, saj je bila stavba visoka in je bila potrebna tudi velika gasilska lestev. Dva delavca z zastrupljenimi dihali so odpeljali celo v bolnišnico. (Foto: L. M.)
Roparja dobili
KRŠKO - V noči na 27. oktober seje 44-letni A. M. iz okolice Brežic nahajal v nočnem klubu v Krškem. Da ima pri sebi večjo vsoto denarja, sta opazila tudi 31-Ietni V. L. in 35-letni B. B., oba iz Krškega. A. M. je okrog 1.40 zapustil lokal, za njima pa sta odšla oba osumljenca, ga pri izhodu napadla ter mu vzela 186 tisoč tolarjev, 470 tisoč italijanskih lir in prenosni telefon. S kraja dejanja sta pobegnila, vendar soju krški policisti izsledili in prijeli ob 6.15. Zoper njiju je podana kazenska ovadba. A. M. je dobil lahke telesne poškodbe.
Veja ga je udarila v glavo
ČRNOMELJ - 39-letni A. G. iz okolice Črnomlja je 26. oktobra v gozdu nad vasjo Zapudje podiral drevje. Ko je prežagal debelejšo vejo, se je deblo sprostilo in obrnilo in veja je delavca tako močno udarila v glavo, da se s hudimi poškodbami zdravi v novomeški bolniš-
Trčila v pešca in se odpeljala
NOVO MESTO - Novome-ščanka R. M. je 24. oktobra popoldne z avtom prehitro pripeljala po ulici Šmihel proti mestu in pred prehodom za pešce ni ustavila pešcu A. T. Hotela gaje obvoziti, a je vanj trčila. Pešec je utrpel hudo telesno poškodbo. Voznica je po trčenju odpeljala naprej, policisti pa sojo izsledili na njenem domu in jo ovadili pristojnemu tožilstvo.
Motorist podlegel poškodbam
TREBNJE - 44-letni voznik osebnega avta B. R. iz okolice Trebnjega 29. oktobra v križišču s prednostno cestno po lokalni cesti iz Škovca proti Veliki Loki ni ustavil, temveč zavil v levo in trčil v 25-letnega voznika motornega kolesa B. M. z Rožnega Vrha, ki je zaradi hudih poškodb na kraju nesreče umrl.
Odnesel preko milijon tolarjev
MARTINJA VAS PRI ŠENT-LOVRENCU - Med začetkom julija in 10. oktobrom je neznanec prišel v stanovanjsko hišo, last J. Ž., in v spalnici ukradel žensko torbico, v kateri so bile devize in tolarji v skupni vrednosti milijon 60 tisoč tolarjev.
VRSTE ZA IZDELAVO NOVE OSEBNE IZKAZNICE - Počasi se bliža 20. december, ko stare osebne izkaznice ne bodo veljale več in je za dokazovanje svoje istovetnosti in državljanstva potrebno imeti novo. Ljudje že množično hitijo na upravne enote, kjer so vrste vedno večje, zato so mnogi izkoristili priložnost na Injossu 2000 in novo osebno izkaznico naročili na sejemskem prostoru Ministrstva za notranje zadeve (na sliki). Z osebno izkaznico - za novo je potrebno prinesti fotografijo in 3.400 tolarjev (za mladoletne 2.560) - je možen tudi prehod državne meje s Hrvaško, Italijo, Avstrijo in Madžarsko, pripravna je v pravnem prometu. Seveda je ni potrebno imeti, če imate potni list ali vozniško dovoljenje, vendar pa na podlagi statističnih podatkov ugotavljajo, da veliko Slovencev sploh nima nobenega identifikacijega dokumenta. (Foto,- M. Markelj)
74-letnica odšla od doma
BREŽICE - 25. oktobra okrog 18.30 je od doma ne-znanokam odšla 74-letna Marija Škvarč, ki stanuje v Račji vasi 13 v UE Brežice. Pogrešana je nižje postave, visoka okrog 150 cm, sivih las. Oblečena naj bi bila v dolgo rdeče krilo, temno rdečo jopico, na glavi pa nosi ruto opečnate barve.
požarno varnost in gasilsko opremo. Eden od prvih pobudnikov za ustanovitev je bil pokojni generalni direktor tovarne Boris Andrijanič. V PIGD Krka je danes vključenih 250 zaposlenih, protipožarna zaščita je vpeta med številne oblike izobraževanja Krkašev. Sestavni del pa so tudi praktične vaje, kot je bila opisana. Ob tridesetletnici delovanja društva pripravljajo poseben zbornik o delovanju društva danes in o doživljanju članov društva v gasilstvu v obdobju njegovega razvoja. Predvidoma bo izšel decembra letos.
V PIGD Krka, katerega predsednik je Milan Banovec, si želijo tudi v bodoče uspešno delovati, izšolati nove mlade gasilce in slediti znanstvenemu napredku, da bodo lahko ustvarili pogoje, primerne razmere za človeka in naravo, in da gašenje sploh ne bo potrebno. Nenehna budnost je zato ena najpomembnejših lastnosti gasilcev, saj vemo, da nesreča nikoli ne počiva.
L. MURN
Orožje na avtobusu
OBREŽJE - Delavci mobilne carinske enote so na mejnem prehodu 14. oktobra na avtobusu, ki vozi na relaciji Sarajevo Noterdam, našli v torbi avtomatsko puško znamke Heckler&Koch, model M5, kal. 9 mm, in avtomatsko pištolo znamke Škorpijon, kal. 7,65 mm. Lastnika torbe oz. orožja ni bilo mogoče ugotoviti.
Kar dvakrat v nesreči
MOSTEC - 22. oktobra ob 4.25 je 21-letni D. D. iz okolice Brežic zaradi prehitre vožnje izgubil oblast nad vozilom, sunkovito zavil v levo in se prevrnil. Dobil je hude, sopotnik pa lažje telesne poškodbe. Povzročitelj nesreče je bil že dobro uro prej udeležen v prometni nesreči v Šentlena-rtu, ko so policisti ugotovili, da je vinjen - napihal je kar 2,14 promila, vendar prepovedi vožnje očitno ni upošteval.
PRIPRAVA AVTA NA ZIMO - Pretekli teden so po vsej Sloveniji potekale brezplačne preventivne akcije, v katerih so lahko vozniki svoje avtomobile dobro pripravili na prihajajočo zimo. Tudi poslovne enote AMZS so na široko odprle svoja vrata. Delavci (slika je z enote na Otočcu) so največji poudarek dali pregledu treh najpogostejših pomankljivosli na osebnih vozilih: delovanju svetlobnih teles, zavor in kakovosti zavorne tekočine. Svetovali so tudi pri izbiri, vgradnji in uporabi otroških varnostnih sedežev. Njihova akcija, ki se je je poslužilo veliko voznikov, se je pretekli leden zaključita, podoben preventivni pregled avta pa je do 9. novembra še mogoč na Petrolovih bencinskih servisih. Akcijo so naslovili “Ne pelji mimo, misli na zimo!"(Foto: L. M.)
Varnostnik zalotil tatove
NOVO MESTO - Varnostnik podjetja G 7 Družbe za varovanje d.o.o. je 26. oktobra ob 23.20 pri rednem obhodu Mercatorjevega nakupovalnega centra Cikava pri kaznivem dejanju poskusa odtujitve tuje lastnine zalotil štiri storilce. Eden je vstopil v skladišče, kamero prekril s puloverjem in čez ograjo metal blago ostalim trem. Ko jih je varnostnik presenetil, so imeli že vsi polne nahrbtnike večinoma prehrambenih izdelkov. Trije so se pognali v beg v gozd in pri tem pozabili na ukradeno blago, enega, I5-Iet-nega mladoletnika iz okolice Novega mesta, pa je varnostnik prijel in zadržal do prihoda novomeških policistov, ki so prevzeli nadaljnjo izvedbo postopka. Poleg mladoletnika so prijeli še 38-letnega D. Š. iz okolice Novega mesta ter 32-letnega F. G. iz okolice Postojne. Sledi kazenska ovadba. Osumljenci so povzročili za 60 tisoč tolarjev škode.
Največ skoraj dva promila
Ne zmorejo brez alkohola
SEVNICA - 25. oktobra so ob
1.10 policisti v Sevnici ustavili 40-letnega voznika S. K. Preizkus je pokazal, da vozi pijan, saj je napihal kar 1,91 promila alkohola. Prepovedali so mu nadaljnjo vožnjo, česar pa ni upošteval, zato so ga pol ure kasneje znova ustavili. Policisti so ga pridržali do iztreznitve.
26. oktobra nekaj po polnoči so policisti podobno storili tudi z 24-letnim A. G. iz okolice Metlike, ker je v gostinskem lokalu Cool bar na Suhorju razbijal kozarce in steklenice. S prekrškom je nadaljeval tudi potem, ko so prišli policisti, zato so pridržali. Zagovarjati se bo moral pred sodnikom za prekrške.
Ponarejen potni list
OBREŽJE - Pri mejni kontroli je policist pri 35-letnem Hrvatu N. B. 24. oktobra ugotovil, da ima ponarejeno vozniško dovoljenje. Zoper osumljenca, ki so ga vrnili na Hrvaško, sledi kazenska ovadba.
NEVARNOST TELEFONIRANJA MED VOŽNJO
Mobi odvrača voznikovo pozornost
Teden dni poostrenega policijska nadzora nad uporabo mobijev med vožnjo - Dovoljeno z vgrajenim sistemom za prostoročno telefoniranje - Do zdaj 24 nesreč - Kazen 10 tisoč tolarjev
NOVO MESTO - Da ne bo telefonski pogovor med vožnjo poslednje, kar bomo počeli v življenju. Naj ta stavek pripomore k zavesti voznikov, da je treba med vožnjo varnosti vožnje podrediti vse, kar počnemo v avtomobilu. Pa ne gre le za uporabo mobUev. Mnogi med vožnjo tudi kadijo, iščejo različne predmete, mirijo nemirne otroke, nastavljajo radijski aparat. Vse to zmanjšuje pozornost voznika na vožnjo.
Res pa je, da je vse več telefoniranja z mobijem, kar je lahko zelo nevarno za življenje in zdravje ljudi in lahko privede do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Prav zato so slovenski policisti pretekli teden temu namenili posebno pozornost.
Vožnja motornega vozila je zahtevno opravilo, ki od voznika poleg znanja ter telesnih in duševnih zmožnosti zahteva tudi veliko zbranosti, obzirnosti in odgovornosti do drugih udeležencev v prometu. Cestni promet je dinamičen in vsak udeleženec v prometu vseskozi sprejema iz okolja nešteto informacij, na katere se mora odzivati. Pri vožnji z motornim vozilom pa ima voznik v primerjavi s pešcem ali voznikom počasnejšega vozila mnogo manj časa za pravočasen in pravilen odziv na spremembo prometne situacije. Če pri tem ni dovolj zbran, se reakcijski čas - povprečen znaša od 0,8 do eno sekundo - lahko podaljša celo na dve ali tri sekunde, kar pri vožnji s hitrostjo 50 km/h pomeni 28 do 42 metrov prevožene poti. Vsaka dodatna dejavnost, ki ni v neposredni zvezi z vožnjo, odvrne voznikovo pozornost. Tveganje za nesrečo naj bi bilo med telefoniranjem kar dvakrat do štirikrat večje, saj na voznikovo ravnanje bistveno vpliva tudi vsebina pogovora. Tega seje zavedal tudi zakonodajalec, ki je v 68. členu Zakona o varnosti
cestnega prometa v poglavju Posebne obveznosti voznikov izrecno prepovedal uporabo naprav ali opreme, ki bi bistveno zmanjševale voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ter zmožnosti obvladovanja vozila. Med temi je izrecno naveden tudi telefon in telefoniranje med vožnjo. Dovoljeno je le ob uporabi vgrajene funkcije za pro-
I.
UPORABA MOBIJA MED VOŽNJO PREPOVEDANA - Zaradi sočasne vožnje in telefoniranja vozniki vozijo slabše kot sicer, to pa je tudi vzrok mnogih prometnih nesrečf Foto: L. M.)
storočno telefoniranje. Vendar tudi takšen način telefoniranja ni brez nevarnosti.
Številni tuji strokovnjaki so ugotovili, da telefoniranje med vožnjo
kar za 37 odstotkov podaljša reakcijski čas voznika. Voznik je takrat tudi manj pozoren na dogajanje v prometu, zaradi česar se zmanjša varnostna razdalja, manj kot sicer uporablja vzvratna ogledala, nekontrolirano premika volan, spreminja hitrost vožnje, vozi preblizu desnemu robu ali spreminja smer vožnje na smernem vozišču. Zlasti pri mlajših voznikih pride med telefoniranjem do zmanjšanja frustracijske tolerance, spet druge raziskave pa so pokazale na povečano agresivnost ob zvonjenju telefona. Vožnja tudi takrat ni več primarna naloga voznika, saj jo je prevzel pogovor po telefonu. Izjemno nevarno je zlasti vtipkava-nje telefonske številke, po ameriških raziskavah pa je seganje po telefonu in pobiranje padlega telefona poleg samega telefoniranja najpogostejši vzrok prometnih nesreč.
Pri nas je uporaba telefona med vožnjo brez vgrajenega sistema za prostoročno telefoniranje prepovedana od 1. maja 1998. Za kršitev je predpisana denarna kazen v višini 10 tisoč tolarjev. Do sedaj so slovenski policisti izrekli 9.697 tovrstnih kazni, od tega 24 zaradi povzročitve prometne nesreče. In kako imajo to področje urejene nekatere evropske države? V Avstriji, Italiji Španiji, Švici, Portugalski, Norveški, Veliki Britaniji in Avstraliji (razen v zahodnem delu) je ročna uporaba telefona med vožnjo prepovedana, finska zakonodaja to še vedno dovoljuje, sprememba zakonodaje za to področje pa zdaj poteka v Belgiji.
L. MURN
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d.. Ljubljana
Plačilni promet za pravne osebe
Preko računa pri naši banki ste vključeni v plačilni promet naivečie in najmočnejše banke v državi. V 200 poslovalnicah bančne skupine Nove Ljubljanske banke nudimo celovit in cenovno ugoden servis, tudi z elektronsko banko Proklik NLB in dnevno-nočmmi trezorji. Uspešno stojimo ob strani tako majhnim podjetnikom kot največjim gospodarskim družbam. Doma in v tujini. Zato izkoristite naše prednosti.
Vsa pojasnila dobite pri poslovnih skrbnikih v banki.
Storitve so vam na volio tudi v bankah bančne skupine NLB: Banki Domžale, Koroški banki, Pomurski banki,
Banki Velenje, Banki Zasavje in v Dolenjski banki.
Rastimo skupaj.
f 10% N
popust za les, lesne izdelke in el. ročno orodje od 30. io. do
smo
... da bivitažežagali, pilili, brusili, oblali... V Industrijsko-obrtni coni Žadovinek v Krškem smo odprli nov trgovski center Merkur Mojster s specializirano ponudbo za domače in poklicne mojstre.
*Popust velja pri plačilu z gotovino.
MERKUR
Zdrami	in
SODELUJTE V NAGRADNI IGRI
od 26.10. do 16.11.2000	%	v
40 ENODNEVNIH IZLETOV
(ogled Dunaja, znamenitosti...) 20 PAKETOV LOKA KAVE
tp lg Loka kave) * p
■#§ploTO UK It.l |t‘NAGRALI,..
v akciji od 26.10. do 0. 11.2000 v vseh prodajalnah Mercatorja
9	Iz embalaže Loka kave izrežite tri elipse z napisom
^ Loka kava. Vložite jih v ovojnico, pripišite svoje podatke ter jih najkasneje do 16. novembra 2000 pošljite na naslov: Mercator (lorenjska, d.d., Kidričeva c. 54,
4220 Škofja Loka
' 'fy;H-j
potolcite na nove številke:
1 * i
Vodstvo družbe
39 30 502
Služba za marketing
07 39 30 514
Pravočasno
si zagotovite zimo brez skrbi.
BREZPLAČNI PREGLED VOZILA
Vsi vozniki vozil Škoda ste vljudno vabljeni na brezplačni preventivni pregled
vozila pred zimo.
Pričakujemo vas od 23. oktobra naprej. Dobrodošli!
AMD ASTA d.o.o.
Murska Sobota
AMD ŠLANDER
Cel|e
AUTOEMONA d.d.
Ljubljana
AVTO INN d.0.0.
Nova Gonca
AVTO STEGNE d.o.o.
Slovenska Bistrica
AVTOCENTER IDRIJA d.o.o.
Idrija
AVTOCVET d.o.o.
Tolmin
AVTOHIŠA MOŽE d.o.o.
Ankaran
AVTO KAM d.o.o.
Hrastnik
AVTOLINE KRŠKO d.o.o.
Krško
AVTOMERKUR PSO BEŽIGRAD d.d.
Ljubljana
AVTOSERVIS RIKI,
Rihard Turha s,p.
9220 Lendava
INTEGRAL JESENICE d.d.
Jesenice
PAN - JAN d.o.o.
Trebnje
PSC PRAPROTNIK d.o.o.
Velenje
RO + SO d.o.o.
Celje
SERVIS ŠTERN KRANJ d.o.o.
Kranj
SPC KRETIČ d.o.o.
Prestranek
SPC ŠKODA ŠKERJANEC
Domžale
TIPOM d.o.o.
Maribor
URBAN. SERVIS IN PRODAJA
d.o.o.
Ribnica
VIDIC CENTER d.o.o.
Novo mesto
AVTOSERVIS ŽUNKOVIČ
Miklavž
CAR CENTER
Šmartno
AVTO FEKONJA
Radlje ob Dravi
KREDIT
LEASING
Vaš tolar je sedaj vreden 10 % več
Mazda 626
prihranek do 450.000 srp
Mazda Demio
Mazda 323 Exc!usive prihranek do 300.000 SIT*
Posebej za naročnike Dolenjskega lista SUZUKI SWIFT že od 1.346.630 *
SiJth 2x oirbag, ceni. zaklepanje, elek. pomik stekel in ogledal, imobilizator.
IPl? yJi l) 13 D DJL)(D®'j/
2(D	it*
UjJ -ki-} D000JJ0 U'Yiiy
dJ(ac?3O0
$ suzuki Odar © Ul
■JLMiJaf >\ srt) 'OStMJiD VMjVPjL d ifSJ 4x4 POGON ♦ višji sedeži, da bo nanj bolečin v kriitf
FINANCIRANJE do 5 let
I N T E R MARKETING
03.0 MHZ
Ponudba velja od 3. novembra do 15. novembra za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice
sok bravo, Rauch. rdeča pomaranča, 1,5 I
MARTINOVA KLOBASA,
Celjske mesnine, vakuumsko pakirana, 1 kg
KISLO ZELJE,
v posodi, 1 kg
SIR EMENTALEC, “
KZ Vrhnika, vakuumsko pakirani kosi, 1 kg
st
I
Novomeščani boljši od Uniona Olimpije
Suproliga premagala evroligo - Novomeška Krka Telekom je po zmagi nad ljubljansko Union Olimpijo edino neporaženo moštvo v ligi - Pri Novomeščanih se je izkazal Davison
NOVO MESTO - Po porazu na drugi tekmi Suprolige pred domačo publiko so košarkarji Krke Telekoma na nedeljski tekmi proti Unionu Olimpiji dokazali, da so trenutno najboljše moštvo v Sloveniji. Pred nabito polno dvorano Leona Štuklja so Ljubljančane aktualni državni prvaki po izenačeni tekmi premagali z 82:77 in so tako po šestih krogih edino neporaženo moštvo v ligi Kolinska.
Mirnčani petkrat prvi na Hrvaškem
Blestel je Žiga Strmole
MIRNA - Badmintonisti Toma z Mirne so odlično nastopili na mednarodnem mladinskem prvenstvu Hrvaške v. kjer so osvojili 5 prvih in 5 drugih mest. V kategoriji do 19. leta je blestel Žiga Strmole, ki je zmagal tako med posamezniki kot tudi v igri dvojic, kjer je nastopil s Hrvatom Markom Habušem, v igri mešanih dvojic pa sta s Tajo Boršt-nar osvojila drugo mesto. V kategoriji do 17. leta je med posameznicami zmagala Urška Silvester, do 15. leta pa je med posameznicami zmagala njena sestra Špela, skupaj pa sta v igri dvojic osvojili srebro.
V kategoriji do. 13. leta je Tadej Jezernik skupaj z Ljubljančanom Milijem Arapovičem zmagala med dvojicami, v isti starostni skupini pa sta Tadej in Katja Strmole osvojila drugo mesto tako med posamezniki kot tudi v igri mešanih parov.
Še vedno brez točk
RIBNICA - Tudi po šestem krogu v prvi ženski rokometni ligi je Gra-miz ostal na dnu prvenstvene lestvice brez osvojene točke. Kočevke so na tekmi z Olimpijo omagale že po desetih minutah, ko so se po izidu 3:3 popolnoma vdale. V naslednjih 15 minutah so Ljubljančanke z delnim izidom 15:1 povsem dotolkle ne preveč borbene gostiteljice, ki bi kljub veliki kakovostni razliki morale bolj misliti na igro kot na kaj drugega. “Še vedno sem navezan na Gram-iz, ki sem ga kar nekaj časa treniral, v klubu pa igrajo dekleta, ki so prve korake naredjle v Ribnici. Čeprav so njihove vrste močno razredčene, sem pričakoval več," je povedal trener Olimpije Zdenko Mikulin.
V derbiju državnega prvenstva je predvsem po nekaj lepih in atraktivnih akcijah Američana Bennetta Davisona Krka Telekom prvi del srečanja dobila z 21:18. V nadaljevanju so Novomeščani vodstvo povečali na 31:23, vendar je kmalu po odhodu odličnega Davisona na klop zaradi štirih osebnih napak (pri izidu 27:20) Union Olimpija izfenači-la in drugo četrtino zaključila z minimalnim vodstvom 37:36.
Tretjo četrtino so domači začeli slabše in z neizdelanimi napadi pustili Olimpiji, da pride do vodstva s 46:40, v nadaljevanju pa so s potrpežljivo igro v obrambi in uspešno igro v napadu Vladimirja Anzulo-
viča, Saše Dončiča, Simona Petrova in Dragiše Drobnjaka zaključili tretji del srečanja z rezultatom 59:57. Zadnjo minuto sicer zelo izenačenega zaključka dvoboja so zaznamovale predvsem taktične osebne napake Ljubljančanov in prosti meti Krka-šev. Končni izid tekme, ki jo je navdušeno spremljalo preko 2500 gledalcev, je bil 82:77.
Med varovanci trenerja Aleša Pipana je tokrat izstopal Bennett Davison, ki je kljub temu, da je igral le dobro polovico srečanja, med Novomeščani dosegel največ točk (17) in osem skokov. Sledijo mu Petrov s šestnajstimi ter Anzulovič, Dončič in Drobnjak s po štirinajstimi točka-
Rokometaši bolj praznih rok
Točko so osvojili le Trebanjci, Dobovčani so zamudili priložnost za izenačenje - Torlo ustavi Ribničane
TREBNJE, DOBOVA, RIBNICA - Rokometaši so konec minulega tedna igrali tekme tretjega kroga prve lige, vsa tri moštva z našega konca pa so skupaj iztržila eno samo točko, ki so si jo v Trbovljah prislužili Trebanjci.
Trebanjski trener Mišo Toplak, podobno kot pred tednom na derbiju s Prulčani, tudi tokrat ni mogel biti zadovoljen z učinkom svojih varovancev, ki bi glede na cilje kluba tokrat morali zmagati, če se želijo obdržati v vrhu slovenskega rokometa.
Avtomikolič Rudar - Trimo Trebnje 21:21 (11:10)
Izid tekme med Avtomikuličem Rudarjem in Trimom Trebnjem je bil kar štirinajstkrat izenačen. Trebanjci so imeli zmago že v svojih rokah, saj so tik pred koncem srečanja vodili z 21:19, a so v zaključku tekme naredili preveč napak, kar so gostitelji izkoristili in izenačili na 21:21. 3 minute pred koncem tekme sta
MANJKALI LIKAVČEVI ZADETKI - Takole je eden najboljših slovenskih rokometašev vseh časov Jani Likavec (v skoku), ki je Trebanjcem ostal zvest tudi v novi sezoni, na tekmi s Prulami 67 zaposlil krožnega napadalca Gorana Kozomaro (6), novinca v trebanjskem moštvu, ki je tako kot Likavec takrat dosegel štiri zadetke. V naslednjem krogu so Trebanjcem v Trbovljah manjkali prav Janijevi zadetki, saj je mrežo nasprotnikov zatrese! le enkrat. (Foto-L V.)
TPV stežka do druge zmage
Novomeške odbojkarice na Ptuju zmagale s 3:2 -Žužemberčani v četrtem nizu za las prekratki
NOVO MESTO - Odbojkaricam novomeškega TPV-ja je v soboto na Ptuju na tekmi četrtega kroga državnega prvenstva v 1. državni ligi uspelo zmagati drugič v sezoni, tudi tokrat pa jim to podobno kot v Ljutomeru v prvem krogu ni uspelo zlahka, saj so si dve točki priigrale šele v skrajšanem petem nizu. Novome-ščanke so začele izvrstno in zlahka dobile prvi niz, potem pa so močno popustile in Ptujčankam dovolile, da so povedle z 2:1. Na srečo so se novomeška dekleta v četrtem nizu le zbrala in ga z dobro igro dobila, pa tudi v skrajšanem petem nizu domačinkam niso dale možnosti za morebitno prvo zmago v sezoni.
Tudi ta teden bo odbojkarsko pester, saj naj bi Novomeščanke v torek v Ljubljani igrale povratno tekmo osmine finala pokalnega tekmovanja z Ljubljano, v soboto pa se bodo ob 19.30 v športni dvorani Marof pomerile z novinkami v prvoli-
gaški druži, odbojkaricami B&L Utripa iz Šempetra, ki so v prvih štirih krogih presenetile in kar trikrat zmagale, izgubile pa so le z Mariborčankami.
Žužemberčani so v četrtem krogu druge lige doma izgubili z drugouvrščenim Šoštanjem Topolšico z 1:3. Suhokranjci so dobili prvi niz, potem popustili, bolje pa jim je šlo spet v četrtem nizu, ko so osvojili 23 točk. Žužemberk je po štirih krogih s 5 točkami osmi. Med dekleti so v drugi ligi Kočevke doma z 0:3 izgubile z drugouvrščenim zreškim Come-tom in so s tremi točkami na lestvici desete.
V tretji moški ligi so Kočevci doma s 3:0 premagali Kropo in so na lestvici tretji. Med dekleti so Črno maljke v gosteh z 0:3 izgubile z ekipo Mladi Jesenice, in so na lestvici druge, Semičanke so doma z 1:3 izgubile z Astro Telekomom in so na lestvici enajste.
sodnika Repenšek in Požežnik zaradi neprimernega obnašanja izključila trebanjskega trenerja Miša Toplaka.
Dobovčani so tekmo z Veliko nedeljo začeli precej zmedeno in gostje so proti koncu prvega polčasa vodili že z 12:5. Dobovčani so v drugem polčasu zaigrali precej bolje, minuto pred koncem srečanja so se z zadetkom Bogoviča gostom približali na 20:21, v zadnjem napadu pa se je Igor Deržič prehitro odločil za strel, s katerim bi Dobovčani lahko celo izenačili in osvojili dragoceno točko.
Ribničani so letos preslabi, da bi lahko presenetili državne prvake, čeprav so Celjani tokrat nastopili brez poškodovanega Stefanoviča, Šerbca in Periča. Čeprav Celjani z igro niso navdušili - slabo so igrali predvsem v obrambi - jim Ribničani niso mogli priti blizu, saj jim je to preprečil izjemno razpoloženi nekdanji vratar Trebnjega Mustafa Torlo, kije kar 19-krat obranil strele tekmecev. Pri Ribničanih sta zatajila Škaper in Natan Hojč, svojo nalogo pa sta dobro opravila Lesar in Pajnič, ki sta skupaj dosegla ducat zadetkov.
VROČE POD NOVOMEŠKIM KOŠEM - Novomeščani kljub borbenosti niso uspeli zaustaviti Brezca, ki je takole nad Davisonom zabit žogo v koš, vendar tudi to ni bilo dovolj za zmago Ljubljančanov. (Foto: M. 2.)
mi. Pri Union Olimpiji je izstopal Sani Bečirovič z 19 točkami. V 7. krogu lige Kolinska se bo Krka Telekom v soboto, 4. novembra, v gosteh srečala s Kraškim Zidarjem.
M. ŽNIDARŠIČ
Novomeščani izgubili s Svišem
NOVO MESTO - Rokometaši Novega mesta so v gosteh izgubili 22:32 tretjo tekmo kvalifikacij za drugo državno ligo s Svišem iz Ivančne Gorice. V naslednjem krogu so Novomeščani prosti, v soboto, 11. novembra, pa se bodo ob 18. uri v športni dvorani Marof pomerili s Črnomljem.
Uspešni le Kočevci
KOČEVJE - V petem krogu prve državne kegljaške lige je Kočevje z 1:7 izgubilo z Miroteksom. Edina svetla
izjema v kočevski vrsti je bila Jožica Nagy. Ribnica je v petem krogu v I. državni ligi ostala brez točk na domačem igrišču, saj jih je Ankaran premagal 6:2. V tem krogu so bili uspešni le kegljači Kočevja, ki so s 5:3 (5342:5299) premagali Komo.
Elan je v polfinalu pokala
Nogometaši Elana Granita Commercea so dosegli največji uspeh v zgodovini kluba - Za povrh še ligaška zmaga
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana Granit Cdm-mercea so hitro preboleli katastrofalen poraz 0:6 v Šmartnem ob Paki, saj so na sredini povratni tekmi četrtfinala pokala Slovenije zbrali dovolj moči, da so ubranili prednost s prve tekme, v nedeljo pa so na domačem igrišču dosegli še novo ligaško zmago in z njo ostali v igri za vrh lestvice.
Na prvi tekmi četrtfinala pokala Slovenije so Novomeščani doma z 1:0 ugnali Jadran Šepič, na povratni tekmi v Kozini pa bi za njihovo napredovanje v polfinale zadoščal izenačen izid ali pa poraz z enim zadetkom razlike, s tem da bi dosegli vsaj en zadetek, kar je Novomešča-nom tudi uspelo. Dosegli so zadetek in domačinom pustili, da so le enkrat zatresli mrežo vratarja Nikole Drku-šiča, kar jih je pripeljalo v polfinale pokala, kar je izenačen največji uspeh v tričetrtstoletni zgodovini novomeškega nogometa.
Poleg Novomeščanov so se v polfinale uvrstila tri prvoligaška moštva Hit Gorica, Rudar Velenje in
Olimpija. Izidi četrtine finala Slovenije (v oklepaju so izidi prvih tekem): Primorje : HIT Gorica 0:1 (1:6), Jadran Šepič : Elan Granit Commerce 1:1 (0:1), Rudar Velenje : Dravograd 2:1 (2:1), Olimpija : Maribor Pivovarna Laško 3:0 (0:2) V 13. kolu drugoligaškega tekmovanja so nogometaši Elana Granita Commercea doma z 1:0 ugnali Brda. Zadetek je že v 13. minuti dosegel Bojan Žagar, da bojeviti gostje kasneje niso izenačili, pa ima največ zaslug vratar Nikola Drkušič.
KOŠARKA Suproliga, 2. krog - KRKA TEKEKOM - EFES PILSEN 64:72 (14:24. 35:41, 42:60); Dvorana Leona Štuklja, gledalcev 2.000, sodnika: Efim Resser (Nemčija), Zancanella (Italija).
KRKA TELEKOM: Anzulovič 5, Dončič 12 (2:3), Petrov 17 (2:2), Davison 13(1:1), Grum 2, Drobnjak 8, Ščekič 5, Arapovič 2.
EFES PILSEN: Mulaomerovič 9, Bibo 5, Ščepanovič 10 (5:6), Tun-ceri 4, Yi!maz, Bešok 13 (1:1), Okur 2, Drobnjak 21 (3:4), Pekar 8.
Met za dve točki: Krka Telekom 16:41, Efes Pilsen 23:42.
Met za tri točke: Krka Telekom 9:21 (Petrov 3, Dončič 2, Davison 2, Anzulovič, Ščekič), Efes Pilsen 5:18 (Drobnjak 2, Mulaomerovič, Ščepanovič, Bibo).
Prosti meti: Krka Telekom 5:6, Efes Pilsen 11:13.
Skoki: Krka Telekom 19, Efes Pilsen 13.
Osebne napake: Krka Telekom 19, Efes Pilsen 17.
Ostali izidi v skupini B -1 raklis Solun : Partizan Beograd 91:76, Bayer 04 Leverkusen : Ostende 82:90, Maccabi Tel Aviv: Plannja Basket 95:69, Pau Orthez - Scavo-lini Basket 84:76.
1.	Maccabi Tel Aviv	2	2 0	180:150	4
2.	Ostende	2	2	0	169:147	4
3.	Iraklis Solun	2	1 1	164:156	3
4.	Pau Orthez	2	I 1	153:151	3
5.	Baver 04 Leverkusen	2	1 1	166:166	3
6.	Krka Telekom	2	1 1	144:145	3
7.	Efes Pilsen	2	I	1	137:143	3
8.	Partizan Beograd	2	I I	151:160	3
9.	Scavolini Basket	2	0 2	157:169	2
10.	Plannja Basket	2	0 2	145:179	2
Liga Kolinska, 6. krog - KRKA
TELEKOM: UNION OLIMPIJA 82:77 (21:18, 36:37, 59:57); Dvorana Leona Štuklja, gledalcev 2800, sodnika: Rems (Ljubljana), Kolar (Kranj).
KRKA TELEKOI4: Anzulovič 14 (5:8), Dončič 14 (1:4), Petrov 16 (2:2), Davison 17 (5:6), Grum 2, Drobnjak 14 (6:6), Ščekič (0:2), Arapovič 5 (1:3).
UNION OLIMPIJA: Golemac 14, Udrih 1 (1:2), Bečirovič 19 (6:8), Brezec 13 (5:7), Jordan 12 (1:2), Paravinja 2, Žukauskas 4, Kovačič 12 (0:2).
Prosti meti: Krka Telekom 20:31, Union Olimpija 13:20.
Met za tri točke: Krka Telekom 4:15 (Petrov 2, Anzulovič in Dončič po 1), Union Olimpija 4:13 (Jordan 3, Bečirovič 1).
Osebne napake: Krka Telekom 24, Union Olimpija 30.
Pet osebnih: Kovačič (38.), Jordan (40.), Davison (40.), Golemac (40.).
Ostali izidi: Loka kava : Pivovarna Laško 74:107, Rogla : Kraški zidar 80:73, Zagorje Banka Zasavje : Triglav 67:77, Savinjski Hopsi: Helios 97:93, Geoplin Slovan : Kemoplast Alpos 96:82.
1. Krka Telekom	6	6 0	546 448 12
2. Union Olimpija	6	5 1	542.400 11
3. Pivovarna Laško	6	4 2	541:470 10
4. Geoplin Slovan	6	4 2	491:460 10
5. Kraški zidar	6	4 2	465:* 7910
6. Triglav	6	2	4	473:4'7 8
7. Helios	6	2	4	493:5. 9 8
8. Loka kava	6	2	4	473:534 8
9. Zagorje Banka Zasavje 6	2 4	462:523 8
10. Savinjski llopsi	6	2 4	478:547 8
11. Rogla	6	2	4	452:523 8
12. Kemoplast Alpos 6 15 515:5117
KOLESARSTVO Svetovno prvenstvo na dirkališču, Manchester, 1000 m - 1. Ar-
naudTournant (Francija) 1:01,619,
2. Soren Lausberg (Nemčija) 1:01,744, 3. Jason Qucally (Velika Britanija) 1:02,449... 12. Matjaž Leskovar (Slovenija) 1:05,094 (državni rekord.
ROKOMET 1. SRL, 3. krog - AVTOMIKOLIČ RUDAR: TRIMO TREBNJE
21:21 (11:10); AVTOMIKOLIČ RUDAR: Dobravc 2, D. Arlič 1, Senčar 4, Čop 1, Ocvirk 3, Privšek
3, Stojakovič 3, Teržan 4 itd.; TRIMO TREBNJE: Imperl, Šafarič 5, Hribar, Mežnaršič, Kozoma-ra 1, Kozličič 1, Blagojevič, Šavrič 8, Likavec 1, Pekolj, Gradišek 2, Škof, Lavernič 3.
DOBOVA : VELIKA NEDELJA 20:21 (8:12); DOBOVA: Medved, Džapo 2, M. Urbanč, Plazar 6, Bogovič 6, Voglar 2, Barišič, I. Deržič 1, D. Urbanč 2, Kušič, S. Deržič, Supančič; VELIKA NEDELJA: Belec, Beršak 6, Mesareč 5, Cvetko, Potočnjak, Bezjak 5, Planinc 4, Kokolj, Poje 1, Okreša, Podpečan.
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: INLES RIKO 37:25 (19:10); CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Torlo, Kuličenko 4, Vugrinec 3, Nači-novič 2,Šantl 4, Pajovič 1, Pungartnik 11, Tomšič 3, Bedekovič 4, Kokšarev 5 itd.; INLES RIKO: Grm, Lesar 6, Ilc 3 (2), Ivanec 1, Zbačnik, Pajnič 6, Henigman 2, Kersnič, Ne. Hojč 3(1), Merhar, Djukič, Škaper, Na. Hojč 3(1), Ilc 1.
Celje Pivovarna Laško 3	3	0 0	112:58	6
Mobitel Prule 67	3	3	0 0	100:71	6
Prevent	3	2	10	75:66	5
Avtomikolič Rudar	3	1	2	0	76:71	4
Velika Nedelja	3	2	0	1	70:70	4
Trimo Trebnje	3	1	1	1	66:67	3
Gorenje	3	1	1	1	83:88	3
Slovan	3	111 72:101 3
Bobova	3	0	12	63:70	I
Jadran	3	0	12	79:95	1
Termo	3	0	0	3	69:86	0
Inles Riko	3	0	0	3	66:93	0
L SRL, ženske, 6. krog - GRA-MIZ KOČEVJE - OLIMPIJA 14:35 (6:18); lestvica: 1. Krim Neutro Roberts 12, 2. Olimpija 12, 3. M-Degro Piran 8... 10. Grantiz Kočevje 0.
ODBOJKA
1. DOL, ženske, 4. krog - ELEK-TROLOGISTIKA PTUJ - TPV NOVO MESTO 2:3 (-22, 14, 18, -20, -7); TPV NOVO MESTO: Horvat, Nenčeva, Muhič, Vemig, Rajak, Štangelj, Majstorovič, Borki, Uhan, Mijajlovič, Križ.
Lestvica: I. NKBM Meltal Maribor 15, 2. Kemiplas Koper 12, 3. Ljubljana 10, 4. B&L Utrip Šempeter 8, 5. HIT Nova Gorica 7,
6.	TPV Novo mesto 4, 7. Venus Frupi ŠOU 3, 8. ZM Ljutomer 3,
9.	Elektrologistika Ptuj 1, 10. For-mis Bell Miklavž 0.
NOGOMET
2. SNL, 13. krog - ELAN GRANIT COMMERCE - BRDA 1:0 (1:0); strelec: Žagar v 13. minuti.
Lestvica: 1. Živila Triglav 26, 2. Jadran Šepič 26, 3. Elan Granit Commerce 26, 4. Zagorje 23, 5. Livar Ivančna Gorica 23,6. Dravinja 23, 7. Esotech Šmartno 22 itd.
Z rekordom dvanajsti na svetu
Član Krke Telekoma Matjaž Leskovar je na svetovnem prvenstvu v dirkališčnem kolesarstvu na 1000 m z novim državnim rekordom 1:05,094 zasedel 12. mesto
Novomeščani po Levstikovi poti
NOVO MESTO - Popotniški odsek planinskega društva Novo mesto se bo v soboto, 11. novembra, udeležil tradicionalnega pohoda po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Avtobus z novomeškimi udeleženci pohoda bo z novomeške avtobusne postaje odpeljal ob 6. uri. Prijave sprejemata Rezka Moretti po telefonu 33 78 160 in Marica Praznik po telefonu 22 948.
NOVO MESTO - Kolesar novomeške Krke Telekom Matjaž Leskovarje minuli teden kot edini Slovenec nastopil na svetovnem prvenstvu v dirkališčnem kolesarstvu v Manchestru v Angliji, kjer je mlasdi znanstvenik, zaposlen na inštitutu Jožef Štefan, tekmoval v svoji disciplini vožnji na čas na 1000 m, v kateri je na tekmovanjih za svetovni pokal že dvakrat osvojil 5. mesto, tokrat pa je bil v konkurenci vseh najboljših v tej disciplini 12. Zlato medaljo je osvojil Francoz Arnaud Tournant.
Matjaž Leskovar na olimpijskih igrah ni nastopil zaradi študija, saj je lani večino časa posvetil doktorski disertaciji iz fizike, ki jo je uspešno zagovarjal letos februarja, tako da mu je zmanjkalo časa, da bi izpolnil
Grafitom pokal Ribnice
RIBNICA - V počastitev občinskega praznika so v Ribnici pripravili tudi turnir za pokal Ribnice v malem nogometu. V finalu so Grafiti po streljanju kazenskih strelov s 5:4 ugnali Sodražico, tretje mesto pa so z zmago nad Agatonom s 4:2 osvojili Divji jezdeci. (M. G.)
olimpijsko normo. Prav zato je bil zanj nastop na svetovnem prvenstvu v Manchestru še toliko pomembnejši. Kljub temu daje Slovenija v Novem mestu pred štirimi leti dobila vrhunsko kolesarsko dirkališče, se ta zvrst kolesarstva pri nas še ni prije-
Ribničani grdo izgubili
RIBNICA - V četrtem krogu v zahodni skupini druge državne lige v malem nogometu je Ribnica z 1:7 izgubila z moštvom Pro Mess Bron-xy. Ribničani so se gostom uspešno upirali le prvih dvajset minut. Častni zadetek je dosegel Pirman.
la in je Matjaž Leskovar še naprej edini slovenski kolesar, ki se povsem posveča dirkališčnim disciplinam.
Matjaž je po tekmi na 1000 m povedal, da je z izidom in uvrstitvijo zelo zadovoljen in da trenutno ni zmožen doseči boljšega izida. Obrestovalo se mu je, da je zaključni del priprav na prvenstvo opravil prav v Manchestru skupaj z britansko reprezentanco.
1. V.
Sodražica je prvak
RIBNICA - V zadnjem krogu občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Agaton : Grafit 1:3, Divji jezdeci : Sodražica 2:4, Turjak : Kot 1:9, Laški pesjani: Grmada 5:1. Prvo mesto je z 28 točkami osvojila Sodražica, najboljši strelec pa je bil Mitja Mihelič (Kot) z 29 zadetki.
Turki so prebili novomeško obzidje
V taboru turškega prvaka EJesa Pilsna so dobro preučili posnetke s tekem med Krko Telekomom in Iraklisom ter Pivovarno Laško - Predrag Drobnjak nerešljiva uganka za novomeško obrambo - Petrov vseeno zadeval
Začelo se je v zadružnem domu
Leskovški strelci sodijo med boljše v državi - Uspešni predvsem v mlajših kategorijah, kjer imajo tudi tri državne rekorde - Člani v drugi ligi
zanje in še danes si streljanja V Leskovcu brez njega ni mogoče predstavljati.
Prelomnica v razvoju streljanja v Leskovcu je bilo republiško prvenstvo leta 1986, na katerem Leskovčani kot tekmovalci niso dosegli veliko, kot organizatorji pa so se dobro izkazali, Že naslednje leto je Boštjan Reberšak z drugim mestom na mladinskem republiškem prvenstvu dosegel prvi večji tekmovalni uspeh, leta 1988 pa je Boštjan osvojil naslov mladinskega prvaka, prva pa je bila tudi ekipa leskovških mladincev.
V zadnjih letih leskovški strelci predvsem v mlajših kategorijah v streljanju z zračnim orožjem dosegajo vrhunske izide. Andrej Pavlin ima državni rekord 192 krogov med pionirji, z izidom 556 krogov je državni rekorder tudi leskovška ekipa, pa tudi med mlajšimi mladinci so lastniki rekorda 1128 krogov Leskovčani. Največji uspeh leskovškega strelca je 7. mesto Dejana Zupanca na mladinskem evropskem prvenstvu leta 1995. V članski kategoriji leskovški strelci tekmujejo v drugi državni ligi, kjer so na prvem turnirju s pomlajeno vrsto, v kateri nastopajo po en član, mladinec in pionir, osvojila 4. mesto. V društvu redno vadi 24 strelcev, h katerim lahko prištejemo še 56 učencev leskovške osnovne šole, ki se s streljanjem spoznavajo pri strelskem krožku.
I. V.
Francozi gospodarili v Dobovi
Med udeleženci turnirja v ju jitsu za pokal Brežic v Dobovi tudi evropski in svetovni prvaki - Domačini najboljši med kadeti in mladinci, Francozi pometli s konkurenco med člani
DOBOVA - V športni dvorani osnovne šole Dobova se je v soboto na odprtem turnirju v ju-jitsu športnih borbah zbralo preko 106 tekmovalcev iz 11 slovenskih klubov, Judo Kluba Samobor iz Hrvaške in številčna članska reprezentanca Francije, med katerimi so bili tudi aktualni dobitniki medalj z evropskih in svetovnih prvenstev.
Turnir, ki gaje v sodelovanju z Ja
- jitsu zvezo Slovenije pripravilo Društvo borilnih veščin Katana iz Globokega pri Brežicah, je potekalo v vseh starostnih skupinah za moške in ženske ter je bilo tudi zadnje uradno tekmovanje v Sloveniji pred svetovnim prvenstvom konec novembra v Kopenhagnu na Danskem. Medtem ko so gostitelji prednjačili med kadeti in mladinci, so gostje iz Francije gospodarili v članski konkurenci, kjer si je od naših zlato priboril le Marko Kranjc v kategoriji do 94 kilogramov. V moštveni razvrstitvi je prvo mesto pripadlo gostom iz Francije, druga je bila Katana in tretji Celjani. Najboljša posameznika turnirja sta bila Francoza Cyril Juffroy in Annabelle Rey-dey.
Rezultati: člani in članice: moški
- do 62 kg: 1. Kelly Molinari, 3. Primož Manojlovič (Celje); do 69 kg: 1. Cyril Joufroy (Francija); do 77 kg:
1. Laurent Bosch (Francija); do 85 kg: 1. Thiery Grirnaudt (Francija),
2. Mitja Jukič (Obi Ljubljana); do 94 kg: 1. Marko Kranjc (Šinto Ljubljana); do + 94 kg: I. Jackueb Segui
Smučišče Izbir je nared
SODRAŽICA - Prizadevni člani smučarskega kluba Sodražica so lahko ponosni na doslej opravljeno delo pri ureditvi smučišča Izbir, ki je več kot dvajset let osrednje smučišče v ribniški dolini. Največ so storili v zadnjih treh letih, saj so z lastniki uredili zemljiška razmerja, na določenih mestih smučišče razširili in ga letos v spodnjem delu tudi zravnali. Sproti so napeljali razsvetljavo za nočno smuko, vodovodne cevi za zasneževanje, lovilca olja za teptalec snega, uredili sanitarije in še kaj. Ob koncu lanske sezone so namestili drogove za vlečnico, kar je bil največji zalogaj pri posodobitvi smučišča. Pred kratkim pa je mariborsko podjetje napelo še nove vlečne vrvi.
(Francija), ženske - do 55 kg: Anna-bele Reydy (Francija), 2. Katja Urek (Ippon Sevnica), 3. Suzana Sternad (Gornji Grad); do 62 kg: I. Emman-uele Toucane (Francija), 2. Urška Teržan (Celje); do 70 kg: 1. Sophie Albert (Francija). Kadeti in kadetinje: moški-do 48 kg: 1. Matic Der-enda (Katana); do 55 kg: 1. Sandi
Hotko (Katana); do 63 kg: 1. Matej Prah (Katana); ženske nad 58 kg: 1. Vita Preskar (Katana). Mladinci in mladinke: moški - do 55 kg: 1. Uroš Časar (Lenart); do 62 kg: 1. Primož Manojlovič (Celje); do 69 kg: 1. Peter Stakne (Gornji Grad); do 76 kg: 1. Stane Brce (Ippon Sevnica); do 85 kg: I. Aleš Šetinc (Katana); + 85 kg: 1. Miha Nareks (Gornji Grad). Ženske - do 50 kg: I. Nina Nemanič (Bushido Novo mesto); do 58 kg: I. Andreja Šetinc (Katana).
M. Ž.
SRČNO IN BORBENO - Zanimive boje si je ogledalo številno občinstvo. Prihodnje leto nameravajo po besedah mag. Srečka Kropeta. predsednika slovenske zveze, razširiti tekmovanje in ju -jitsu športnim borbam dodati še DUO sistem. (Foto: M. Žnidaršič)
Žužemberčani državni prvaki
Državno prvenstvo osnovnih šol v raftingu v Straži -Prvenstvo kot spodbuda za delo z mladimi
STRAŽA - Žužemberčani so zmagovalci državnega prvenstva osnovnih šol v raftingu, kije na Krki v Straži pod okriljem tamkajšnjega rafting kluba Gimpex potekalo pred tednom dni. Prvega tovrstnega prvenstva v Sloveniji so se udeležile štiri ekipe iz štirih šol - poleg osnov-
ZA NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA - Boji za naslov osnovnošolskega državnega prvaka so bili izenačeni. (Foto: M. Žnidaršič)
ne šole Žužemberk še drugouvrščena Vavta vas, tretja OŠ Sava Kladnika iz Sevnice in osnovna šola Stari trg ob Kolpi, katere moštvo je osvojilo četrto mesto. Ekipo je sestavljalo šest tekmovalcev, in sicer štirje fantje in dve dekleti.
"Rafting je v Sloveniji relativno mlad šport, prisoten šele dobrih 10 let. Najprej se je začelo delati s člani, danes pa se organizirano dela tudi s pionirskimi ekipami. Tovrstna prvenstva so le vzpodbuda za delo z mladimi," je povedal Janko Tavčar iz kluba Gimpex. Letos v klubu praznujejo tudi 10-letnico delovanja, tako da je priprava državnega prvenstva sodila v sklop praznovanja jubileja.
V Straškem klubu so v preteklosti organizirali že pet Dolenjskih področnih prvenstev osnovnih šol. “Da so se državnega prvenstva udeležile le ekipe iz Dolenjske in okolice, je znak našega pravilnega delovanja v minulih letih. Želeli smo, da bi v osnovnih šolah spoznali, kako lep in nenevaren je ta šport. V drugih regijah imajo pred njim zaradi nepoznavanje še nekakšen strah,” je menil Janko Tavčar.
M. Ž.
z 11:0, medtem ko Novomeščanom nikakor ni uspelo zadeti koš. Prve točke za Krko Telekom je s trojko prebil edini pravi Novomeščan, kije tokrat stopil na parket, kapetan Krke Telekoma Simon Petrov, ki je do konca srečanja dosegel 17 točk, največ v svojem moštvu. Da ni bila razlika ob koncu prve četrtine še večja, je z dvema zadetkoma in petimi točkami ob koncu poskrbel Mirko Ščekič.
Ko so Novomeščani videli, da nimajo v boju z bistveno močnejšim tekmecem kaj izgubiti, so zaigrali bolj sproščeno in drugo četrtino dobili z delnim izidom 21:17. Podobno kot na začetku tekme so Turki tudi drugi polčas začeli s popolnim jurišem, ki gaje s trojko začel izvrstni jugoslovanski center Predrag Drobnjak, dobro minuto pred koncem tretje četrtine pa so vodili že z 21 točkami prednosti (58:37), s tem pa je bila tekma praktično že odločena.
Na srečo se Novomeščani kljub velikemu zaostanku niso predali. Ko je trener Aleš Pipan na klop končno posedel za hitre in spretne centre Efesa Pilsna preokornega Franja Arapoviča in je v ogenj poslal spet Američana Davisona, ki seje z zabijanji, blokadami in hitrimi protinapadi uspešno zoperstavil v zmago prepričanim Turkom in se jim do konca približal na končnih osem točk razlike.
Trener Efesa Pilsna Ergin Ataman se je po tekmi iskreno veselil za njegovo moštvo izjemno pomembne zmage. Krko Telekom je označil za zelo dobro moštvo agresivnih in hitrih igralcev. Povedal je, da so na zunanjih položajih uspešno ustavili Petrova in Anzuloviča, Arapoviča pa je popolnoma onemogočil Predrag Drobnjak, ki je tekmo odigral res izvrstno. Turek je odkrito povedal, daje njihov cilj prvo mesto v skupini in boj za zmago v finalu Suprolige, kjer naj bi se po njegovem mnenju Efes Pilsen pomeril s Panthinaiko-som.
Novomeški trener Aleš Pipan po tekmi ni bil razočaran, po njegovem mnenju pa je domače moštvo pokopala prevelika želja po drugi zmagi v elitni konkurenci. Njegovi zunanji igralci so velikokrat prišli do neoviranih metov, ki pa jih niso znali izkoristiti, dobro pa je njegovo moštvo igralo v obrambi, kjer jim je delal težave le Predrag Drobnjak. Na vprašanje, zakaj je tako dolgo držal v igri neučinkovitega Arapoviča, medtem ko je razpoloženi Davison sedel na klopi, je Pipan odgovoril, daje Ara-povič pač edini igralec Krke Telekoma, ki se po višini in robustnosti lahko primerja s turškimi centri, pred tekmo pa je bil tudi izjemno motiviran, medtem ko naj bi imel Davison
LESKOVEC - Leta 1973 se je neko nedeljo v zadružnem domu v Leskovcu zbralo 176 ljudi, da bi se pomerili v streljanju z zračno puško. Streljali so skoraj cel dan in zraven spili 15 litrov žganja. Tako se je začela leskovška strelska zgodovina. Danes strelci iz Leskovca sodijo med boljše v državi, ne streljajo več samo ob nedeljah in tudi žganja ne pijejo zraven.
Vendar je dogodek pred 27 leti go, da v okviru telovadnega društva
bistveno vplival na kasnejši razvoj streljanja v Leskovcu. Množičnost je presenetila marsikoga in porodila se je ideja, da bi se v Leskovcu resneje lotili streljanja. Jože Arh, ki je takrat ravno prišel iz vojske, je dobil nalo-
Partizan ustanovi strelsko sekcijo. Jožetu, ki je takrat raje igral rokomet, naloga ni prav posebno dišala, a ko je videl, da leskovških strelcev nihče ne jemlje resno in da jih na tekmovanjih goljufajo, seje bolj zavzel
LESKOVŠKI STRELCI - Oče leskovškega strelstva Jože Arh (v sredi) s svojim najuspešnejšim strelcem Dejanom Zupancem (desno) in Damjanom Pavlinom, ki bi s svojimi zdajšnjimi izidi lahko nastopil na paraolimpijskih igrah v Sydneyju, vendar je začel resno trenirati nekoliko prepozno, da bi nastopil na večjih tekmovanjih in pravočasno izpolni! olimpijsko normo. (Foto: L V.)
težave s poškodovano hrbtenico in ni sposoben na polno igrati več kot 10 minut, čeprav bi si želel več. Za tekmo tretjega kroga Suprolige je Pipan povedal, da ima Krka Telekom v Beogradu več možnosti za zmago, saj kljub izjemni podpori navijačev Partizan na domačem igrišču ni tako močan kot Efes Pilsen.
I. V.
Mikulinovi otroci najboljši
RIBNICA - Praznik občine Ribnica so počastili tudi rokometaši. Na turnirju v mini rokometu je nastopilo 14 pionirskih ekip iz rokometne šole Aleša Praznika, iz Inlesa Rika, Dobrepolja, Dolenje vasi, Sodražice in Kočevja. Zmaga-li so varovanci rokometne šole Zdenka Mikulina, ki je skupaj z domačim rokometnim klubom Inles Riko, občino in Športno zvezo pripravila turnir. Druga je bila rokometna šola Aleša Praznika, tretje pa Dobrepolje.
NAJBOUŠA IZ OČI V OČI - Simon Petrov (levo) je bil s 17 točkami drugi strelec tekme s turškim Efesom Pilsnom in najboljši v svojem moštvu, pri Turkih pa je blestel 2H cm visoki jugoslovanski center Predrag Drobnjak (desno), kije bil z 21 točkami tudi najboljši strelec tekme. Drobnjak je nastopil tudi na olimpijskih igrah v Sydneyju, zato ni imeI veliko časa za priprave na začetek Suprolige in s svojo igro v Belgiji, kjer je njegov Efes Pilsen izgubil z Ostendejem, ni bil zadovoljen, tekma v Novem mestu pa mu je vrnila nasmeh. (Foto: I. Vidmar)
NOVO MESTO - Po fantastični zmagi Krke Telekoma na prvi tekmi Suprolige nad Iraklisom v Grčijo so se apetiti slovenske košarkarske javnosti močno povečali, vendar pričakovanje, da bodo novomeški košarkarji doma premagali uradno tretji najboljši klub v Evropi, v katerem ne skrivajo, da želijo igrati v finalu Suprolige in da hočejo v skupini B osvojiti prvo mesto. Spodrsljaj si je še premalo uigrano moštvo Efesa Pilsna privoščilo že v prvem krogu v Belgiji, zato si še enega poraza niso smeli privoščiti. Na tekmo s Krko Telekomom so se po besedah trenerja Ergina Atamana dobro pripravili, temeljito so preučili posnetke s tekem Novomeščanov z Iraklisom in Pivovarno l aško. Ključ uspeha so videli v tem, da ustavijo novomeška zunanja igralca Petrova in Anzuloviča ter onemogočijo podaje proti najvišjemu Novomeščanu Franju Arapoviču.
Da so se Turki tokrat precej bolje	minutah srečanja v Novem mestu, ko
pripravili na tekmo kot v prvem kro-	so s koši turških velikanov Predraga
gu, je bilo jasno že po prvih treh	Drobnjaka in Huseyna Besoka Vodili
Zmaji pohiteli z Lisce
Na prvem tekmovanju slovenskih zmajarjev p hitrostnem letenju Speed Lisca 2000 leteli tudi z več kot 100 km/h
KOMPOLJE - Silvo Novšak, navdušen zmajar z Loga in član zmajar-skega društva Noj iz Sevnice je predzadnjo oktobrsko nedeljo pripravil prvo tekmovanje, nekakšno neuradno prvenstvo slovenskih zmajarjev v hitrostnem letenju Speed Lisca 2000. Z Lisce se je proti Razborju in cilju na Kompolju ob Savi pognalo 14 zmajarjev iz osmih slovenskih klubov. V obeh tekih je bil prepričljivo najhitrejši Franc Peternel (Let Škofja Loka), kije edini letel s povprečno hitrostjo nad 80 km na uro (v 2. teku, za 3 sekunde krajšem kar z 82,5 km/h!).
Za njim se je uvrstil njegov klubski tovariš Matjaž Čater, na 3. mestu je pristal Marjan Brglez (Kal Slovenska Bistrica), najboljši med Dolenjci - Sebastjan Simončič (Prelet Šentrupert) je osvojil 4. mesto, kot zadnji, kije še presegel povprečno hitrost 70 km na uro v obeh tekih
(71,3 km/h). Mariborčan Primož Gričarje zasedel 5. mesto, najboljši Sevničan, Roman Colner (Noj) pa je po 4. mestu v 1. teku, v drugem zdrsnil tudi na končno skupno 6. mesto. Na tekmovanju so lahko sodelovali le tisti, ki imajo opravljen izpit za pilota jadralnega zmaja in najmanj 20 naletenih ur na opremi, s katero so se udeležili tekmovanja, preleteti pa so morali tri kontrolne oz. obratne točke: zvonik cerkve na Razborju, kovinski drog daljnovoda in belo ciljno črto na Kompolju. Vsi zmajarji so pravilno preleteli vse obratne točke z vzletišča na Lisci z nadmorsko višino 930 m, do 4300 m oddaljenega cilja na Kompolju, na nadmorski višini 185 m, zato ni bilo diskvalifikacij. Uvrščenim do 5. mesta so podelili praktične nagrade. Prvo tovrstno tekmovanje pri nas je omogočil sponzor Elmont, d.o.o., Krško.
P. P.
HITROSTNO LETENJE ZMAJARJEV - Po prihodu na cilj pa so se piloti jadralnih zmajev v svojem žargonu pogovarjali in komentirali, kako so "gupičili" z zmajem proti cilju. Vsekakor pa bodo skušali kmalu pripraviti tudi uradno državno prvenstvo v hitrostnem letenju z zmaji, pri čemer bo potrebno še več postoriti za medijsko spremljanje prireditve in komentiranje dogodka samega, da bi vzbudili podobno zanimanje javnosti, kakršno je ob takih tekmovanjih v tujini. (Foto: P. P.)
Odgovori, popravki in mnenja J
Del stroškov bo povrnila država
Letošnje podražitve kurilnega olja nas opozarjajo, da je potrebno razmišljati o izrabi obnovljivih virov energije, kar z nepovratnimi sredstvi spodbuja tudi država
Agencija trži informacije
Dve publikaciji o poslovanju gospodarskih družb -Obravnavane tudi regije - Finančni podatki na internetu
Napredek s pišljivimi zobmi
Ne najdem besed, s katerimi bi opisaI svoje začudenje in hkrati priznanje napredku medicine. Možgani navadnega smrtnika težko razumejo revolucionarna odkritja: kloniranje in razvozljanje genoma, če omenim samo najšokanlnejše. Tu pa so še druge, prav tako občudovanja vredne zadevščine. Presajanje jeter, ledvic, src, roženic, kostnega mozga in kar je še notranjih in zunanjih organov človeškega telesa. Celo odtrgano roko so nekemu nesrečniku prišiti nazaj in nekje sem prebral, da se ameriški strokovnjaki pripravljajo na presaditev glave (kandidat je menda novoizvoljeni slovenski parlamentarec). Sem sodi še revolucionarno zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 pa operacije še nerojenih otrok v maternici, odstranjevanje možganskih tumorjev z laserji, vzgajanje organov v laboratorijih, umetno oplojevanje, nadomestne matere, odpravljanje plešavosti, nategovanje gub, srkanje tolšče iz trebuhov zavaljencev, odpravljanje slepote, gluhosti, vrsta neverjetno izpopolnjenih protez za tiste, ki so nabasali na mino in ostali živi, mini srčni spodbujevalci, umetne žile, baypasi, povečevanje penisov, spreminjanje spola, manjšanje in povečevanje prsi, ravnanje nosov, izničevanje visečih in zabuhlih podbradkov in tako naprej in tako nazaj...
Že večkrat me je imelo, da bi napisal pesem hvalnico vsemu naštetemu pa še tistemu, česar ne poznam, a vem, da se dogaja in se bo nekega lepega sončnega dne tudi zgodilo. Priletelo bo med nas kot bomba na Hirošimo. A sem se premislil. Zaradi banalnosti, ki ni vredna omembe. Pogledal sem se namreč v ogledalo in opazil pišljiv zob. Nemudoma sem stopil do svojega zobozdravnika, ki je zadevo pogledal in me naročil za junij leta 2001. Pes medicinski napredek, o katerem sem tvezel zgoraj, se mi je v hipu zdel ničen.
TONI GAŠPERIČ
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za ( nejobjavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Sevniški paberki
DL 42, 19. oktobra
19. oktobra ste v rubriki Sevniški paberki pod naslovom ima terenca objavili prispevek, ki me zelo natančno in prepoznavno opisuje, saj sem kot delavec javnega zavoda znan in sem zaradi tega članka izpostavljen vsakodnevnemu šikaniranju v svojem okolju. Navedbe v zapisu niso resnične. Na posmehljiv način pišete, da za cesto nisem prispeval niti tolarja. Za cesto sem do sedaj prispeval preko 60 delovnih ur pri izgradnji podpornega zidu za cesto, 12 vreč cementa, elektriko za pogon mešalca betona, dve betonski cevi za drenažo, tu pa so še stroški svojega dovoza, ki so nastali zaradi spremembe nivoja ceste.
Navedbe ne držijo, prispeval sem toliko, kolikor sem trenutno zmožen in ne vem, od kod piscu članka pravica ocenjevati in razporejati moje pošteno zaslužene prihodke. Pripominjam, da so me začeli posamezniki izsiljevati in mi groziti z uporabo fizične sile in poškodovanjem moje lastnine, če ne bom plačal 1.200 nemških mark, kolikor znašajo "prostovoljni prispevki za asfalt". Zadeva seje stopnjevala do te mere, da sem prosil postajo policije Sevnica za posredovanje. Zapis, ki ste ga objavili, predstavlja dodaten pritisk name.
VLADO KLAKOČAR, inž.
Volilni sistem oškodoval Dolenjsko
DL 43, 26. oktobra
Kandidata za poslanca Gregor Golobič in Tatjana Gazvoda pravilno ugotavljata, da je ožja Dolenjska ostala brez poslanca zaradi sedaj veljavnega volilnega sistema. Da do tega ne bi prišlo tudi v prihodnje, pa je potrebno narediti naslednje: ali ukiniti okraje, kot se zavzemata omenjena kandidata, ali pa spremeniti volilne enote. V 6. volilni enoti je namreč Zasavje, kjer je LDS dosegla daleč najboljše rezultate. S tem novomeška kandidata kljub relativno dobremu rezultatu nista mogla biti izvoljena, obenem pa sta bila toliko močna, da ostale stranke niso dobile dovolj glasov. Za ugodnejši rezultat za ožjo Dolenjsko mora LDS poskrbeti tako, da doseže, da se Trbovlje, Hrastnik. Zagorje in Litija priključijo k 4. volilni enoti, od tam pa v našo 6. volilno enoto pridejo Grosuplje, Višnja Gora, Ivančna Gorica, s katerimi imamo tudi sicer več skupnega kot z Zasavjem. Če LDS-u to ne uspe in če ne pride do spre-
membe volilnega sistema, je edina možnost, da se potrudijo, da v Novem mestu njihova stranka doseže čim slabši rezultat, da bo v parlament prišel kandidat katere druge stranke.
Na to, kakšen status ima Dolenjska v Sloveniji, nas poleg načina gradnje avtoceste opozarja tudi dejstvo, da so pred časom na nacionalni televiziji, ko so govorili o regijah, Dolenjsko mirno izpustili. Dolenjska ima potencial, ima podjetja in posameznike, ki v slovenskem prostoru nekaj pomenijo. Podprimo jih, obrestovalo se bo celotni Dolenjski!
FRANCI KEK Lista za Dolenjsko
Popravek
V portretu tedna o Slavku Pavlakoviču v prejšnji številki Dolenjskega lista jo je zagodel škrat. Začetek drugega odstavka seje v originalu pravilno glasil: “Po končanem šolanju so leta 1963 Slavka odpeljali na službovanje v Stari trg ob Kolpi. A tamkajšnji hribi se mu niso zdeli nič priljudni, toda velike izbire ni več imel: prosto je bilo le še mesto v Semiču."
Domača obrt na ekstemporu
JANKOVIČI - V torek pretekli teden so na domačiji Raztresenovih v Jankovičih pri Adlešičih odprli razstavo del mladih likovnikov, ki so sredi oktobra sodelovali na 19. ekstemporu mladih likovnikov Bele krajine. Tema tokratnega ekstempora je bila domača obrt ob Kolpi, na ogled pa so dela petdesetih učencev belokranjskih osnovnih in srednjih šol, Srednje šole za oblikovanje iz Ljubljane. kočevske gimnazije in Srednje zdravstvene šole iz Novega mesta.
NOVO MESTO - Podjetniški center Novo mesto je v sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje - Območno službo Novo mesto pripravil posvet na temo „Raziskava in reševanje kadrovskih potreb v malem gospodarstvu". Za območje ki ga pokriva Upravna enota Novo mesto, je posvet v novomeškem Podjetniškem centru potekal 23. oktobra, dan kasneje pa so ga na Občini Metlika izvedli še za področje Bele krajine. Obeh so se udeležili predstavniki lokalnih razvojnih institucij in nekateri predstavniki podjetij oz. podjetniki.
Direktor Podjetniškega centra Andrej Škrinjar je v uvodu govoril o pomenu trga delovne sile, strokovna sodelavka Darja Gazvoda pa je predstavila analizo ankete Jdentifikaci-ja potreb lokalnega okolja v dolenjski regiji". S strani ZRSZ je Stanislav Žagar predstavil paleto programov aktivne politike zaposlovanja, ki so namenjeni brezposelnim osebam ali delodajalcem.
V drugem delu posveta so razpravljali predvsem o problematiki podjetništva v povezavi z zaposlovanjem. Podjetniki so opozorili na problem, da na Zavodu, pa tudi na trgu delovne sile nasploh, ni na voljo ustrezno usposobljenega kadra, če take osebe so, pa se pogosto izogibajo zaposlitvi. Žagarje predstavil strukturo brezposelnih oseb, iz kate-
Ministrstvo za gospodarske dejavnosti RS je konec septembra objavilo razpis na področju energetike za obnovljive vire energije. Obnovljivi viri energije bodo za razliko od neobnovljivih na voljo še dolgo potem, ko bo zmanjkalo vsaj nekaterih izmed neobnovljivih virov, na primer nafte, premoga in zemeljskega plina. Podatki o zalogah nafte so različni, bolj alarmantni pa napovedujejo zaloge le še za 50 let. V tem času bo potreben temeljit premik v načinu razmišljanja vseh, ki so kakorkoli povezani z vprašanji energije.
Med obnovljive vire štejemo sončno energijo ter njene pretvorbe v obliki biomase, vetra, energije, vode in geotermalno energijo. K obnovljivim virom lahko prištevamo tudi odpadno toploto industrijskih in drugih procesov, ki jo je možno uporabiti v koristne namene, in energijo iz odpadkov. Slednji se obnavljajo še preveč hitro, saj količina odpadkov hitro narašča.
Razpis za obnovljive vire energije je sestavljen iz treh razpisov: OVE-A, OVE-B in OVE-C. Prvi je namenjen sofinanciranju študij izvedljivosti ali investicijsko tehnične dokumentacije za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov energije. Sofinanciranje ministrstva znaša do 50 odstotkov vrednosti tehnične dokumentacije.
Predmet razpisa OVE-B je nepovratna subvencija za investicijske projekte obnovljivih virov energije, kot so na primer male hidroelektrarne, sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso, izraba geotermalne energije, izvedba večjih solarnih sistemov za pripravo tople vode, pretvarjanje sončne energije v električno energijo s pomočjo fotovoltaike. vetrne elektrarne ter toplarne in elektrarne na odpadke. Višina subvencije pri tem razpisu je odvisna od velikosti podjetij, pri čemer mala in
re je razvidno, da je velik del brezposelnih oseb, prijavljenih na Zavodu, le pogojno zaposljiv ali celo neza-posljiv (velik delež delovnih invalidov, Romov, dolgotrajno brezposelnih, starejših brezposelnih itd.).
Izpostavili so tudi problem zaposlenih v podjetjih, ki pridobijo status delovnega invalida in so zaradi nizke učinkovitosti za mala podjetja veliko breme. Dana je bila pobuda, da podjetja združijo moči z namenom ustanovitve podjetja s prilagojeno dejavnostjo, kamor bi lahko prezaposlovali invalidne osebe. Udeleženci posveta so se strinjali, da veliko oviro pri zaposlovanju predstavlja pomanjkljiva in medsebojno neusklajena zakonodaja (delovno pravna zakonodaja, zakonodaja na področju inšpekcije dela...), ki ne nastaja in ne izhaja iz ..problemov, ki se pojavljajo na terenu".
D. G.
NOVO MESTO - Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je v oktobru po vsej Slovenije pripravila regijske posvete predstavnikov društev in zvez prijateljev mladine (DPM in ZPM), na katere je povabila tudi predstavnike osnovnih šol, zavoda za šolstvo in občin. Na nedavnem posvetu za območje Dolenjske, kjer v enajstih občinah delujeta le dve društvi in ena občinska zveza prijateljev mladine, je bila udeležba pod pričakovano. Med predstavniki občin je na posvet prišel le župan Dolenjskih Toplic Franc Vovk, ker v topliški občini razmišljajo o ustanovitvi DPM, iz novomeške enote zavoda za šolstvo pa se je srečanja udeležil Ivan Mirt.
Sogovorniki so si izmenjali informacije in izkušnje o izvajanju dejavnosti in programov ter se pogovarjali o strateških ciljih in programu delovanja zveze. Slednjega je predstavil pomočnik generalne sekretarke zveze Dušan Sterle, ki je posvet tudi vodil in pri tem poudaril, da se bodo v prihodnje osredotočili na nosilne programe, kot so: dejavnosti prostega časa, organizacija letovanj in otroških parlamentov, humanitarno-
srednja podjetja dobijo več (do 40 odstotkov investicijske vrednosti), velika pa manj (do 30 odstotkov).
Razpisni rok za ta dva razpisa je bil zelo kratek, le do 10. oktobra, in je že potekel. Kljub temu si je koristno ogledati razpisno dokumentacijo, in sicer na spletnih straneh Ministrstva za gospodarske dejavnosti, saj se tovrstni ražpisi ponavljajo. Oba razpisa sta zanimiva tudi za lokalne skupnosti, ki se nameravajo lotiti reševanja energetske problematike v skladu z.načeli trajnostnega razvoja, torej razvoja, ki zadovoljuje potrebe sedanje generacije, ne da bi pri tem ogrožal prihodnjih generacij.
Za gospodinjstva je zanimiv razpis OVE-C. Predmet tega razpisa je nepovratna subvencija na področju energetike za investicijske projekte v solarne sisteme za pripravo tople vode, toplotne črpalke, zimske vrtove ter individualne sisteme na lesno biomaso. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti bo nepovratno subvencioniralo tiste investicijske projekte, ki so bili zgrajeni po 1. avgustu leta 1999. Maksimalna višina subvencije je sledeča: za solarne sisteme za toplo vodo površine do 6 kv. metrov v višini do 18.000 tolarjev za kv. meter, za toplotne črpalke v viši-
NOVO MESTO - Agencija za plačilni promet je letos prvič izdala publikacijo s podatki in kazalniki o poslovanju gospodarskih družb v zadnjih treh letih po regijah in informacijo o poslovanju v zadnjih petih letih, poleg tega zdaj tudi sama trži izbor finančnih podatkov FI-PO na internetu in zgoščenki.
Omenjeni podatki in kazalniki ter informacija o poslovanju so statistični podatki iz bilanc stanja in bilanc uspeha več kot 37.000 gospodarskih družb. V publikaciji so zbrani podatki in kazalniki za državno raven, razčlenjeni so tudi po statističnih regijah in celo po občinah, na drugi strani pa po treh sektorjih (za kmetijstvo, industrijo in storitve) in po dejavnostih. V informaciji o poslovanju po regijah je posebej obravnavana gospodarska aktivnost in poslovna uspešnost posamezne regije.
Povejmo še, da je v teh dveh publikacijah prvič obravnavana novo oblikovana statistična regija jugovzhodna Slovenija, ki obsega Dolenjsko, Belo krajino in kočev-sko-ribniško območje. V Agenciji predvidevajo, da bodo informacije o poslovanju gospodarskih družb s pridom uporabljale občine, centri za raziskave, razvojni centri, upravne enote, novinarji, študentje in še kdo.
Agencija ponuja tudi finančne podatke gospodarskih družb s
socialni program, inovatorska ust-varjalnica, gibanje za bralno značko, TOM telefon, založniška dejavnost s poudarkom na izdajanju revije Otrok in družina, program mladih raziskovalcev - zgodovinarjev, skrb za uresničevanje otrokovih pravic in program Zveze družin z dejavnostmi za kakovostno življenje družin. Ob tem so sogovorniki izpostavili potrebo po večjem sodelovanju društev prijateljev mladine na lokalni in državni ravni, tako pri uresničevanju programov, pridobivanju novih članov in delu z njimi kot pri ustanavljanju društev v občinah, kjer jih še ni.
Med drugim so ugotovili, da je delo z mladimi v prostem času nujno potrebno, zato naj bi društva imela zagotovljena vsaj osnovna sredstva za zaposlitev delavca s polnim ali vsaj polovičnim delovnim časom. Le-ta bi skrbel za izvedbo priprav, koordinacijo dejavnosti in delo s prostovoljci, ki sicer izvajajo dejavnosti društva. Programi mreže društev prijateljev mladine za prihodnje leto pa naj bi bili izdelani do začetka septembra.
M. Ž.
ni do 70.000 tolarjev na enoto, za zimske vrtove do 80.000 tolarjev na enoto, za individualne fotovoltaične sisteme do 200.000 tolarjev za KW ter za individualne kurilne naprave na lesno biomaso v enkratni višini do največ 15 odstotkov investcijske vrednosti kurilne in avtomatske dozirne naprave.
Razpisni rok za pridobitev subvencije je kratek. To pa ne pomeni, da se o izrabi obnovljivih virov energije ne splača razmišljati. Nasprotno, vedno bolj bo potrebno razmišljati o njih. Letošnje podražitve kurilnega olja so o tem verjetno prepričale še zadnje dvomljivce. Pri vsaki nameravani posodobitvi ogrevalnega sistema ali sistema za pripravo tople vode ali izgradnji dodatnega prostora v obliki zimskega vrta ali pri načrtovanju lastne solarne elektrarne je v bodoče smiselno predvidevati podobne razpise, s tem pa si lahko zagotovite povrnitev dela stroškov za tovrstne investicije. Enako velja v primeru načrtovanja novogradnje.
Omenjeni razpis je zanimiv tudi za ponudnike opreme in storitev, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri energije.
ANDREJ GOLOB univ. dipl. inž. gradb.
storitvijo Fl-PO, ki omogoča različne načine iskanja gospodarskih družb, podatkov in kazalnikov o njih ter posameznih dejavnosti, primerjav po letih ter primerjav med družbami ali družbo z dejavnostjo. FI-PO omogoča celovito presojo o velikosti, premoženjsko finančnem položaju, plačilni sposobnosti, hitrosti obračanja obratnih sredstev, analizo gospodarnosti, donosnosti in dohodkovnosti posameznih družb. Podatki so dostopni na zgoščenki in tudi na internetu, kjer se bolj sproti dopolnjujejo. Vsi podatki so lahko prikazani v tolarjih ali pa tudi v USD, DEM, EUR. Na voljo so tudi podatki o poslovanju bank. FI-PO na internetu je primeren za zahtevnejše uporabnike ali pa za občasno uporabo, saj je cenik s sistemom kreditnih točk zasnovan tako, da uporabnik plača toliko vpogledov, kot jih približno potrebuje.
B. D. G.
Ukradli tovornjak
ČATEŽ OB SAVI - Neznanec je v noči na 22. oktober s parkirnega prostora motela Petrol ukradel tovorni avtomobil reg. št. WI-JD-770 (D), znamke Man, tip L 2000. Vozilo, vredno okrog 7 milijonov 500 tisoč tolarjev, je bilo zaklenjeno.
Koalicij
LOS
LV S ZLSD +St
SPS *
Delo z mladimi je nujno
Regijski posvet Zveze prijateljev mladine Slovenije -Razočarani nad neudeležbo predstavnikov lokalnih skupnosti
VELIKAN Z GORJAN - Pri nabiranju gob v majhnem gozdu pri Gorjanah, nedaleč od svojega doma, je Jože Ojsteršek z Vojskega med manjšimi gobami našel tudi tegale velikana. Tehtal je poldrugi kilogram, premer klobuka pa je imel 37 centimetrov. Z gobarskim ulovom se je Jože pred fotografski objektiv postavil s svojima vnukinjama.
POZOR, OMEJENO! - Nekaterim uradno omejena hitrost ne zadošča in si želijo mirnejšega življenja na vasi. Tudi nekomu v Vinici pri Šmarjeti se je zdelo tako in je hitrost na svojo pest omejit na počasnih 10 km/h. Tamkajšnji prebivalci se s tem gotovo strinjajo, verjetno pa bi policisti, če bi v naselje postavili radar, "prehitrim" voznikom pogledali skozi prste. (Foto: T. J. G.)
O kadrovski problematiki
Posvet s podjetniki in predstavniki lokalnih razvojih inštitucij - Pomanjkljiva in medsebojno neusklajena zakonodaja
-it........
OB DNEVU REFORMACIJE
Protestantizem tudi na Dolenjskem in y Beli krajini
Reformacija je imela velik vpliv tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, čeprav tu ni bilo tako znamenitih meščanskih mest in trgov, kot jih je imela Gorenjska.
Na Igu je pospeševala protestantizem plemiška rodbina Schnitzen-paum, tako da je dal leta 1604 škof Hren ižanskemu župniku odlok, kako naj znova pridobi luterane za rimskokatoliško Cerkev. Med najvplivnejše pospeševalce protestantizma štejemo turjaške grofe, ki so imeli na svojem gradu v “lutrovski kapeli” tudi predikanta. V njej je pridigal celo Jurij Dalmatin.
Tudi v dolini Krke in Temenice je bilo precej novih cerkvenih občin. V Višnji Gori je bil že leta 1554 predi-kant Jurij Maček. V stiški okolici je bila cela vrsta gradov, katerih gospodarji so bili luterani. Samo v vasi Krka je bilo okoli 30 protestantskih družin. Tudi v Žužemberku so bili gospodarji Turjačani, zato so zastavili vse sile za razširjanje nove vere. V njihove roke je prešla cerkev sv. Jakoba, imeli pa so tudi predikanta Krištofa Slivca, katerega so, 70 let starega, deželni sodniki pregnali.
Močne sledi je novo versko giba-pje pustilo tudi v Novem mestu. Iz kronike frančiškanskega samostana zvemo, da so že leta 1548 živeli v mestu številni protestanti. Prvi, kije tu oznanjal Evangelij, je bil Gregor Vlahovič, zelo vnet metliški predi-kant, kije bil pred tem rimskokatoli-
UMIVAJMO Sl ZOBE - Otroci iz VVE Najdihojca v Dobovi te leta skrbijo za svoje zobe. Tako je bilo tudi letos. Malčki starejših skupin se učijo pravilnega umivanja zob ter pomena zaščitne higiene zob in ustne votline, pri tem pa jim pomaga zobozdravstvena ambulanta Zdravstvenega doma Brežice. Zobe si redno umivajo tudi mlajši otroci, ki se tako navajajo na higieno, in enolet-niki, katerim je to početje sedaj predvsem igra, hkrati pa dobra popotnica zanaprej. (Foto: M. Stajnko)
ški duhovnik. Novomeški prošt Jurij Graf gaje dal zapreti, na zahtevo deželnih stanov pa gaje moral izpustiti. Kasneje ga je dal zapreti tudi ljubljanski škof. Vlahovičeve pridige so bile evangelijsko tako sveže, da o njih Klombnervpismuzdne24. 2. 1560 piše Trubarju. Leta 1567 someščani Novega mesta hoteli imeti Vlahoviča za svojega pridigarja. Ker ga tedanja duhovščina ni pustila v cerkev, je običajno pridigal v hiši plemenitega gospoda Scheyerja.
Ker protestantom v Novem mestu ni šlo zlepa, so si izmislili zvijačo. Deželne stanove so prosili, naj jim pošljejo nekoliko tovorov peska in prosa, rečejo pa naj, da je v vrečah smodnik za obrambo pred Turki. Zaradi večje varnosti naj ga ukažejo shraniti v kaki novomeški cerkvi, ključe pa naj izročijo mestnim svetovalcem. Na ta način bi imeli protestanti na miren način dostop do cerkve, a ni ohranjenega nobenega poročila, da seje ta potegavščina posrečila. Kasneje so se zbirali novomeški evangelijski verniki v cerkvi sv. Ane na Grabnu, kjer so imeli grmski graščaki Mordaxi svojo graščino. Mordaxi so leta 1675 zgradili tudi cerkev Božjega groba na Grmu, ki je last novomeške Evangelijske cerkve.
V tistem času so imeli Novome-ščani za mestnega sodnika protestanta Ivana Gričarja, kije znal brati in pisati, nekateri katoliški mestni svetovalci pa so bili nepismeni. Leta 1598 je novomeški prošt Polidor poročal akvilejskemu vikarju: “Tu v mestu jih je nemalo okuženih od krivoverstva...” Omeniti je potrebno tudi novomeškega prošta Polidorja Montagnana, ki je bil nekaj let tudi dvorni kaplan cesarja Ferdinanda. Montagnana seje leta 1561 s Trubarjem pogajal o prestopu v luteranst-vo, ker se je hotel poročiti, zato je izgubil proštijo. Zveze z dvornimi krogi pa so mu pomagale, da je pri cesarju znova našel milost..
Močno protestantsko središče so bile tudi Toplice, kjer so vladali turjaški grofi. Za cerkveno občino Mirna Peč so imeli pristaši nove vere postojanko na gradu Hmeljnik, kije bil lastnina črnomaljskih gospodov. Prav tako so imeli protestanti božje službe v gradovih Stari grad, Otočec, Presek, Gracarjev turn in Berhovo. Tudi v mestih in trgih ob Savi (Radeče, Krško, Brežice) seje nova vera zelo močno razširila. Segla je celo v nemško Kočevje, kjer pa bi glede na to pričakovali večji vpliv.
V Beli krajini je bilo protestantsko gibanje mnogo živahnejše kakor na Dolenjskem. Metlika je postala najmočnejše središče novega verskega gibanja. Tu je bila obrambna meja turških vpadov, zato so se tu srečevali različni tokovi. Najvplivnejši pridigar je bil že omenjeni Gregor Via-
Portugalci spoznali Dolenjsko
Društvo mladih geografov Slovenije pripravilo za portugalske študente dvodnevno ekskurzijo po Dolenjski
DOLENJSKA - Študentje geografije na Filozofski fakulteti, ki so jim študijske obveznosti premalo, so zbrani v Društvu mladih geografov Slovenije. Le-to pod svojim okriljem združuje preko sto študentov, mladih geografov in profesorjev, ki pripravljajo strokovne ekskurzije, poletne tabore in izmenjave s tujimi študenti. Višek njihovega dosedanjega delovanja je bil letni Mednarodni geografski kongres, ki so ga v začetku oktobra pripravili v Bohinju, udeležili pa so se ga tuji študenti geografije in turizma.
Teden kasneje, od 7. do 14. oktobra, so imeli v gosteh šest študentov iz Lizbone, ki so jih Slovenci obiskali že aprila. Portugalske goste so seznanili z aktualnimi vprašanji s področja geografske znanosti, med najbolj pogostimi pa so bila tista o prihodnosti Slovenije v Evropski uniji in o njenem nadaljnjem razvoju. Obisk tujih študentov je bil tudi lepa priložnost, da so jim pokazali značilne slovenske pokrajine, njihove naravne lepote in tako skušali pomagati tudi pri promociji naše dežele v evropskem pa tudi v širšem prostoru. Kljub temu da so v štirih
letih njihovega delovanja imeli v gosteh že nekaj skupin tujih študentov: iz Amsterdama in Utrechta, iz estonske Univerze v Tartuju, lani študente iz Univerze v Wroc-lawu na Poljskem in letos maja še študente geografije iz Zagreba, so tokrat prvič izvedli dvodnevno ekskurzijo na Dolenjsko.
Ogledali so si svojevrstno Radensko polje, jim predstavili hidrološke razmere tega območja in opozorili na vsakoletne poplave, s katerimi se spopada tamkajšnje prebivalstvo. Obiskali so izvire reke Krke in vinograde na Suhorju; po ogledu dolenjske prestolnice in romskega naselja so jim pritrkovalci iz Prečne zaigrali na zvonove vavtovške cerkve, dan pa zaključili s kostanjevim piknikom v dolenjski zidanici. Naslednji dan so si pod strokovnim vodstvom ogledali še Jedrsko elektrarno Krško.
Gotovo so mladi geografi opravili veliko delo za promocijo naše dežele, saj so bili med udeleženci tudi bodoči učitelji in turistični delavci, ki so bili nad slovenskim gostoljubjem in preprostostjo zelo navdušeni.
M. Ž.
hovič. Leta 1563 je pridigal celo v Zagrebu ob navzočnosti bana, plemičev in zagrebškega škofa. Mnoge je pridobil za novi nauk. Sodeloval je pri hrvaških prevodih luteranskih knjig in njegova beseda je bila vedno odločilna. Za protestantizem je pridobil vso Krajino. Metlika je doživela tak preobrat, da je ostal le še en katoliški duhovnik. Vlahovič je zato dobil za pomočnika Ivana Tul-ščaka. V hiši meščana Krištofa Geb-lerja pa so odprli celo meščansko šolo. Z ukazom nadvojvoda Karla pa je začelo gibanje pojemati, saj je pro-tireformacijska komisija začela protestante preganjati. V Črnomlju so imeli že leta 1569 za predikanta Martina Grgiča. Tudi tam so odprli mestno šolo. Protestantom je bil najbolj v pomoč lastnik črnomaljske graščine knez Nikola Frankopan. V Semiču je prvi oznanjal novo vero župnik Nikolaj Tuškanič, kije leta 1567 prestopil k protestantom.
Iz Bele krajine pa seje protestantizem razširil v središče Vojne krajine, v Karlovac.
Mag. DANIEL BRKIČ pastor Evangelijske cerkve Novo mesto
Varnost Novo mesto tudi v Krškem
KRŠKO - Varnost Novo mesto, družba za varovanje, je v Krškem odprla 27. oktobra poslovne prostore. Kot je ob otvoritvi povedal Jože Mihelin, direktor, družba odpira omenjeno poslovno enoto v Posavju “zaradi obsega dela, kije tu že in ki ga še pričakujejo”. Krški sedež Varnosti je v trgovsko-poslovni hiši Job - Avtopuntar na CKŽ 135.
Laški sel
RAZSTAVA ZA DAN REFORMACIJE SAMORASTNIKOV -Minulo soboto so na Turjaku odprli razstavo del petindvajsetih likovnih samorastnikov iz sedmih priljubljan-skih občin, ki jo bodo zaprli že 4. novembra. Organizirala stajo Sklad za kulturne in ljubiteljske dejavnosti priljubljanskih občin in KUD Marij Kogoj iz Turjaka. Razstava je tokrat že drugo leto zapored posvečena dnevu reformacije 31. oktobru, podobno pa načrtujejo tudi za prihodnje leto. Osrednja občinska proslava ob tem dnevu pa je bila v nedeljo na Trubarjevi domačiji na Rašici.
PREŠERNOVA PROSLAVA - V isti dvorani na Turjaku bodo 1. decembra v isti organizaciji proslava 200-letnice Prešernovega rojstva in sedmo tradicionalno srečanje harmonikarjev. Sredi decembra pa bo tudi že tradicionalni koncert Dobrepoljske godbe na Turjaku, ki ga bo popestril nastop domačega moškega okteta in recitacije Janeza Matjaža, v organizaciji KUD Marij Kogoj in Občine Velike Lašče. Vsi ti in drugi nastopi so dokaz, daje bila pravilna odločitev domačinov, ki so ustanovili Kulturno-turistični zavod, da so obdržali življenje na Turjaku in da kulturno osveščajo ljudi, kar je tudi pogoj za ohranitev naroda, pravi predsednik KUD Franc Pečnik-Aco.
AEROBIKA NA TURJAKU -Kulturna dvorana v Turjaku je kar dobro zasedena, saj imajo kar dvakrat na teden (ponedeljek, sreda) v njej vaje ljubitelji aerobike, ki jih je okoli 50. Vaje vodi Tatjana Zalar iz Malih Lašč, kije bila tudi prvakinja v športno ritmičnih plesih.
Izobraževanje odraslih
LJUBLJANA - Andragoški center Slovenije je v tednu vseživljenjskega učenja izdal obsežen pregled izobraževalnih programov pod naslovom Izobraževanje odraslih v Sloveniji 2000/2001. Izdali so ga na CD-romu, informacije o izvajalcih izobraževanj in izobraževalnih programih, objavljenih v pregledu, pa lahko poiščete tudi na spletni strani Andragoškega centra Slovenije: www.acs.si/preeled-io. Sicer bo omenjeni pregled dostopen v splošno izobraževalnih knjižnicah po Sloveniji in ustanovah, ki se ukvarjajo z informativno-sveto-valno dejavnostjo na področju izobraževanja, lahko pa ga naročite tudi v Andragoškem centru Slovenije po telefonu 01/ 584 25 60 ali elektronski pošti info@acs.si.
Hiša Bare Juričine
Baro Juričino boste zaman iskali po enciklopedijah, celo v turističnih vodnikih jo boste težko našli. Ni bita niti pisateljica niti revolucionarka, še manj športnica. Bara Juričina je bila Metličanka, ki se je vse življenje borila z revščino skupaj z možem Trontkom, kije za majhen denar v poznih letih svojega življenja držal stojo na stolu v brivnici Marice in Branka Zupaniča. Ime Bare Juričine se je ohranilo v mestu nad Bojico zaradi hiše, v kateri je omenjeni par živel. Menda gre za tipično belokranjsko gradnjo, pokrito s slamo, zanimivo za vse, ki se pripeljejo čez Gorjance čudit se Belokranjcem in njihovim posebnostim.
Pred leti je Belokranjski muzej poskrbel za obnovo bajte, zidane na skalo, domala v središču mesta in takrat se je marsikaj načrtovalo. Od tega, da bi lahko v notranjosti hišice turisti dobiti za pod zob kaj zares belokranjskega, do simpozijev in kolonij, ki bi lahko bile v idilični in stari hiški. Pa ni bilo od tega nič. Še danes ni okrog bajte in v njej nič, če odmislimo soseda, ki pokosi travo in postori še kakšno malenkost. Zanimiva hiša Bare Juričine je pozabljena, bolje rečeno: neizkoriščena v turistične namene. Zgrešena investicija, če ne upoštevamo, da je res lepo, ker so jo obvarovali pred propadanjem.
Metlika je dobila pred kratkim informativno turistično pisarno in upati je, da bo nekdanje domovanje Bare Juričine kmalu na ‘jedilniku" metliške turistične ponudbe, ki je bila doslej osredotočena predvsem na Belokranjski muzej, Slovenski gasilski muzej, vinsko klet in morda še na Tri fare v Rosalnicah.
TONI GAŠPERIČ
Jožetu Šimcu v slovo
Miha Avsec
90 LET VIDMARJEVEGA STRICA -15. oktobra so se v gostilni Prešeren v Dolenjem Kronovem zbrali domači, sorodniki in prijatelji ob jubileju 90-let-nika Franceta Vidmarja. Ob tej priložnosti so ga obiskali: podžupanja Martina Vrhovnik, predsednik krajevne skupnosti Bela Cerkev Jože Košak in predstavnici KORK Bela Cerkev Martina Hribar ter Milena Činkole. Zaželeli so mu predvsem veliko zdravja in da bi se spet sešli ob prihodnji okrogli obletnici. Franc seje rodil kot prvi izmed osmih otrok v kmečki družini v Dolenjem Kronovem. Vse svoje življenje je prebil v tej prijazni vasici ob Krki. Vedno je trdo delal, a se je kljub temu znaI tudi poveseliti tako kot danes na svoji okrogli obletnici, ko je zaplesal ob zvokih harmonike.
ZLATA POROKA ZAKONCEV HRASTAR - 30. septembra sta v krogu svojih najdražjih slavila zlato poroko Marija in France Hrastar s Sel pri Karteljevem. France, ki ga pozna veliko ljudi daleč naokoli kot pridnega kmeta, čevljarja, odbornika, predvsem pa kot požrtvovalnega domačega živinozdravnika, je pred petdesetimi leti na domačo kmetijo za ženo pripeljal Krivčevo Marijo z Malega Kala. “Bolj pridne in dobre žene ne bi mogel dobiti," rad pove. Kljub težkim časom sta h kruhu spravila štiri otroke, in to, kar sta s trudom začela graditi, sedaj naprej nadgrajujejo njuni otroci in vnuki. Na skupno prehojeno pot sta lahko več kot ponosna. (L. K.)
Komaj pol leta je minilo, odkar Dolenjski oktet v polni zasedbi praznoval 30-letnico svojega uspešnega dela. Kot drugi z leve je v oktetu še ves vesel in nasmejan prepeval tudi on, saj je bil član okteta skoraj vseh 30 let. Le nekaj tednov kasneje je potožil, da se ne počuti najbolje. Pustiti je moral petje, ki ga je tako zelo ljubil. Vsa ta leta nam je bil res pravi prijatelj. Nikoli ni silil v ospredje. Bilje tih in miren, celo smejal se je tiho, z rahlo zavihanimi kotički ust. Njegove oči so bile vedno kot iskreči biseri in z njimi je znal povedati vse. Govoril je malo, a njegove besede so vedno imele težo in so bile polne iskrivega humorja. Za vedno nam bodo ostali v spominu časi, ki smo jih skupaj preživeli na gostovanjih doma in v tujini: od Trogirja, Karlovca do daljnega Langenhagna, pa tudi na skupnih izletih in letovanjih v Logarski dolini, na Rabu, v Pulju in Nerezinah ter na nepozabnih družinskih srečanjih na piknikih na Kiri nad Pleterjami, kjer si je Jože ustvaril svoj drugi domek, kamor je tako rad zahajal in tam tako rad gostil svoje prijatelje.
Pred nekaj dnevi smo se za vedno poslovili od njega. Vendar bo spomin nanj ostal živ, dokler bo živela naša pesem.
Dolenjski oktet
SREČANJE TURISTIČNIH DRUŠTEV - V prostorih mestne občine Novo mesto so se pred tednom dni srečali predstavniki turističnih društev in Turistične zveze Dolenjske in Bele krajine ter Turistične zveze Slovenije. Društva so najprej predstavila svoje delovanje, med najbolj aktivnimi so tako društva iz Žužemberka, Šentjerneja, Azaleja z Rateža in Otočca, uspešni pa so tudi Belokranjci. Udeleženci srečanja so poudarili, da imajo skoraj vsa društva gmotne in kadrovske težave, zato so sklenili, da se bodo skušali čimbolj povezati s krajani, predvsem pa z mladimi in s tem tudi s šolami na njihovem območju. Predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič je obljubil da bo skušal posredovati pri čim pravičnejši razporeditvi denarja po posameznih turističnih zvezah. (Na sliki po delovnem dogovoru: na levi-tajnik TD Novo mesto Ludvik Miklavčič, predsednik TZ Dolenjske in Bele krajine Alojz Serini in predsednica novomeškega društva Dušanka Hlavati, na desni pa Marjan Rožič. Foto: M. Klinc)
V 92. letu starosti je 23. avgusta umrl Miha Avsec. Rodil seje v kmečki družini s sedmimi otroki na Malem Slatniku. Pred drugo svetovno vojno seje priženil na malo kmetijo v Vinico pri Šmarjeti. Že spomladi 1942 se je vključil v narodnoosvobodilni boj in postal predsednik krajevnega rajonskega odbora OF v podokrožju Smarjeta. Izbran je bil tudi za poslanca na Kočevskem zboru odposlancev slovenskega naroda oktobra 1943. Po vojni je bil predsednik krajevnega ljudskega odbora OF Šmarjeta.
Po ženini smrti leta 1984 seje preselil k sinu Viktorju v Novo mesto, kjer je bil vse do svoje smrti. Pokopan je bil v Šmarjeti, kjer so tudi predniki, njegova prva in druga žena. Na njegovem zadnjem potu so ga pospremili številni sovaščani in okoličani, s katerimi je preživel skoraj pet desetletij. Vse življenje je ostal trden v svojih načelih in značaju. Kot takšnega ga bomo ohranili v našem spominu.
JOŽE LUŽAR
KONČNO LE ASFALT DO MALENČ - Prebivalci Malenc so dolga leta negodovali nad obupno slabo makadamsko cesto do Kostanjevice ali proti Zameškemu. Leta 1998je bila cesta Kostanjevica - Malence - Zameško od prej lokalne prekategorizirana v državno, tako da je skrb za obnovo prešla na družbo RS za ceste. Prejšnji teden je 600 metrov ceste od Malenc do Kostanjevice le dobil asfaltno prevleko, cestišče pa so delavci Cestnega podjetja Novo mesto tudi za 2 metra razširili. Dela so bila vredna slabih 10 milijonov tolarjev. V občini Krško je sedaj od republiških cest ostalo brez asfalta le še nekaj sto metrov ceste od Planine do hrvaške meje. (Foto: T. J. G.)
PRIJETNO DRUŽENJE - V Podgradu je tamkajšnja krajevna organizacija Rdečega križa pripravila tradicionalno srečanje starostnikov. V kulturnem programu so nastopili učenci osnovne šole in dekliški pevski zbor iz Podgrada, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli fantje iz domačega ansambla. (Foto: B. Meglič)
reportaže • zanimivosti • slike • dopisi • reportaže • zanimivosti • slike • dopisi
NAŠE KORENINE
Moj dom je nekoč bilo širno nebo
Zunaj sije zlato oktobrsko sonce in jasno nebo je slutiti nad črnomaljskimi strehami. Ilija sedi na postelji, obe roki drži širom, oprti na sprehajalni palici, nemirne oči pa iščejo košček modrine za oknom. Kot orel je, ki bi še s polomljenimi krili hotel poleteti v svobodno nebo.
Z llijem Živkovičem se pogovarjam v črnomaljskem Domu starejših občanov, že spomladi je dopolnil devetdeseto leto starosti in razum mu pravi, da je bilo letenja že zdavnaj konec. A kaj bi z razumom, ko pa spomin lahko .prikliče le tiste slike, ki jih hoče srce. Tudi jaz se oprimem teh slik. Bolj praktično se mi zdi tako, saj sicer llijevega življenja ne bi mogel spraviti v ta mali okvir. Še za obsežno knjigo bi ga bilo preveč.
Najbolj zgodnja slika je iz Žumberka, z domačije na vzhodnem pobočju Gorjancev. Še pred prvo svetovno vojno je. Nekajletni Ilija živi v Dragoševcih z materjo Julijano in starejšima sestrama Marto in Maro. Obe sta pozneje presegli stoletnico življenja. Kmetija je velika, mati pa bolehna. Oče živi v Kanadi. Na Aljaski sije uredil rudnik zlata. Najizvirnejšo napravo tistega časa. Njegovo ime je še danes zabeleženo v tamkajšnjem rudarskem muzeju. Toda ženina bolezen ga prikliče nazaj pod Gorjance. Prepozno. Njegova Julijana umre. Ostane doma in skrbi za družino. Njegov nemirni duh pa snuje naprej. Namesto rudnika na Aljaski zrase moderna kmetija pod Gorjanci.
Potem je tu čas učenja. Prva tehnična znanja Ilija dobi v Zagrebu, na tamkajšnji srednji strojni šoli. Šolanje, šolske potrebščine, obleka, stanovanje -vse to stane. Toda Ilija je samostojen. Preživlja se s petjem v gledališkem pevskem zboru.
Potem odpotuje na Dunaj, kjer se vpiše na strojno fakulteto. Zdaj naj bi se preživljal z razvažanjem mleka. Nekaj časa gre, potem je treba najti drugo rešitev. Ponuja jo letalska šola pri vojaški akademiji v Beogradu. Pišejo se prva leta tridesetih. To je čas, ko nebo postane njegov dom. In po končanem šolanju tudi njegov kruh. Najprej pri vojski, potem pri civilnem letalstvu. Velika proizvajalka čevljev, tvrdka Bata v češkoslovaški lasti, ima bogato razpredeno mrežo proizvodnih obratov in prodajaln. Zaposli ga kot pilota. Z malimi zasebnimi letali za to firmo leti po srednji Evropi.
Potem mu vihar druge svetovne vojne zlomi krila. To se zgodi v Veliki Gorici, kjer je starojugoslovansko poveljstvo zbralo precej svojih pilotov in letal za boj proti hitro napredujoči nemški vojski. Toda do pravega boja nikoli ne pride. Lepega dne priletijo nemški bombniki. Uničijo letališče ter na tleh zbrano avi-acijo. Piloti ne morejo več poleteti. Onesposobijo letala, ki bi lahko prišla v sovražnikove roke, in se razbežijo. Tako se izognejo ujetništvu. Ilija se napoti proti rodnemu žumberku. Toda poti tja so že presekane. Zatočišče najde v Zagrebu pri prijatelju Niku Kuljaju, ki je prav tako iz žumberka. Pri njem počaka na ugodnejši trenutek za pot v Žumberak, kjer se že zbirajo odporniške sile. Med čakanjem se v Zagrebu skrivaj poroči. Vzame Gordano iz Vinkovcev,
ki jo je že prej spoznal v Boro-vu. Mladi par se končno le pretihotapi do Žumberka. Ilija se pridruži partizanom, Gordana pa šiva za partizansko bolnico v Dragoševcih. Tu povije tudi prvo hčerko Gordano.
Pilot se partizanskemu bojevanju kmalu privadi. Z borci napada sovražne bunkerje, ko pa razparajo nebo nemške štuke, se hitro umakne v kritje. Dobro ve, kako zelo je človek nemočen proti tistim tulečim ujedam na nebu. Njegova izobrazba in predanost partizanskemu boju ga pripelje do napredovanja - postane bataljonski komisar. Potem izve, da poveljstvo poziva vse bivše pilote. Javi se. Zberejo jih in preko hrvaškega Otočca pošljejo v Italijo. V Bariju jih prevzame angleški RAF. Spet se pred očmi zablestijo srebrne ptice.
Lovec, s katerim leti Ilija, odhaja preko Jadranskega morja s čisto posebnimi nalogami. Na Balkanu fotografira sovražnikove položaje. Te fotografije potem zavezniki analizirajo in nad nasprotnika pošiljajo bombnike. Ko ti opravijo svoje, nad prizoriščem spet zakroži Ilija in posname rezultate njihove akcije. Na ta način zavezniki poiščejo tudi najprimernejše kraje za pri-stajališča svojih transportnih letal. Ko se odločijo pripraviti tako letališče v Beli krajini, pošljejo tja Ilijo. Ve, kako je tako letališče treba pripraviti in zavarovati, pozna jezik in ljudi. S padalom se spusti na Tančo goro in se v Rogu pogovori s člani glavnega štaba. Ko je letališče na Otoku nared, je prvi, ki se z njega dvigne v nebo.
A zdaj se spet bliža konec njegovega letenja, že med vojno vihro nova Jugoslavija gradi civilno oblast. Vanjo vključijo tudi llijo. Dobi mesto v industrijskem ministrstvu. Po vojni pride v Zagreb. Potem se zgodi In-formbiro in revolucija prične žreti svoje otroke. Ilija je obsojen na šest let Golega otoka. Le odločno posredovanje njegovih prijateljev pri Titu ga čudežno reši. V Beogradu ga potem obsodijo na osemnajst mesecev zapora. Odsedi jih petnajst. V Zagreb se vrne brez državljanskih pravic. Te mu je odvzelo sodišče. Ne preostane mu drugega kot zapustiti Jugoslavijo. Pri Mariboru ilegalno prečka mejo in se zaposli v neki nemški tovarni. Sčasoma postane preddelavec. Zdaj je že oče dveh otrok. V prvi polovici petdesetih mu v Zagrebu žena rodi drugo hčerko, Dunjo.
Tako se na hitro, v telegrafskem stilu, pred mano zvrste slike iz življenja nekdanjega pilota Ilije Živkoviča. Medtem jesensko sonce še vedno zlati črnomaljske strehe in nebo nad mestom postaja vse globlje. Seveda me zanima tudi nadaljevanje zgodbe. Žena Gordana je umrla in je pokopana v Vinkovcih. Hčerki sta se preselili k očetu v Stuttgart. Gordana je tam spoznala Kanadčana in z njim odšla v Vancouver, kjer s hčerko živi še danes. Dunja se je poročila v Nemčiji. Zdaj je že pokojna, tam pa še živita njeni hčerki. Ilija se je vrnil in na Brezovici postavil veliko prašičjo farmo. Zdaj živi v črnomaljskem domu. Državljanskih pravic ni nikoli dobil nazaj, pa tudi nihče več ga ne vpraša zanje.
TONE JAKŠE
PROTEST ZARADI ROMSKEGA NASILJA
Knjiga o Romih, a tudi protest proti njim
Nekateri ljudje se ob upokojitvi povsem spremenijo. Začnejo se ukvarjati s konjički, na katere prej niti pomislili niso. Spet drugi pa prav v pokoju najdejo čas za stvari, ki so jim bite že od nekdaj pri srcu, a nikoli niso našli časa, da bi se jim povsem posvetili. Eden takšnih, ki ob upokojitvi pred desetletjem ni obmiroval, ampak se je lotil številnih konjičkov, je Alojz Konda iz Sadinje vasi pri Semiču.
Alojz pravi, da pravzaprav le nadaljuje z delom, ki ga je opravljal v službi, toda na drugačen način. “Moje poklicno delo je bilo zelo pestro. Vse življenje sem pisal, in ko sem se upokojil, se svinčnik ni hotel ustaviti. Pisanje je poleg mnogih drugih postalo v pokoju moj priljubljeni konjiček,” se nasmehne in že prinese na ogled nekaj izmed devetih knjig, ki jih je napisal v zadnjem desetletju. To so zajetne knjige o gasilstvu, ki so izšle ob jubilejih gasilskih društev po Sloveniji. A te knjige so bile, kot kaže, le uvod v njegovo pisateljevanje. Na izid čakajo še tri knjige. V prvi se je lotil zgodovinskega orisa občine Semič. Druga z zgovornim naslovom “Nismo od včeraj” pripoveduje o 500-letni zgodovini rodbine Konda. “Natančno sem raziskal naše rodbinsko drevo in ugotovil, da v Sloveniji živi 350 ljudi s priimkom Konda. Lani sem v Semiču pripravil tudi srečanje, na katerega jih je prišlo 80. Uspelo pa mi je zbrati tudi 50 fotografij, starih okrog 100 let,” je ponosen Konda. V tretji knjigi z naslovom "Odločitev na razpotju" pa govori o zgodovinski resnici med vojno.
Čeprav tri Alojzove knjige čakajo na tisk, pa ne drži rok križem ampak se že rojeva njegova nova knjiga. Govorila bo o Romih v Sloveniji, njihovem življenju, navadah, običajih. Ugotovil je že, v katerih
JUBILEJNI INFOS
krajih živijo in koliko jih je. Sestavil je 30 vprašanj za odrasle in 20 za otroke, s katerimi bo hodil od naselja do naselja, spraševal in si natančno zapisoval. Ne boji se, da bi mu Romi obrnili hrbet, saj pravi, da mu v življenju še nihče ni zaloputnil vrat pred nosom.
Da seje odločil napisati knjigo o Romih, ni naključje. Z njimi ima namreč že precej slabih izkušenj, vendar pravi, da so mu Romi ob tem dali le idejo, da podrobno prouči njihovo življenje. Nikakor pa izgredi Romov, ki jim je pogosto priča, ne bodo vplivali na vsebino knjige, ki bo po njegovem realen prikaz romskega žitja in bitja v Sloveniji. Pa vendar so ga srečanja z Romi iz semiške okolice, ki si jih je vse prej kot želel, pripelja-
Alojz Konda
la tako daleč, da je konec avgusta napisal protest zaradi kršitve državljanskih pravic in neenakosti pred zakonom. V dve tipkani strani dolgem zapisu opisuje romsko nasilje v prometu in ogrožanje življenj in imetja, ki gaje doživel sam.
“Ko sem se letošnjega 10. avgusta z ženo, sinom in snaho peljal mimo semiške bencinske črpalke, je nasproti pridrvel avto, kije zadnji trenutek zavil v desno, da se ni zaletel v nas. Ko smo se prestrašeni ustavili pred penzionom Smuk, je isti avto z močnim ropotom še enkrat pridivjal mimo. Bil je brez registrskih tablic, s kolesa pa je otepala raztrgana zračnica. Vozil je Rom, očividci pa smo nemočno opazovali njegovo nasilje, ko je s cikcak vožnjo ogrožal življenja ljudi, ki jih je srečeval. V Semiču ni policije, in tako je lahko po mili volji izzival usodo. Klical sem na Policijsko postajo v Črnomelj, to pa je bilo tudi vse, kar sem lahko storil,” pripoveduje Konda ter pristavi, da se takšno divjanje na cestah pogosto ponavlja.
Ob tem se mu zdi nerazumljivo, da Romi lahko vozijo brez vozniških dovoljenj, registrskih tablic, obveznega zavarovanja, s tehnično oporečnimi vozili. Policija pa, četudi ukrepa, nima vidnejših uspehov. “Nasilni Romi se posmehujejo, trošijo denar davkoplačevalcev za opijanje in kajenje, kradejo, a zanje ni pravnih ukrepov, ki bi jih prisilili k normalnemu obnašanju. V civilizirani Evropi ni primera, da bi se manjšina tako nasilno vedla do večine, kot se v Sloveniji Romi. Država pa jim ob vsem tem daje še socialno potuho, ki nima pravega učinka, saj so Romi-z redkimi izjemami - ostali na ravni kamene dobe.” je oster v svojem protestu Alojz.
Vendar pa Konda ne samo protestira, ampak predlaga tudi rešitev, ki jo je strnil v pet točk. “Kdor proda motorno vozilo Romu ali nasploh človeku, ki nima vozniškega dovoljenja, se mu odmeri kazen, enaka vrednosti prodanega vozila. Romu, ki vozi neregistrirano vozilo brez vozniškega in prometnega dovoljenja, morajo policisti vozilo odvzeti in poskrbeti za uničenje. Na bencinskem servisu ne smejo natočiti goriva v vozilo, ki ni registrirano. Policist mora imeti pravico samostojno ukrepati glede odvzema vozila, če je tehnično oporečno. V Semič pa bi morali vrniti krajevno policijo,” našteva Alojz. Če pa ne bodo uresničili omenjenih petih točk, naj se po njegovem država zaveže, da bo povrnila vso škodo, ki jo ostalim državljanom povzročajo Romi, ker jih pač ne more drugače zaščititi pred njimi.
Svoj protest je poslal predsedniku slovenske vlade, ministroma za notranje zadeve ter okolje in prostor, na Policijsko postajo Črnomelj in semiškemu občinskemu svetu. Doslej so odgovorili le s slednejga. “Napisali so, da soglašajo z mano, in podprli moja prizadevanja v korist državljanov in tistih Romov, ki se jih je civilizacija že prijela. Tudi drugi krajani, ki so zvedeli za moj protest, se strinjajo z mano,” je zadovoljen Alojz, čeprav v njem kljuje dvom, da s pisanjem na omenjene naslove ne bo uspel. A odločil seje, da bo šel do konca. "Romska problematika je tako pereča, da jo morajo brez odlašanja rešiti. Če bo potrebno, bom sedel celo pred evropski parlament v Bruslju in čakal, da me sprejmejo,” je odločen o svoji vztrajnosti Alojz Konda.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
Prehiti sedanjost, spoznaj prihodnost
Konec prejšnjega tedna so se zaprla vrata za največjo informacijsko seminarsko-sejemsko prireditvijo pri nas, ki jo okroglih deset let poznamo pod imenom Infos. Od takrat, ko je Zveza za tehnično kulturo Slovenije pripravila v Cankarjevem domu prvo Računalnico kot zametek sedanjega Infosa, pa do danes, ko se je še vedno na istem mestu, napolnjenem do zadnjega kotička in še čez, zvrstilo preko 220 seminarskih in 120 komercialnih predavanj ter se velikemu številu obiskovalcev predstavilo več kot 140 domačih in tujih podjetij, se je zares ogromno spremenilo, Infos pa vztraja na svojih temeljih: pokazati in učiti, kajti nove tehnologije zahtevajo nenehno izobraževanje.
Silovit razvoj informatike in telekomunikacij je prekosil celo najbolj drzne sanje izpred desetih let. Računalnik in svetovni splet sta postala tako nepogrešljiv del vsakdanjega življenja kot, recimo, elektrika ali vodovodna pipa. Razvil in spremenil seje tudi Infos, ki je sejemski prikaz svetovnih dosežkov in rešitev informacijske tehnologije nadgradil s pestrimi in bogatimi strokovnimi predavanji in izobraževalnimi programi. Tako se na Infosu prepletajo prikazi tega, kar je v svetu doseženega, s strokovnim tehtanjem, kaj to pomeni za sedanji in seveda še toliko bolj za bodoči razvoj naše države. Slovenija je kot majhna država prisiljena budno spremljati razvojne informacijske usmeritve in jim, kolikor je pač mogoče, tudi slediti. Žal pri slednjem ni najbolj uspešna, kot zatrjujejo poznavalci in kot je bilo slišati na okroglih mizah, saj naj bi naša država vse bolj zaostajala pri vključevanju v tokove, ki oblikujejo sodobno informacijsko družbo, naj gre za mobilno poslovanje, tako imenovano e-ekonomijo, informatiko v javni upravi ali infor-macijsko-telekomunikacijsko infrastrukturo in drugo. Geslo Prehiti sedanjost, spoznaj prihodnost, pod katerim je potekal letošnji Infos, torej spremlja velik in debel klicaj.
Pri pripravi seminarskega Infosa so organizatorji upoštevali vsa najnovejša dogajanja, povabili k sode-
lovanju tudi tuje strokovnjake, glavni poudarek pa so dali vprašanjem, kot so: kako storitve s področja informacijske tehnologije graditi na potrošnikovih potrebah, kako le-ta vpliva na večjo dostopnost storitev, kako lahko bolje izkoristimo informacije, ustvarimo okolje, ki nudi posamezniku čim enostavnejšo uporabo informacijske tehnologije, in tudi, kako doseči, da so v to dogajanje vključeni vsi prebivalci.
Ob tehtnem seminarskem delu, ki bo, upajmo, obogatil znanje in izostril potrebo po hitrejši preobrazbi Slovenije v informacijsko družbo, je potekal sejemski Infos, ki je vsa leta paša za oči in priteguje obiskovalce, ki se žele v živo spoznati z novostmi iz širokega sveta in odkriti tudi kaj zanimivega z domačih logov. Vse, kar se je ponujalo na ogled, je nemogoče zapisati, omenimo le nekaj stvari. Zanimanje obiskovalcev so kot običajno seveda pritegovali številni modeli računalnikov znanih in manj znanih izdelovalcev, od na-miznikov in prenosnih do notesnikov in dlančnikov, ki so nove zmogljivosti, seveda vse prirejene potrebam svetovnega spleta (na to področje pospešeno stopajo tudi mobilni telefoni), oblekli v dopadljiva nova oblačila, živahne barve in osupljive oblike. Nekaj je bilo pravih oblikovalskih mojstrovin, denimo Applov PovverMac Cube, pa tudi presenetljivo majhnih, a zmo-
gljivih strojčkov. Četudi še vedno dragi, so zasloni s tekočimi kristali (blagoslov za oči) vse pogostejši spremljevalci računalnikov, ki imajo v svojem drobovju zmogljive in hitre komponente, za izmenjavo velikih količin podatkov pa na voljo pisano množino medijev, med katerimi je kar precej zanimanja zbudil “palčni pogon” (Thumb-Drive), nekaj centimetrov dolga paličica, ki sejo enostavno potisne v USB vtič in že je na voljo 16 do 256 MB prostora za prenos podatkov. Za zajemanje tiskanih in slikovnih podatkov je na voljo pisana ponudba optičnih čitalnikov, ki so tudi cenovno vse bolj dostopni.
Pisanje bil tudi svet tiskalnikov, od laserskih za delo v mreži do malih prenosnih strojčkov, ki tiskajo, če je treba, tudi barvne fotografije. Digitalna fotografija je sploh tisto področje, ki silovito hitro osvaja uporabnike. Na Infosu sicer ni bilo videti prav veliko digitalnih fotoaparatov, je pa zato bilo mogoče vzeti v roke vse, kar je najnovejšega ali malo manj novega pri 01ympusu, vodilnem na tem področju. Prava gneča je bila na stojnici, kjer so z digitalnim fotoaparatom slikali zastonj za osebne izkaznice. Skoraj odveč je najbrž zapisati, da je predvsem mlade še posebno zanimalo tisto, kar je povezanega z digitalno glasbo v mp3
zapisu, ki bliskovito osvaja ves svet.
In če pogledamo še malo v svet programja, je bilo na Infosu mogoče opaziti, da mogočnemu Microsoftu malce stopa na prste pingvin-ček, se pravi operacijski sistem Linux, ki pod maskoto prijaznega, v frak odetega ptiča hladnih južnih morij, naznanja, da je lahko informacijska tehnologija tudi zares vsem dostopna. Linux je namreč zastonjski oziroma zelo poceni operacijski sistem, ki pa zmore marsikaj, kar so, denimo, dokazali slovenski linuxovci s programom Active Tools TurboLinux Cluster Server 6, ki zna razporejati delo med več gručami računalnikov. Programje dobil priznanje Najboljši na Infosu in je premagal celo Microsoftove Windows 2000. No, je pa ameriški softverski gigant ostal prijazen slovenskim uporabnikom, saj je tik pred izidom slove-njena tisočletna izdaja Oken, se pravi Windows Me. Na trg naj bi prišli prav na Infosu, a ker ni šlo vse po načrtih, bodo Okna za domačo rabo, kot bi jim po namenu lahko rekli, prišla v prodajo sredi novembra. Vsekakor Slovenija ostaja daleč najmanjša država na svetu, ki ima poslovenjene Microsoftove tržne uspešnice, to pa tudi ni kar tako.
M. MARKELJ
TevcPika
APPLOVA KOCKA - Vrhunski oblikovalski dosežek Applov računalnik Po-vverMac G4 Cube je bil deležen precejšnjega zanimanja.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 2.XI.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Odmevi; Mostovi; Lutkovna igrica; Zgodbe iz školjke; Svet narave, nan.; Tehniška dediščina Slovenije -12.00 Dokumentarna oddaja -13.00 Poročila -13.15 Tedenski izbor: Feljton; Portret Ksenije Hribar; Zoom -
16.00 Slovenski utrinki -16.30 Poročila -16.45 Enajsta šola-17.15 Čudežna narava, nan,-17.45 National geographic, nan. - 18.35 Oddaja o znanosti -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Osmi dan - 2,2.00 Odmevi, kultura, šport - 22.55 Podoba podobe -
23.25 Rak maternice - 23.50 Sopranovi, nad.
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Prostost, nad.; Grace na udaru, nan.; Murphy Brovvn, nad. -11.40 Euronews - 13.40 Tedenski izbor: Svet poroča; Koncert dunajskih filharmonikov; Oče moje hčere, film -17.00 Metropolis -17.30 Po Sloveniji -18.05 Poljak, nad. - 19.00 Noro zaljubljena, nan.-19.30 Videospotnice-20.05 Paul Merton predstavlja- 22.50 Grace na udaru. nan. -21.15 Parada plesa - 21.45 Poseben pogled, film
- 0.00 Jazz festival
KANAL A
9.30 Kosmatinec, film -11.00 Milady, nad. -
12.00 Adrenalina -13.30 Fant zre v svet, nan. -
14.00 Matlock, nan. -15.00 Mladoporočenci -
15.30 Ricki Lake - 16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad, -18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Košarka: Union Olimpija - Olympiakos • 22.15 Košarkarska evroliga
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad.
-10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Lepo je biti milijonar -
14.00 Zbornica, nan. -14,30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -
16.25 Brez tebe, nad, -17.15 Večna ljubezen, nad.
-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur -
20.00 Raztresena Ally, nan. - 20.55 Nikita, nan.
- 21.50 Prijatelji, nan. - 22.20 Seks v mestu, nan.
- 22.50 Zahodno krilo, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.-0.10 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.50 Risanka -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice ■ 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV
HTV 1
7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -11.05 Za otroke in mladino -12.00 Poročila -12.30 Vedno te hočem ljubiti, nad. 13.20 Smaragdna reka- !4,10Poroči-la -14.15 Izobraževalni program • 16.00 Morje -
16.30 Hrvaška danes-17.05 Deček spoznava svet -17.30 Hugo -17.55 Izobraževalna oddaja-18.25 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Inšpektor Morse, film - 21.45 Pol ure kulture - 22.20 Narava politike - 22.55 Odmevi dneva - 23.20 Narodov spomin - 23.50 Policija, nad.-0.15 Bolnišnica upanja, nad,-1.00 Na zdravje, nan. - 1.25 Dosjeji X, nan. - 3.10 Dokumentarni film - 3.50 Carstvo divjine
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških turističnih središč ■
10.00 Obraz države ■ 10.30 Hildegard von Bingen, dokumentarni film -11.25 O znanosti -12.25 Risanka -13.30 Globalna vas -14.15 Južni Brook-lyn, nad. -16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubila, nad. -17.00 Vsakdanjost -18.30 Panorama ■ 19.05 Na zdravje, nan. -19.30 Policija, nad.
- 20.05 Kviz - 20.25 Bolnišnica upanja, nan. • 21.20 Polni krog ■ 21.40 Željka Ogresta z gosti - 22.45 Dosjeji X, nan. ■ 23.30 Filmska noč s Tomom Hanksom ■ 1.20 Umetnine svetovnih muzejev
PETEK, 3.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Leptis Magna; Oddaje za otroke; Prelomni trenutki zgodovine, nan.; National geographic, nan.; Oddaja o znanosti; Slovenski magazin; Ugledna obrt,drama- 13.00 Poročila-13.20 Tedenski izbor: Rak maternice; Richard Flanagan; Osmi dan; Vsakdanjik in praznik - 16.00 Mostovi -
16.30 Poročila -16.45 Potujoči škrat -17.10 Zares divje živali, nan. - 17.45 Modro - 18.20 Dosežki -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Mia, za vedno moja, film • 21.40 Deteljica -22.00 Odmevi, kultura, šport - 23.00 TV Poper - 23.30 Polnočni klub - 0.40 Salomin zadnji ples, film
SLOVENIJA 2
8.55 Tedenski izbor: Videospotnice; Nenadoma Susan, nan.; Poljak, nad.; Paul Merton predstavlja -11.25 Euronews -13,00 Otroška zdravnica, nan. -14.30 Knight Without Amour, film -16.15 Čarovnik iz Oza, ris. nan. • 16.40 Izgubljeni! -
17.30 Po Sloveniji ■ 18.05 Tanja, nad. • 19.00 Slikarske tehnike -19.30 Videospotnice - 20.05 Oh, ti tujci, nad. -21.00 Wagner, nad. ■ 22.00 Naš fant, film tedna - 23.25 Zlata naveza, nad. -0.15 Taksi, nan. - 0.55 South park, nan.
KANAL A
9.30 Benji, nadomestna mama, film -11.00 Mi-lady, pon. -12.00 Atlantis -13.30 Fant zre v svet, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Bravo, Mae-
stro-15.30 Ricki Lake - I6.200prah show-17.15 Milady, nad. -18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Noro zaljubljena, nan. - 19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Rosvvell, nad. - 22.00 Razsodnost in rahločutnost, film -0.30 Mesto zločina -1.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija -9.30 Brez tebe, nad. -10.20 Večna ljubezen, nad, -11.10 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.00 Lepo je biti milijonar -
14.00 Zbornica, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -
16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur -
20.00 Poljub za lahko noč, film - 22,10 Teksaški mož postave, nan. - 23.40 Zlobni dvojček, nan.
- F/X • umori s trikom
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Vulkani Evrope, dok. odd. - 18.00 Tedenski kulturni pregled • 18.20 Kmetijski razgledi -18.45 Nas poznate? • 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Reportaža - 21.00 Novice - 21.20 Brez panike - 21.40 Motosport mundial-22.10 Vesele tačke
HTV 1
7.00 Dobro jutro - 9.30 Poročila - 9.40 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Vedno te hočem ljubiti, nad. - 13.20 Plavajoče vasi Kutaijev, dokumentarni film -14.10 Poročila -14.15 Izobraževalni program za mlade - 16.00 Svet podjetništva -16.30 Hrvaška danes -17.00 Televizija o televiziji -17.30 Hugo -17.55 Nakit -
18.25 Kviz - 18.55 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ko čas mineva - 21.00 Ognjeni čas, film - 23.05 Odmevi dneva - 23.30 Film -1.00 Morilsko ozračje, film - 2.45 Film film -4.10 Nočni program
HTV 2
8.00 Panorama hrvaških turističnih središč-9.00 Poročila -10.00 Hip depo -12.00 Deček spoznava svet, nad. -12.30 Narava politike -13.00 Pol ure kulture-13.30 Bolnišnica upanja, nan. -14.15 Željka Ogresta z gosti -15.15 Dosjeji X, nan. -
16.00 Poročila -16.10 Vedno te bom ljubila, nad.
-17.00 Vsakdanjost -18.30 Panorama -19.05 Prijatelji, nan. -19.30 Policija, nad. - 20.05 Kviz
- 20.20 Pravica za vse, nan. ■ 21.10 Polni krog ■ 21.30 Latinica-23.15 Pravi čas-0.45 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 4.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; Zgodbe iz školjke; Radovedni Taček; Otroška oddaja ■ 10.10 Robin iz Locksleja, film - II.30 Srebrno-grivi konjič, ris. nan. -12.00 Tednik -13.00 Poročila - 13.40 Študentska ulica - 14.10 Sol de Otono,film-16.00 Martinova gos-16.30 Poročila ■ 16.45 Risana nan. -17.05 Fliper in Lopatka, risanka • 17.50 Na vrtu -18.20 Prelomni trenutki zgodovine, ser. -18.45 Risanka -19.00 Danes -19.05 Utrip -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Športni kviz - 21.35 Ekscentriki, nad. - 22.10 Poročila, šport - 22.45 Daj, daj, daj!, nan. - 23.15 Vran, nan. - 0.00 Za žive ali mrtve, film
SLOVENIJA 2
8.50 Videospotnice • 9.25 V telovadnici, nad. -
9.55 Giovana in Enrico, nad. ■ 10.45 Tedenski izbor: Svetnik, nan.; Otroška oddaja -13.00 Šport -19.30 Videospotnice ■ 20.05 En Oskar za dva, film - 21.45 Praksa, nan. - 22.25 Svetnik, nan. -
23.15 Metropolis-23.45 Sobotna noč
KANAL A
8.00 Risanke • 10.00 Nora hiša, nan. - 10.30 Hughleyjevi, nan. -11.00 Vrnitev v Hyperion, nan. -12.00 Oče Dowling, nan. -13.00 Kung Fu, nan. • 14.00 Košarkarska evroliga -16.40 Življenjska priložnost -17.45 Boj za preživetje, nan. -18.40 Divji svet, nan. -19.30Glavca, nan. -20.00 Razodetje, film -22.50 Sodba, film - 23.30 Policijska kamera, nan. - 0.30 Cestni bojevnik, nan.
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Povver Ranger, nan. - 9.50 Harry in Henderso-novi, nan. ■ 10.10 Košarkarji, nan. -10.30 Lepo je biti milijonar -11.30 Šolska košarkarska liga -
12.30 Ljubezen, ki ostane, film - 14.30 TV dober dan. nan. -15.25 Nevarna srca, nan. -16.20 Pop'n'Roli - 17.20 Izganjalka vampirjev, nan. -
18.15 Jack in Jill. nan. - 19.15 24 ur-20.00 Sfera, film ■ 22.20 Zločin v New Orleansu, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.00 Kako biti zdrav?-17.30 Motosport mundial-18.00 Rezerviran čas-18.30 Belokranjski obzornik • 18.45 Nas poznate? -
19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 ATV Signal Litija-21.00 Novice-21.15 Od sobote do sobote ■ 22.20 Vulkani Evrope, dok. odd.
HTV 1
9.30 Poročila - 9.30 Program za mlade ■ 12.00 Poročila -12.30 Glasbeno-dokumentarna oddaja -13.00 Prizma -14.05 Oprah Show - 14.55 Hruške in jabolka-15.30 Vodni svet-16.25 Črno belo v barvi -17.15 Film -18.45 Risanka ■ 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Politični magazin - 21.00 Betrayed, film • 23.30 Dalziel in Pascoe, nad. -1.10 Film - 2.40 Film - 4.15 Nočni program
HTV 2
8.40 Poročila - 8.45 Film -10.30 Glasbena matineja • 12.00 Portret dr. Spoka -13.00 Poslovni svet -13.50 Ko čas beži -14.35 Sedem veličastnih, nad. -15.20 Hišni ljubljenčki -16.40 Bever-ly Hills, nan. -18.15 Melrose Plače, nan. -19.00 Kulturna oddaja -19.30 Policija, nad. - 20.05 Družina Soprano L, nad. • 20.55 Kriminalka •
21.50 Poročila - 22.55 Seks in mesto - 23.20 Metropolis - 0.50 Umetnine svetovnih muzejev
NEDELJA, 5.XI.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav: Risanka; Palček David, ris. nan.; Medvedek, ris. nan.; Babar, ris. nan.; Pleme, nan.
- 9.45 Ozare • 9.55 Nedeljska maša - ll.00 Svet divjih živali, nan. - 11.30 Obzorja duha -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.50 Turistična oddaja -14.10 Oddaja o ljudeh in živalih • 14.40 Športni kviz • 16.05 Prvi in drugi -16.30 Poročila -16.50 Vsakdanjik in praznik -17.45 Alpe-Dona-va-Jadran -18.15 Tehniška dediščina Slovenije -
18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Zoom ■
21.40 Anthony Dias Blue - 22.35 Poročila, šport
- 23.30 G. Verdi: Trubadur, opera
SLOVENIJA 2
8.05 Tedenski izbor: Videospotnice; Noro zaljubljena, nan.; Tanja, nad. - 9.50 10.00 Minty, nan. -10.20 Sorodne duše, nan. -10.50 Parada plesa -11.20 Oddaja o slovenski vojski -11.50 APZ Tone Tomšič -13.00 Šport -17.45 Nogomet- 19.30 Videospotnice - 20.05 Nevidni kraji, nad. • 21.00 Murphy Brown, nan. - 21.30 Trend -
22.00 Šport v nedeljo - 23.00 Ruske kurbe, film
KANAL A
8.00 Risanke - 10.00 Nora hiša, nan. ■ 10.30 Hughleyjevi, nan. • 11.00 Vrnitev v Hyperion, nan, -12.00 Oče Dowling, nan, -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Mi, film -15.45 Sever in jug, nad. -
16.45 Klik - 17.30 Kupid, nad. - 18.30 Glas bojevnika, nan. 19.20 Shasta McNasty, nan. -
20.00 Nespodobno povabilo, film - 22.10 Stilski izziv - 22.45 Široko Sargaško morje, film
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Power Ranger, nan. ■ 9.50 Harry in Hendersono-vi, nan. -10.10 Košarkarji -10.30 Lepo je biti milijonar -11.30 Šolska košarkarska liga -12.30 Pop'n'Roll - 13.30 Sto najpomembnejših ljudi revije Time, dok. odd. -14.00 Centervillski duh, film -15.40 Slavčki, film -17.20 Obalna straža, nan, -18.15 VIP, nan, - 19.15 24 ur-20.00 Specialist, film - 22.00 Športna scena • 22.45 Moj sin Johnny, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani-17.00 Kako biti zdrav?-17.30 Motosport mundial • 18.10 Belokranjski obzornik- 18.45 Nas poznate?-19.00 Novice-19.15 24 ur - 20.00 ATV Signal Litija - 21.00 Novice • 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Vulkani Evrope, dok. odd.
PONEDELJEK, 6.XI.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; Oddaja o ljudeh in živalih; Potujoči škrat; Zares divje živali, nan.; Dobri duh iz Avstralije, nad.; Otroška oddaja; Modro; Dosežki; Na vrtu; Martinova gos; Prvi in drugi • 13.00 Poročila -13.30 Tedenski izbor: Ljudje in zemlja; Polnočni klub; Podoba podobe -16.00 Dober dan, Koroška -
16.30 Poročila ■ 16.45 Radovedni Taček -17.05 Pleme, nan. -17.45 Recept za zdravo življenje -18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 ■ 18.45 Risanka-19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Komisar Rex, nan. -21.00 Dokumentarec meseca - 22.00 Odmevi
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Oh, ti tujci, nad.; Wagner, nad. - 11.40 Euronews ■ 13.30 Tedenski izbor: Trend; Sobotna noč; Oddaja o slovenski vojski ■ 16.30 Umetnost petja • 17.30 Po Sloveniji -18.05 Ptica brez peruti, nad. -19.00 Lingo-19.30 Videospotnice - 20.05 Štafeta mladosti-21.00 Studio City-22.30 South Park, nan. ■ 23.00 Brane Rončel izza odra - Ponovitev filma
KANAL A
9.40 Risanka-10.10 Milady, nad. -11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde ■ 13.30 Fant zre v svet, nan. ■ 14.00 Matlock, nan. -15.00 Zmenkarije - 15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah show -17.15 Milady, nad. -18.00 Saj veš, kako je... -18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi
možje, nan. • 19.30 Dvojčici, nan. - 20.00 Žive, film - 21.15 Sedem, nan. - 22.10 Seinfeld, nan.-
23.40 Kvantni skok, nan. • 0.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad. -10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Športna scena • 14.00 Zbornica, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. • 16.25 Brez tebe, nad. -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. -19.15 24 ur - 20.00 TV dober dan, nan. - 20.55 Po kavbojsko, film - 22.50 Dharma in Greg, nan. ■ 23.30 Zahodno krilo, nan. - 0.30 M.A.S.H., nan. -1.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani ■ 16.00 Posnetek dogodka -17.30Športni pregled-18.45 Predstavitve-19.00 Novice- 19.15 24 ur-20.00 TV dober dan-20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj ■ 21.45 Športni pregled
TOREK, 7.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Risanka; Poslednji dinozaver; Radovedni Taček; Igrana nan.; Recept za zdravo življenje; Ekscentriki, nan.; Gospodarji živali, nan.; Komisar Rex, nan. -13.00 Poročila -13.10 Vremenska panorama- !3.50Tedenski izbor: Emulzija na celuloidu; Aliča; Dokumentarec meseca; Panel - 16.10 Duhovni utrip • 16.30 Poročila • 16.45 Sprehodi v naravo -17.00 Moje mestece, nan. -17.45 Bizanc, izgubljeno cesarstvo, dok. nan. - 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Na morje, nan. ■ 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport -22.15 Ugledna obrt, drama
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Ptica brez peruti, nad.; Štafeta mladosti -11.50 Euronews-13.25 Tedenski izbor: Nevidni kraji; Sol de Otoni, film; Studio City -17.30 Po Sloveniji -18.05 Sestre, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Bajeslovno bogastvo, dok. nan. • 21.00 Svet poroča - 21.30 Morilci, film -23.35 Maxim Vengerov, violinist • 0.35 Partija šaha, film
KANAL A
9.40 Risanka -10.10 Milady, nad, -12.00 Atlantis -13.30 Fant zre v svet, nan. -14.00 Matlock, nan,-15.00 Stilski izziv-15.30 Ricki Lake-16.20 Oprah show-17.15 Milady, nad, -18.00 Saj veš, kako je... ■ 18.30 Noro zaljubljena, nan. -19.00 Vsi županovi možje, nan. -19.30 Dvojčici, nan.
- 20.00 Življenjska priložnost, kviz - 20.30 Princ osvaja Ameriko, film ■ 22.40Tretja izmena, nad,
- 23.30 Seinfeld, nan. - 0.10 Kvantni skok, nan. -
1.00 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija - 9.30 Brez tebe, nad.
-10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. ■ 12.30 TV dober dan -14.00 Zbornica, nan. • 14.30 Umor je napisala, nan. -
15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nad, -17.15 Večna ljubezen, nad. -18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Notranji glas, film - 21.45 Bolnišnica upanja, nan.
- 22.40 Dharma in Greg, nan. - 23.10 Zahodno krilo, nan. -0.00 M.A.S.H., nan. -1.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16,40 Risanka -17.30 Športni pregled-18.45 Nas poznate?-19.00 Novice -19.15 24 ur- 20.00 Gospod Griffin, film - 21.35 Novice - 21.50 Športni pregled
SREDA, 8.XI.
SLOVENIJA 1
7.55 Tedenski izbor: Kultura; Odmevi, Dober dan, Koroška; Babar, ris. nan.; Fliper in Lopatka, ris. nan.; Sprehodi v naravo; Moje mestece, nan.; Bizanc, izgubljeno cesarstvo; Obzorja duha; Na morje, nad. -13.00 Poročila - 13.10 Vremenska panorama - 13.40 Tedenski izbor: Robin iz Locksleja, film; Aktualne teme -16.00 Mostovi ■ 16.30 Poročila -16.45 Pod klobukom -17.45 Svet narave, nan. • 18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Sedmi pečat: Valmont, film - 22.00 Odmevi, kultura, šport • 23.00 V Bachovem svetu z novicami in glasbo
SLOVENIJA 2
9.30 Tedenski izbor: Videospotnice; Sestre, nad.; Policaja II., film; Bajeslovno bogastvo, dok. nan. -13.05 Euronews-15.10 Glasbeni festival -16.10 Nadarjena za umor, film -17.30 Po Sloveniji -18.05 Prostost, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice • 20.05 Liga prvakov v nogometu - 2330 Vse, razen umora, nan. ■ 1.00 Film
KANAL A
9.40 Risanka -10.10 Milady, nad. ■ 11.00 Oprah show -12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Fant zre v svet, nan. -14.00 Matlock, nan. -15.00 Komedija zmešnjav -15.30 Ricki Lake -16.20 Oprah shovv-17.15 Milady, nad. -18.00 Saj veš, kako je... • 18.30 Noro zaljubljena, nan. • 19.00 Vsi županovi možje, nan. ■ 19.30 Dvojčici, nan. -
20.00 Življenjska priložnost, kviz ■ 20.30 Komedija zmešnjav - 21.00 Providence, nan. - 22.00 Družinsko pravo, nad. - 22.50 Seinfeld, nan. -
23.30 Kvantni skok, nan. -0.30 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobrojutro, Slovenija 9,30 Brez tebe, nad.
-10.30 Večna ljubezen, nad. -11.30 Ne pozabi me nikdar, nad. -12.30 Ladja zaljubljenih, nan.
-14.00 Zbornica, nan. -14.30 Umor je napisala, nan. -15.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -16.25 Brez tebe, nan,-17.15 Večna ljubezen, nad,-18.15 Ne pozabi me nikdar, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ugrabljeni profesor, film - 21.45 Newyorška policija, nan. - 22.40 Dharma in Greg, nan. -23.10Zahodni krilo, nan.-O.OO M.A.S.H.. nan. -1.00 Krila, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Ponovitev filma-18.40 Smo dobri gospodarji? -18.50 Predstavitve -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 En hribček bom kupil - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Brez panike - 21.50 Vesele tačke
TELEVIZIJA NOVO MESTO
al
03.0 MHZ
DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Marti Sternad, Puščava 13, Mokronog. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (1)	Pridne roke - ansambel Slavček
2. (5) Skupaj za vedno - ansambel bratov Poljanšek
3. (2)	Sosed sosedu - Trio Frančič
4. (3) Rože iz domačega vrta - ansambel Slapovi
5. (4)	Hvala za kruh - ansambel Mladi Dolenjci
6. (8)	Moja reka - ansambel Rog
7. (-)	Srce odpira svet - ansambel Vrisk
8. (7)	Sezimo si v roke - ansambel Nagelj
9. (6) Mehanik - ansambel Marjana Kočevarja
10. (9)	Pojoča skrinjica - ansambel Poljub Predlog: Dekle iz mlina - ansambel Franca Potočarja
Kupon št. 44
Glasujem za: Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
Nagrade v Novo mesto in Stranje
Žreb je izmed reševalcev 42. nagradne križanke izbral Janka Starešiniča in Martina Tomažina iz Novega mesta ter Janeza Rangusa iz Stranja pri Škocjanu. Starešiniču je pripadla denarna nagrada, Tomažin in Rangus pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 13. novembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 44”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 42. križanke
Pravilna rešitev 42. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi:	KOSMAČA.
AVTOMAT, BION1KA, MURKA, OC, SLA, DIVA, OKIT, SALEM, SARANČA, ACA, EMI,JAKAC, BIT, ASEBIJA, ELIPSA, AJAS, KASPAR, KANA.
NAGRADNA KRIŽANKA 44
AVTOR:
JOŽE
UDIR
SLAP V JULIJSKIH ALPAH
OBREDNA
OPRAVA
ARELATSKA
KRAUEVINA
VELIKA PAPIGA Z NOVE ZELANDIJE
BANKOVEC
ZA
100
ENOT
KAOS
RIMSKA
BOGINJA
JUTRANJE
ZARJE
V
DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST
SLIKA
POKRAJINE
RIMSKI
MUZEJ
IN
KATEDRALA
ENA
OD
CELIN
SOL VANADIJEVE KISLINE
DIŠEČA
ZDRAVILNA
SMOLA
POKRAJINA V EKVATOR. GVINEJI (AFRIKA)
KEM SIMBOL ZA LANTAN
KDOR
KOLJE
URALSKO
LJUDSTVO,
SAMOJEDI
VRSTA
ŠPORTNEGA
STRELJANJA
MUSLI-
MANSKI
POSTNI
MESEC
EDEN VODIJ FRANCOSKE REVOLUCIJE
USTANOV.
MODERNE
-MPONSKE
GRŠKA
BOGINJA
MODROSTI
NEKDANJA
CELJSKA
TOVARNA
EMAJLIRANE
POSODE
BOLGARSKI
KRALJ
ZADNJA
AVSTRIJSKA
CESARICA
CMERAV
ČLOVEK
OSEBNI
ZAIMEK
MANJŠE
NASELJE
NAMAZANA
PLAST
SNOVI
VIRUSI DNK ;povzročajc BOLEZNI PRI ŽUŽELKAH)
NAMEN,
ZVIJAČA
FR.-ŠVIC.
PISATEU
(CLAUDE,
1868-1931)
MINERAL,
TITANOV
DIOKSID
NASA
TENIŠKA
IGRALKA
PISNIKOVA
NOV PRAPOR - Črnomaljska Gasilska zveza je v nedeljo praznovala 45. obletnico ustanovitve. Ob tej priložnosti so prikazali gasilske veščine, na ogled je bila nova oprema, črnomaljski župan Andrej Fabjan pa je kol boter razvil nov prapor (na fotografiji), saj so zadnjega razvili pred dvema desetletjema. Ob tem je Fabjan dejal, da pomeni prapor še trdnejše povezovanje in sodelovanje 27prostovoljnih gasilskih društev. Ob tej priložnosti so zaslužnim podelili tudi gasilska priznanja. (Foto: M. B.-J.)
• Podelitve priznanj krvodajalcem bodo: 15. novembra v Tovarni zdravil Krka, 17. v Dolenjskih Toplicah, 18. v Mirni Peči, 24. novembra v Žužemberku, 25. v Škocjanu, 1. decembra v Novem mestu in 2. decembra v Šentjerneju. Nanje bodo povabili tudi vse tiste, ki so kri darovali nad devetdeset-krat, danes pa ne darujejo več.
JOŽICA K Al C
Šopek rož njen grob krasi in lučka vedno ji gori. Hvala vsem, ki obiskujete njen prerani grob in vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Nova knjiga Ivanke Mestnik
Pa jo imamo: deveto knjigo novomeške pisateljice Ivanke Mestnik z naslovom Gorjanski škrati v kraljestvu Brbuča. Razigranim besedam je dal svoje likovno sporočilo akademski slikar Jože Kumer.
Prav z njim je ob Sušici prisluhnila zgodbi o povodnem možu Brbuču, ki je kriv za suho strugo ob ponikanju. Strah pred njim je takrat otrokom ob Sušici ledeni! kri, sedanjim pa verjetno ni več poznan. Miren kraj za vikende pa iščejo gorjanski škrati, saj smo jim ljudje s seboj in odpadki skalili mir in čistočo gorjanskih košenic. Ti škrati so sodobni in čisto blizu ljudem, saj so navihani, zaljubljeni, poznajo zemljevide in računalnike. Trdinov svet bajk se nadaljuje.
Pisateljica bo s svojo nove knjigo ponovno šla med bralce, saj ob vsaki svoji knjigi prehodi z njo vso pot: poskrbi za zgodbo, tisk, opremo, založbo in prodajo. Malokateri pisatelj zdrži to dolgo in težko pot. Tudi zato je vredno prebrati knjigo in držati pesti, da bo pisateljica našla moči za nove zgodbe.
ELIZABETA VARDIJAN
Predstavitev nove knjige iz zbirke Glasovi
IVANČNA GORICA - Nova knjiga iz zbirke Glasovi, ki izhaja pri ČZD Kmečki glas, "Kaku se kej narod rihta” avtorice Ide Dolšek zajema območje med Bogenšperkom in Muljavo ter Litijo in Čatežem in je že 21. knjiga te zbirke, ki izhaja od leta 1988 in v kateri je bolj malo knjig z območja Dolenjske. Predstavitev knjige je bila 18. oktobra zvečer v knjižnici v Ivančni Gorici. Urednica zbirke dr. Marija Stanonik je poudarila pomen knjig iz zbirke Glasovi tudi za dopolnitev Slovarja slovenskega knjižnega jezika, saj so v knjigah omenjena tudi mnoga poimenovanja za stvari, ki izginjajo iz vsakdanje rabe, z njimi pa izganjajo tudi besede, kot so nazivi za dele kmečkega voza, dele stavb itd. Na predstavitvi knjige, ki je bila v okviru prireditev Tedna vseživljenjskega učenja, so se predstavile tudi domače kulturne skupine. Odprli pa so -prav tako v knjižnici - tudi razstavo del slikarjev, ki so se udeležili letošnjega Ekstempora Muljava 2000, enajstega po vrti.
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je prezgodaj zapustila naša žena, mami, babica, teta, sestra in tašča
MARIJA ČUČNIK
iz Novega mesta, Pod Trško goro 20
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavcem in prijateljem za podarjeno cvetje in sveče ter za ustne in pisne izraze sožalja. Lepa hvala tudi zdravniškemu osebju ter pogrebni službi Komunale iz Novega mesta.
Žalujoči: vsi njeni
ZA UREJENOST- Priznanja in nagrade za urejenost vasi in stavb je podelil semiški podžupan Janez Mo-vern. Na fotografiji z Mileno Simonič.
Semiška občina je vse lepša
Podelitev priznanj in nagrad “Občina Semič-lepa, urejena in čista “
SEMIČ - Turistično društvo Semič v sodelovanju z občino že vrsto let pripravlja javno ocenjevanje urejenosti vasi, domačij, stanovanjskih hiš in balkonov ter ob občinskem prazniku podeli priznanja, žal pa ocenjujejo le tiste, ki se prijavijo na razpis ali to namesto njih naredijo drugi. Tako je morda marsikatera lepa vas ali hiša prezrta.
Po drugi strani pa bi si prav gotovo kdo zaslužil tudi "semiški trn", torej grajo. Komisija, ki si je ogledala prijavljene vasi in hiše, je namreč prav zanemarjenim in neurejenim krajem in stavbam posvečala posebno pozornost, graje pa ni podelila, ker na razpis pač ni bilo nobene prijave. Zato pa je Sonja Škof, namestnica predsednice Turističnega društva na podelitvi priznanj in nagrad za urejenost še posebej opozorila prav na semiško malomarnost pri urejanju domov ter na divja smetišča, žal je tisti, na katere je kritika letela, niso slišali, saj so bili na prireditvi predvsem nagrajenci.
Letos je na razpis prispelo 18 prijav. Za najbolj urejeno vas so proglasili Moverno vas, najbolj urejena je domačija Milene Simonič na Vinjem Vrhu. Najbolj urejeno hišo ima Džemka Hasič iz Semiča, najbolj urejen in cvetoč balkon pa Rozika Žugelj z Omote. Posebno pohvalo z denarno nagrado je prejela družina Plut z Mladice za vzorno urejeno domačijo, ki ima tudi vaški križ, ter vaščani Gradnika za vzorno urejeno okolico cerkve s pokopališčem. Škofova se je zahvalila tudi vsem ostalim, ki se trudijo za čim lepši izgled občine. Pri tem pa ima gotovo nekaj zaslug tudi ocenjevanje urejenosti.
M. B.-J.
V SPOMIN
Zakaj odšla si in pustila, da še nas volja da življenja je minila? Čeprav slovesa čas je nam neznani, smo upali, da oslala boš med nami!
Z dobroto in radostjo si nam srca polnila, za vedno v njih sledove pustila.!
Mislili bomo vedno na le v upanju, da nekje spet srečamo se!
Minilo je žalostno leto, odkar je za vedno odšla od nas ljuba mami,
Dodatno šolanje je že (pre)drago
V okviru tedna vseživljenjskega učenja so imeli v gosteh 50 izobražencev iz držav jugovzhodne Evrope - Letos več programov
KOČEVJE- Ljudska univerza Kočevje si tudi letos prizadeva s paleto programov odraslim občanom omogočiti poklicno in strokovno izobraževanje. Vedno prisluhnejo potrebam svoje ciljne skupine, zato ne preseneča, da so pri dosedanjem delu krepko segali čez občinske meje in v šolske klopi pritegnili kandidate od daleč naokrog. Ker podjetništvo, gospodarstvo in zasebniki izkazujejo potrebe tudi po deficitarnem strokovnem kadru, se kljub nekaterim organizacijskim težavam lepo znajdejo. Letos so pripravljeni organizirati predavanja tudi za tiste programe, kjer bo prijavljenih najmanj 5 kandidatov.
V tem šolskem letu so skupaj z Dobro, izobraževalnim zavodom iz Maribora, razpisali tudi višješolski program poslovnega sekretarja, še vpisujejo v prvi letnik visoke poslovne šole v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto iz Ljubljane ter Fakulteto za organizacijske vede iz Kranja.
Že nekaj mesecev si podajajo kljuke na vratih številni kandidati, ki ob pregledu informativnega gradiva nejevoljno zmajujejo z glavo: "Žal, nimamo denarja, šolanje je za nas predrago."
Direktorica Ljudske univerze Kočevje Lili Štefanič ob tem grenkem spoznanju upa, da bo država v prihodnje delno subvencionirala izo-
braževanje odraslih. “Res je, da na mladih svet stoji, a se moramo zavedati, da je srednja generacija najbolj produktivna, zato potrebuje novo znanje,” pravi.
Ena izmed rednih dejavnosti Ljudske univerze, seveda poleg poklicnega (največje zanimanje je za ekonomskega tehnika in prodajalca, letos vpisujejo v prvi letnik za bolničarja) in strokovnega izobraževanja (skupaj petnajst programov), je vsakoletna dejavnost v okviru tedna vseživljenjskega učenja.
V sodelovanju z območno enoto Zavoda za gozdove so pripravili projekt z naslovom Gozdni prostor in živalski svet v njem na Kočevskem.
Dogodku so prisostvovali tudi predstavniki Andragoškega centra Slovenije in 50 izobražencev iz držav jugovzhodne Evrope (Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Bolgarije, Romunije, Albanije) ter predavatelj iz Velike Britanije. Pred tem so obiskali Novo mesto in Medvedjek pri Logatcu. Ciljna skupina prisotnih so bili predšolski otroci iz Kočevja.
V večini teh držav imajo javne izobraževalne zavode, ponekod so še v povojih. Ljudska univerza Kočevje bo v okviru programa Phar navezala stike z nekaterimi izmed njih in sodelovala pri nekaterih projektih.
MG.
Višje kazni za osneževalce
Kazen ni socialna kategorija
RIBNICA - Ribniški svetniki so na enajsti redni seji, prvi po poletnih počitnicah, sprejeli kar deset različnih odlokov, ki naj bi prinesli več reda pri plakatiranju, ravnanju z zapuščenimi vozili, pogojih odvajanja in čiščenja odpadnih in meteorskih voda, urejanju občinskih cest, pokopališki in pogrebni dejavnosti ter odloku o komunalnih taksah. Odloki naj bi zapolnili dosedanjo vrzel na tem področju in občinski inšpektorici dali zeleno luč, da lahko poslej odločneje ukrepa pri zagotavljanju varovanja okolja. To je v zadnjem času tudi v Ribniški dolini postalo odlagališče človekove (ne)vesti. Svetniki so brez daljše razprave krepko zvišali kazni za prekrške v primeru neupoštevanja navodil iz posameznih odlokov. Svetniku Benjaminu Henigmanu so se le-te zdele visoke, zato je predlagal, da bi jih za tretjino znižali. Pripomnil je, da bi mora-
li upoštevati tudi trenutne gospodarske razmere v občini, ki so pod državnim povprečjem. Občina naj bo prijazna do občanov in ne v službi polnjenja proračuna-tudi z visokimi kazni. Svetnik Lado Orel je povedal, da kazen ni socialna kategorija, namen kaznovanja pa je dosežen le, če bo kazen primerna. Z njim so soglašali tudi drugi svetniki, ki so zavrnili Henigmanovo pobudo.
V občini je veliko zapuščenih avtomobilov, zato so posebno pozornost namenili tej problematiki. Poslej bo te avtomobile koncesinorar, morda Komunala Ribnica, zbiral najbrž za ograjo nove deponije za smeti v Mali gori. Seveda bodo morali lastniki pločevine prej premisliti, preden jo odvržejo v gozd ali kar se jim zahoče. Kazen za neodgovorno ravnanje bo znašala 150 tisoč tolarjev.
M. G.
Priznanja za krvodajalce
Območno združenje Rdečega križa Novo mesto bo 681 krvodajalcem podelilo priznanja - Prireditve po vseh šestih občinah
hčerka, sestra in teta
JOŽICA ZUPANČIČ PRI PREDSEDNIKU KUČUNU - 12-letna Jožica Zupančič iz Pišecje prepričala svojo družino in družine sošolcev, da so pod svojo streho sprejeli kosovske begunske otroke in jim omogočili vključevanje v šolsko in širše družbeno okolje. Zaradi tega je osnovna šola v Pišecah postala Unescova šola, Jožica Zupančič pa je postala slovenska zmagovalka nagradnega tekmovanja Vizionarji novega tisočletja, ki sta ga v sodelovanju z Unescom pripravili korporacija McDonaldš in družba Walt Disney. Jožica se je skupaj s 14-letno Aleksandro Radovič z Rakeka maja letos v Ameriki udeležila srečanja 2.000 otrok iz več kot 90 držav. Izbrana je bila kot ena od 12 zglednih predstavnic tekmovanja in edina iz Evrope. V Bruslju jo je 5. maja letos sprejel predsednik Evropske komisije Romano Prodi, 2J. oktobra pa tudi predsednik republike Milan Kučan. (Foto: R. Seljak)
DVE PRVI DAMI IN DVE LEPOTICI - Društvi slovensko-hrvaškega prijateljstva iz Vinice in Ljubljane sta pretekli teden pripravili v črnomaljski športni dvorani Loka dobrodelno prireditev ..Sosed sosedu". Nastopila je glasbena skupina Povver dancers, otroški ansambel Mačkoni, Andrej Šifrer in ansambel Zasavci. Prireditve sta se udeležili tudi miss Slovenije Maša Merc (na levi) in miss Hrvaške Andreja Čttpor (desno), častni gostji pa sta bili prvi dami sosednjih držav Milka Mesič in Štefka Kučan (v sredini). Izkupiček od prireditve naj bi namenili VDC iz Črnomlja in otroškemu vrtcu v Ozlju, vendar se je denarja od vstopnin glede na skromen obisk zbralo bolj malo. (Foto: M. B.-J.)
RIALTO - Na Foesterjevi 10 v Novem mestu so minuli petek odprli nov poslovni Center Rialto. Na okoli 2300 kvadratnih metrih lastniki lepo urejenega centra: San 21, PCP Pureber in Computronic iz Novega mesta, MS Tehnika iz Straže. Struktura iz Mirne Peči ter najemnika Januš Trade iz Kranja in Državna Založba Slovenije, na enem mestu ponujajo skoraj vse za ureditev poslovnih ali bivalnih prostorov. Za preureditev nekdanjega skladišča No-voteks konfekcije so se odločili pred tremi leti, pred poldrugim letom pa se je začrtani cilj začel izpolnjevati. Obiskovalce svečane otvoritve Rialta, med njimi so bili tudi tuji poslovni partnerji podjetij, sta nagovorila novomeški župan dr. Anton Starc in predsednik novomeške Območne Gospodarske zbornice Janko Goleš, v imenu lastnikov pa jih je pozdravi! Branko Atanaskovič. Moderni poslovni center je namenu predal njegov pobudnik Albin Mervar (na sliki). (Foto: M. Žnidaršič)
NOVO MESTO - Po padcu krvodajalstva v začetku 90-ih let se je število darovanj te dragocene življenjske tekočine iz leta v leto povečevalo in sedaj že šest let ostaja približno na enaki ravni. “Lani smo v prvih devetih mesecih leta zabeležili 2679 odvzemov, letos pa 2637. Nekoliko se je spremenila le struktura darovalcev. Med njimi je več mladih kot poprej, kar je posebej spodbudno. Ena najpomembnejših nalog je prav delo z mladimi. Skušamo jih pripraviti, da se odločijo za prvo oddajo krvi. Ker je pomembno, kakšna je ta izkušnja, v srednjih šolah pripravljamo predavanja. Tem v oddelku za transfuziologijo krvi v Splošni bolnišnici Novo mesto sledi odvzem krvi, ki se ga udeleži okrog 35 od 100 mladih, ki so bili na predavanju," je povedala sekretarka Območnega združenja Rdečega križa (OZRK) Novo mesto Barbara Ozimek.
Krvodajalcem s širšega novomeškega območja bodo tudi letos na OZRK Novo mesto simbolično, s priznanjem izrekli velika hvala. V novembru bo priznanja prejelo 681 krvodajalcev, ki so do letošnjega septembra nesebično darovali kri petič, desetič, petnajstič, stotič in več. Podelitev priznanj novomeška humanitarna organizacija pripravlja v sodelovanju z župani v vsaki izmed 6 ob-
čin, posebna prireditev pa bo v Tovarni zdravil Krka. Na povabilo Krke bodo namreč 180 krvodajalcem, delavcem tovarne, podelili priznanja v njihovi delovni sredini. To je bo besedah Barbare Ozimek še posebej pomembno, saj »lastniki podjetij v zadnjem času nimajo razumevanja za tovrstno dejavnost. Tovarna zdravil Krka je eno redkih podjetij, ki krvodajalstvo močno podpira, kar se pozna tudi pri odzivu na krvodajalske akcije njihovih delavcev".
Med letošnjimi “rekorderji", ki so darovali kri nad stokrat, so Ivan Vidic (102), Brane Avbar (105), Mitja Počrvina (109) in Matjaž Šinkovc (110), nekaj posebnega pa je Miran Mlekuž z 205 odvzemi, med temi so prišteti tudi odvzemi krvne plazme.
M. Z.
Sporočilo o prvi slovenski knjigi
VRH PRI BOŠTANJU - Na Vrhu pri Boštanju so pred kratkim odkrili še četrti obelisk, posvečen 800-letnici Boštanja. Na priložnostni slovesnosti so se predsednik sveta KS Boštanj Jože Udovč, sev-niški podžupan Andrej Štricelj in poslanec Branko Kelemina zahvalili vaški skupnosti Vrh, sponzorjema Optiki Bautin in Rime ter kiparju Rudiju Stoparju za obelisk, ki predstavlja zgodovinsko sporoči-
lo o prvi slovenski knjigi - Trubarjevem Katekizmu. Kot pravi Stopar, je spomin edina človeška dobrina, ki je ne uničijo ne vojna, ne smrt in ne sovraštvo. V njem se zrcalita prijateljstvo in ljudsko sožitje. Prireditev so z branjem svojih pesmi popestrili Justi Gne-dič-Kozinc, Vida Križnik in Rudi Stopar ter ljudski pevci s Preske in iz Boštanja. Gostoljubni domačini na čelu z Dragom Mrvičem so poskrbeli, daje kulturni dogodek prerasel v prijetno druženje z gosti in tistimi, ki niso pozabili svojih korenin.
OBELISK TRUBARJEVEMU KATEKIZMU - Obelisk sta odkrila Marjan Bautin in Ivan Rime, ki sta v otroštvu trgala hlače v teh krajih. (Foto: P. P.)
Za pomoč po suši
SEVNICA - Strokovne službe občine Sevnica so pripravile še en sanacijski program za odpravo posledic suše v občini. V tem tednu naj bi namreč občina pridobila od države še 30 milijonov tolarjev, ki jih bo razdelila upravičencem. Prvi del pomoči v višini 21 milijonov tolarjev so na račune upravičencev že nakazali.
IZ PORODNIŠNIC
V času od 13. do 27. oktobra so v brežiški bolnišnici rodile: Vladka Glaser iz Brestanice - Sofijo, Erika Bogovič iz Loč - Tjašo, Karmen Račič iz Brežic - Davida, Damijana Šešerko-Kranjc iz Sp. Starega Grada - Črta, Irena Budna iz Dečnih sel -Lucijo-Lučko, Sonja Oljačič iz Krškega - Klavdija, Bernarda Omer-
zu iz Gorjan - Davida, Alenka Mok-rovič-Pogačar iz Rigonc - Luka, Sonja Bevc iz Veniš - Tino. Jasmina Urek iz Sp. Starega Grada - Manue-la, Urša Oblak iz Raven pri Zdolah -
Miha.
Čestitamo!
• Kot kaže, je “specialiteta" avstrijske politične kuhinje - Jajce.
• Če avstrijski pes mnogo laja, pride do grizenja v slovenski politiki.
MARJAN BRADAČ
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in brat
ANTON
METELKO
iz Ravnega 4 pri Raki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pisno in ustno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in svete maše ali nam kako drugače pomagali ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, izvajalcu Tišine ter gospodom župnikom za opravljen obred. Hvala tudi vsem, ki vas nismo imenovali.
Žalujoči
: vsi njegovi
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
VLADIMIR ŠKRBE
iz Žužemberka, Breg 22
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče, upokojencem za govor in vsem za spremstvo na pokojnikovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Branislava, hčerki Vida, Marjana in sin Anton z družinami, hčerka Cirila in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas.
So vezi močnejše.
Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
V 74. letu je prenehalo biti plemenito srce dragemu
ANTONU GAČNIKU
logarju v pokoju s Sel pri Ratežu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste se v tako velikem številu prišli poslovit od našega očeta, mu prinesli cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo gasilskim društvom, vsem trem govornikom, g. župniku, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Oklešen. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Izguba bridka bolečina je, človeku trga se srce, dobrota tvoja pa ostaja, ki v srcu nikoli ne umre.
V 94. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica
JELA GRUBAČ
Rosalnice 82, Metlika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Še posebej hvala osebju ZD Metlika, posebno dr. Mlačku in sestri Veri, g. župnikom za pogrebni obred in mašo, pevcem za lepo petje ter g. Piškuriču za organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njeni
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar te več med nami ni, naš dragi
VALENTIN ŽIBERT
Kidričeva 21, Krško
Rad si bil vesel, naravo rad imel in vesele pesmi pel. Prazen dom je, vrt, dvorišče, zaman oko te naše išče. Cvet v rosnem jutru se blešči in joka, ker te ni. Ugasnili so nam žarki sreče, utihnilo srce ljubeče. Doma nastala je praznina, v srcih naših neizmerna bolečina.V naših srcih ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori, tvoj nasmeh med nami živi.
Vsi tvoji
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je v 80. letu zapustila draga sestra in teta
MIMI VOVK
Lastovče 52
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit od pokojnice. Posebna zahvala Rudiju Mrazu ter Zvezi borcev. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vovkovi - Čermakovi
rt3* ****
ZAHVALA
Naš ogenj je ugasnik.
Ogenj gori, topline pa ni.
Oče, tebe več ni.
V 70. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče
MARTIN
KONDA
iz Trnovca 12 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sovaščanom, sorodnikom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebna zahvala osebju bolnišnici v Novem mestu in Kliničnega centra v Ljubljani za oskrbo in lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Francetu Šifrarju za lepo opravljen obred, govornikoma Antonu Plutu in g. Antonu Pezdircu, pevcem, Prostovoljnemu gasilskemu društvu Lokvica, ostalim gasilcem iz sektorja, izvajalcu Tišine, pogrebni službi Piškurič in vsem, ki ste našega ateta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: žena Tončka, sin Martin z družino, hčerka Ivica z družino in sin Dušan
ZAHVALA
Delo, skrb in trpljenje ■ celo tvoje je bilo življenje.
Kako hudo je, ko te ni, ko dom je prazen brez luči!
V 76. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra mama, babica, prababica in tašča
ALOJZIJA
ŠEPEC
iz Gorenje vasi 2 pri Mokronogu
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste darovali za svete maše, cvetje, in za izraze sožalja.
Žalujoči: hčerka Marija z možem Francijem, vnukinja Mojca z možem Slavkom ter pravnuka Marcel in Tadej
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
MARIJA
BARBORIČ
iz Dol. Suhadola
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Vse do zadnjega si upala.	a pošle so ti moči
da bolezen boš ugnala,	in zaprla trudne si oči.
V 66. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, stara mama, sestra in teta
MARIJA ŠURLA
roj. Lukšič
iz Gor. Lakovnic 4
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vaščanom za pomoč, poklonjeno cvetje in sveče ter ustne in pisne izraze sožalja. Posebna zahvala Interni bolnišnici Novo mesto, kolektivu Revoz, proizvodnja I, Domu starejših občanov, CP Novo mesto, Slovenski železnici. Mercatorju Livada. Slovenija turistu, g. župniku za lepo opravljen obred, pevskemu zboru Šmihel in cerkvenemu pevskemu zboru Stranska vas. Vsem, ki ste imeli našo mamo radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti se v imenu vsega sorodstva zahvaljujemo.
Žalnjoči: mož Štefan, hčerki Marjani in Joži z družinama, sinova Štefan in Lado z družinama, sestra Angelca z družino
in brat Franc z ženo ter ostalo sorodstvo
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 63. letu za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec
ANTON METELKO
cestar v sektorju Brežice
Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili prejšnji četrtek. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, d.d.
TEDENSKI KOLEDAR • KINO • BELA TEHNIKA • ČESTITKE • ELEKTRONIKA • KMETIJSKI STROJI • KUPIM • MOTORNA VOZILA • POHIŠTVO POSEST • PREKLICI • PRODAM • RAZNO • SLUŽBO DOBI • SLUŽBO IŠČE • STANOVANJA • ZAHVALE • ŽENITNE PONUDBE • ŽIVALI
tedenski koledar
Petek, 3. novembra - Silva Sobota, 4. novembra - Drago Nedelja, 5. novembra - Zahar Ponedeljek, 6. novembra - Lenart Torek, 7, novembra - Engelbert Sreda, 8. novembra - Bogomir
Lunine mene
4. novembra ob 8.27 - prvi krajec
kino
BREŽICE: Od 2. do 8.11. (ob 18. uri) Možje X. Od 2. do 8.11. (ob 20. uri) Porno film.
GROSUPLJE: 3.11. (ob 17. uri) Hiša debele mame. 3.11. (ob 19. uri) Najina zgodba.
IVANČNA GORICA: 2.11, (ob 17. uri) Hiša debele mame. 2.11. (ob 19. uri) Najina zgodba.
KOČEVJE: 4.11. (ob 19. uri) Hiša debele mame. 5.11. (ob 19. uri) Najina zgodba.
NOVO MESTO - DOM KULTURE: Od 2. do 8.11. (ob 18. uri in 20.30) ter 4. in 5.11. (ob 16. uri) Vesoljski kavboji.
NOVO MESTO - KC JANEZA TRDINE: 2.11. (ob 18. uri) Medvedek Pu. 2.11. (ob 20. uri) Črna mačka, beli mačkon.
RIBNICA: 4.11. (ob 21. uri) Najina zgodba. 5.11. (ob 17. uri) Hiša debele mame.
VELIKE LAŠČE: 4.11. (ob 19. uri) Najina zgodba. 5.11. (ob 19. uri) Hiša debele mame.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko 07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KUPIM
ODKUPUJEM večje količine suhih bukovih drv s svojo ali vašo dostavo. B (04I >346-071. NEKAJ STAREGA POHIŠTVA kupim, (mize, omare, stole, komode, postelje), staro okoli 100 let. B (07)30-45-800, (041 >696-263.
MOTORNA VOZILA
OPEL ASTRO 1.4, letnik 1994, model 1995, prvi lastnik, servisna knjiga, air bag, tonirana stekla, električni pomik stekel, 4 zimske gume, prodam. (041)967-113.	2823
DAIHATSU CHARADE, letnik 1988, prodam, tt (068)342-308.	2815
LADO SAMARO 1500S, letnik 1997, prevoženih 54.000 km, rdeče kovinske barve, prodam za 400.000,00 SIT. B 07-325-129 dopoldne, 07-3325-271 popoldne,
LADO KARAVAN 1300, letnik 1989, rdeče barve, v zelo dobrem stanju, prodam. B (068)85-919.	2810
KI A PRIDE, letnik 1989, registrirana do 4/ 2001, prodam.® (079)81-80-491.	2813
POSEST
STARI GRAD v Podbočju- vinograd z zidanico 2400 m2, primerno za vikend ali stalno bivanje, prodam. ® (031)578-318, od 19. do 22. ure.	2816
PREPIS VOZIL
041/546-159
PRODAM
DESKO, planimo, 360, novo, prodam. ® (041)556-247.	2822
$ SUZUKI
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24-791
Pravočasno si zagotovite brezplačno hrambo
letnih gum.
M
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Marn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjevnaročnina za 26 Izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V cen! izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi j. 100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 5.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV.
Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d.. Novo mesto,- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi In osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-iist.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
VAKO, d.o.o., Črnomelj ugodno proda 3 (tri) mobilne aparate 0609. Informacije na telefonu 07/30-61-530, faks 07/30-61-551
NA NOVEM TRGU prodam ali oddam lokal, 50 m2. Možna pisarniška dejavnost. ® (041)208-773.	2826
ŽIVALI
RAZNO
GOTOVINA TAKOJ za vse delnice, ki kotirajo na borzi. ® (07)393-02-62.	2814
POLAGANJE keramičnih oblog. Radoslav Topič, s.p., Dol. Sušice 26, Dolenjske Toplice, ® (041)553-873.	2702
ROLETARSTVO BAYER
Bayer Aleksander, s.p.. Stopite 37 a 07/ 30 OO 210 040/ 202 868
FRIZERSKI SALON (z možnostjo opravljanja kake druge dejavnosti) v Novem mestu oddamo v najem. ® 07/33 73 460.
TESNENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili. Velik prihranek pri ogrevanju. Izvajam tudi vsa mizarska popravila. Tel. 07/33 22 750, GSM 041/242 701.
'4>
*
FITNESS - SOLARIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
V NOVEM MESTU ZAPOSLIMO dve prodajalki za prodajo metražnih tkanin. Začetek dela je 15.11.2000. Prednost imajo kandidatke s predhodnimi izkušnjami. Pisne vloge s fotografijo pošljite na naslov: PAPILL0N, d.o.o., Ljubečna, Kocbekova 15, 3211 Škofja vas.
POSLOVNI PROSTOR (25 m2), v središču Sevnice, dam v najem. B (0608)45-645, od 18. do 20. ure.	2811
IŠČEMO mlajšo upokojenko za celodnevno pomoč pri babici v Stični. Nudimo stanovanje, hrano in denarni dodatek po dogovoru. B (01)778-409.	2812
POSLOVNI PROSTOR za frizersko dejavnost ali pisarno v centru Trebnjega oddam. B (031)331-807.	2820
POSLOVNI PROSTOR, 22 m2. na Novem trgu, prodam. B(0609 »628-208 ali (068)371-590.	2825
ZELIŠČAR Rizbič moč narave, naravna zdravila grenin za žolčne in črevesne bolezni ter hemeroide in putiko! B (041 >886-345 non-stop.	2831
če imate odnos in smisel za duhovno krščansko literaturo, ste urejeni, imate lasten prevoz in vam terensko delo ni tuje, bi se redno zaposlili in zaslužili vsaj 150.000 SIT mesečno, pokličite 01/43-83-550 - čaka vas urejen delovni kolektiv.
STANOVANJA
NA DRSKI - ŠEGOVA, prodam trisobno stanovanje, 73 m2, obnovljeno, drugo nadstropje, vseljivo novembra. B (041)622-531.
DVOINPOLSOBNO STANOVANJE, 68 m2, 4. nadstropje, v Novem mestu prodam. B( 068)23-063.	2817
ENOINPOL SOBNO stanovanje v Novem mestu oddam. B (041 >760-167.	2821
jV.
M
PESA VELIKANKA - Če je letošnja suša dodobra zdesetkala pridelek krme in koruze, je bila, kot kaže "na kožo pisana"pesi. Tokrat sta imela izredno dobro letino pese Ana in Stanislav Hočevar iz Dolenjega Gradišča pri Šentjerneju. Kot je povedala Ana (na sliki), je najtežja tehtala okroglih 10 kilogramov, dve le kilogram manj, kar nekaj jih je imelo sedem ali osem, vsaj polovica pridelka pese pa čez šest kilogramov. (Foto: M. Žnidaršič)
SLUŽBO DOBI
Restavracija Silvester, Raka 13, zaposli natakarja (- ico) v restavraciji. Pisne prijave z življenjepisom pričakujemo do 20.11. na zgornji naslov. Informacije na B (07)475-70-10.	2809
PRIKUPNO DEKLE ali FANTA iščemo za delo v šanku v eni od novomeških okrepčevalnic. Omogočimoopravljanje pripravništva. B07/33 22 765 ali 041/628 385.
SLUŽBO DOBITA inženir, tehnik srednje ali višje lesne, gozdarske ali strojne šole, tehnolog lesne ali gozdarske smeri. Zaposlitev je za nedoločen čas. Pričakijemo najmanj 5 let delovnih izkušenj. Prošnje pošljite na naslov: PION, d.o.o., Kanižarica 41, 8340 Črnomelj.
FRIZERKO Z NAJMANJ 5 leti delovne dobe zaposlim. Frizerski salon Branka,, B (041 )60-44-73 ali (068)323-670.	2819
VABIMO K SODELOVANJU prodajalca pripravnika s končano izobrazbo ustrezne smeri in opravljenim vozniškim izpitom B kategorije. Pisne prijave pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: DAE Mobil, Novo mesto. Žabja vas 4.	2828
HOČEVAR AGRO TRGOVINA, d.o.o., Dol. Težka voda 7 b, Novo mesto, takoj zaposli 2 -3 mesarje za delo v klavnici in predelavi mesa. Oglasite se lahko na sedžu podjetja. 2830
Iščemo natakarja (-ico) za delo v Big Star pubu. B (068)372-600 ali (041)616-691,
V OKOLICI OTOČCA seje 14.10.2000 izgubil leto in pol star Bernski planšar, ki sliši na ime Walter. Najditelja lepo prosim, da pokliče na B (041 >823-750.	2834
KRAVO SIMENTALKO s teletom in krožne braneprodam.B(068)30-71-336.	2832
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikopm, cepljene in tetovirane, ugodno prodam. B (041)230-928.	2833
MLAJŠO KRAVO za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. B (068)81-229.	2829
r
vT.
O
m
v«-**
•n* 07/33 24 377
Se vedno pozabljamo na trpljenje živali
Ker je človekov odnos do živali še vedno materlalno-pridobitnlški, je naša dolžnost, da se vsaj enkrat letno ob svetovnem dnevu varstva živali, 4. oktobru, spomnimo na trpljenje živali, ki jim ga povzroča človek. Predvsem v nerazvitih državah živali še vedno izkoriščajo za delo, volna, svila usnje in podobno še vedno krasijo naše telo in dom, v večini domov pa dan ne mine brez mesa na mizi. Prehodno obdobje desetih let je za odpravo intenzivnih in baterijskih farm nesprejemljivo. Lastnikov agrobiznisa ne skrbi trpljenje živali v tovarnah mesa. Sramota civilizacije je, da še vedno dovolimo ritualno klanje na islamski način, ko živali pri zavesti režejo vrat. Še vedno se množice zabavajo v cirkusih, ob bikoborbah, konjskih in pasjih dirkah. Vse več živali se uporablja v medicinskih znanstvenih laboratorijih in še bi lahko naštevali primere nehumanega odnosa.
Slovenija je decembra 1999 dobila svoj prvi zakon o zaščiti živali, a ne smemo si delati utvar, da je bil sprejet iz kulturoloških ali etoloških nagibov. Država Slovenija ga je morala sprejeti na pritisk Evropske unije, IVSPA in RSPCA, pa čeprav smo se varstveniki zanj trudili štiri desetletja. S sprejetjem tega zakona smo priznali, da je žival živo bitje in ne več reč ali poljski pridelek kot doslej, zato smo vsi z njo dolžni tudi humano ravnati. Žal je tako, da bolj je svet pridobitni-ški, tem bolj je krut, zalo naj vsakdo vsaj ob 4. oktobru, svetovnem dnevu varstva živali, stori nekaj dobrega za njihovo počutje.	^	{	RR
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR URAD ZA PROSTOR
Služba za posege v prostor republiškega pomena
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/ 93 in 1 /96) v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja za gradnjo Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske, uveden na zahtevo investitorja Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, Novo mesto
OBJAVLJA
1. Dne 16.10.2000 je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 350-03-28/00-TŠ/HČ izdalo lokacijsko dovoljenje za gradnjo Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske na zemljišču pare. št. 2296/20, 2530/3, 2552, 2553/2, 2545, 2547, 2560, 2563/1, 2563/2, 2567/1, 2567/2 vse k.o. Brusnice.
2. V postopku izdaje enotnega dovoljenja je bilo dne 13.10.2000 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-116/00.
3. Med javno predstavitvijo je bilo podanih več pripomb, ki se nanašajo na varstvo okolja. Upravni organ je pripombe obravnaval in do njih zavzel stališča, ki jih navaja v nadaljevanju.
Glede mnenja, da bi Poročilo o vplivih na okolje moralo vsebovati študijo psihološkega vpliva, upravni organ ugotavlja, da Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Ur. list št. 70/ 96) ne določa, da mora poročilo o vplivih na okolje vsebovati tudi študijo psihološkega vpliva.
Glede pripombe, ki se nanaša na dopolnitev Poročila o vplivih na okolje s podatkom o vrsti odpadkov, ki se zbirajo ločeno pred vhodom na deponijo, upravni organ ugotavlja, da iz Poročila o vplivih na okolje izhaja, da gre za odlagališče komunalnih odpadkov, da Poročilo o vplivih na okolje v točki 3.1. navaja, da se pred vhodom na deponijo zbirajo odpadki in sekundarne surovine, v 10. točki pa je navedeno, da je Poročilo o vplivih na okolje izdelano v skladu s Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Ur. list RS 5/20) in Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. list 84/98), ki natančno določata, kateri so komunalni odpadki.
Glede pripombe, ki se nanaša na uporabo izraza industrijski odpadki v Poročilu o vplivih na okolje, upravni organ ugotavlja, da je v 8.2.b. točki Poročila o vplivih na okolje navedeno, da ta izraz pomeni komunalne odpadke in njim podobne odpadke iz industrije (po klasifikacijskem seznamu odpadkov v Pravilniku o ravnavnju z odpadki).
Glede trditve, da ocena, da bo promet v zvezi z deponijo ostal enak, ni podprta z možnimi predhodnimi raziskavami, upravni organ ugotavlja, da so bile te izvedene, kot izhaja iz točke 3.3.1.2. Poročila o vplivih na okolje, kjer so navedeni tudi izsledki teh raziskav.
Glede pripombe, da je potrebno odločitev o nameravani gradnji čistilne naprave temeljito premisliti, ker naj njena izvedba ne bi bila primerna, kar naj bi izhajalo iz Poročila o vplivih na okolje, je upravni organ zaradi nejasnega besedila v Poročilu o vplivih na okolje zahteval njegovo dopolnitev. Iz Dopolnitve poročila o vplivih na okolje, ki je sestavni del tega dovoljenja, je razvidno, da je čistilna naprava v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote iz virov onesnaženja v vodo in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov in jo je možno graditi. V zvezi z izcedno vodo pa je na podlagi iste Dopolnitve poročila o vplivih na okolje v I.5.2.1. točki izreka dovoljenja zahtevano, da se izcedna voda odvaja ločeno od padavinske odpadne vode in drugih vod, ki ne prihajajo v stik s telesom deponije. Izcedno vodo se odvaja v zbirni bazen za izcedne vode, od koder jo del porabijo v tehnološkem procesu biološke obdelave odpadkov, del pa prečistijo na čistilni napravi. Del prečiščene vode se uporabi v tehnološkem procesu mehanske biološke obdelave in predelave odpadkov, preostali del pa se odvaža na čistilno napravo Ločna.
Sanja TRAUNŠEK, univ. dipl. inž. arh.
SVETOVALKA VLADE
uma
PRODAJA GUM VULKANIZERSTVO
MATIJA BRUNSKOLE s.p. Hrast 1 a	8331	SUHOR
tel. 07/30 50 475 mobitel 0609/619 339
Če boste po 15. novembru kršili cestni zakon, ni rečeno, da vas bodo policisti zasačili, a kazni - snegu na cestah - ne boste ušli. Zato naj vas spomnimo:
ZDAJ JE PRAVI ČAS ZA ZIMSKE GUME!
NAKUPOVALNI CENTER KOČEVJE
ODDAMO V NAJEM
poslovne prostore za različno dejavnost,
velikosti od 35 do 230 m2.
Vse podrobnejše informacije po tel.: 03/400 41 10 (za Tuš center Kočevje).
RADIO
U NIV 0 X
107.5 MHz
e-mali: lnfo@univox.si
RADIO f BREŽICE
na 88,9 In 95,9 MHz
ne.
S>
OGNJIŠČE
£	
VEZI	p
LERAN
Novo mesto Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33	79	940
07/33 79 941 faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: na Ajdovcu (okolica), na Bučki, v Črnomlju, na Dobravi, v Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Gor. Brezovici, Jagodniku, Krškem, Malem Slatniku, v Metliki, Mokronogu (in okolici), Novem mestu (in okolici), na Otočcu, v Semiču, Sevnici (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu, Viru pri Domžalah, Žužemberku;
• STANOVANJA: v Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Trebnjem;
• VIKENDE: v Brestanici (okolica), Dol. Kotu pri Dvoru, Gor. Suhadolu, Novem mestu (okolica), Podbočju (Šutenski Vrh), Straži, Šentjerneju (okolica), Škocjanu (okolica);
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju, Tuševem Dolu, Mirni Peči, Mokronogu, Novem mestu, Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah (središče), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje: bite in stanovanje), Novem mestu (gostilna);
• KMETIJE: v Beli krajini (pri Semiču), Jagodniku, Šentjerneju (okolica), Šentrupertu (okolica), Trebelnem (okolica), Trebnjem (okolica).
Oddamo:
• poslovne prostore, gostilno in stanovanja v Novem mestu, stanovanje v Črnomlju.
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
O
*
f
v
SL
OSNOVNA ŠOLA MIRNA Svet Osnovne šole Mirna Cesta na fužine 1 8233 MIRNA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
(ni reelekcije)
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 53., 92. in 94. oziroma 143., 145. in 149. členu ZOFVI (Uradni list RS št. 12/96 in 23/96) ter imeti pedagoške in organizacijske sposobnosti za vodenje zavoda. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta.
Delo bo začel opravljati po opravljeni izbiri in pridobljenem soglasju ministrstva.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov šole s pripisom “za razpis ravnatelja”.
O izboru bomo kandidate obvestili v roku 15 dni po opravljeni izbiri.
Na podlagi 29. in 51. člena zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 -odločba US RS, 44/96 - odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/ 98-odločba US RS, 74/98, 59/99-odločba US RS in 70/00) in 16. člena statuta občine Krško (Ur. list RS, št. 2/96, 80/00 in 91/00-popravek) je Občinski svet občine Krško na svoji 37. seji dne 10.9.1998 sprejel sklep o razpisu
javnega natečaja
za oddajo stavbnih zemljišč
1.
Z javnim natečajem se odprodajo naslednje nepremičnine:
Na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu Obrtna cona MDB Leskovec (Ur. list SRS, št. 22/88 in Ur. list RS, št. 54/95, 59/97) razpisujemo prodajo gradbenih parcel za poslovne, poslovno proizvodne in poslovno stanovanjske objekte.
a) prodajo 6 gradbenih parcel za poslovne, poslovno proizvodne objekte:
pare. št. 841/6	travnik	3	v	izmeri	1460 m2
pare. št. 835/11	travnik	3	v	izmeri	1789 m2
pare. št. 835/13	travnik	3	v	izmeri	1274 m2
pare. št. 835/17	travnik	3	v	izmeri	1021 m2
pare. št. 835/1	travnik	3	v	izmeri	1040 m2
pare. št. 835/7 in 830/3 travnik 3 v skupni izmeri 1060 m2
b) Za poslovno stanovanjske objekte razpisujemo 1 gradbeno parcelo, ki zajema:
pare. št. 817/5, 818/5, 818/6 travnik 3 v skupni izmeri 617m2. 2.
Izhodiščna cena za parcele pod a) in b) znaša 5.880,00 SIT/m2.
V ceni m2 zemljišča je zajeto: zemljišče, meteorna in fekalna kanalizacija, vodovod, PTT napeljava, elektrika, cesta v asfaltni izvedbi, javna razsvetljava, pločniki, hidrantno omrežje, parkirišča.
Ponudnik bo poleg zgoraj navedene cene moral pred izdajo gradbenega dovoljenja poravnati strošek komunalnega prispevka po Odloku o komunalnem prispevku v Občini Krško (Ur. list RS, št.47/99). Plačilo komunalnega prispevka pomeni, da investitorju ni potrebno plačati priključne takse za priključitev na vodovod in kanalizacijo, ampak samo stroške priključevanja.
Davek na promet nepremičnin v višini 2% od pogodbene vrednosti in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Varščina, ki jo mora ponudnik poravnati na ŽR Občine Krško št. 51600-630-13042, znaša 10% od vrednosti gradbene parcele. Varščina bo uspelim ponudnikom vračunana v kupnino, neuspelim pa brez obresti vrnjena v 15 dneh po odločitvi komisije.
3.
Rok pričetka izgradnje je 18mesecev od sklenitve pogodbe. V primeru, da investitor z izgradnjo ne prične v dogovorjenem roku, se pogodba razveljavi in prodajalec vrne kupcu že plačano kupnino brez obresti.
4.
Nakup nepremičnin bo izveden po sistemu videno-kupljeno.
Občina Krško zaradi vzdrževanja uveljavlja služnostno pravico na delih parcel kjer poteka komunalna infrastruktura.
5.
Ponudbe morajo biti poslane v zaprti kuverti na naslov:
Občina Krško, CKŽ 14, Krško, z oznako Javni natečaj za oddajo stavbnih zemljišč - OC MDB, z oznako NE ODPIRAJ, v 15 dneh od objave natečaja.
6.
Ponudniki bodo o izboru obveščeni v 15 dneh po poteku natečaja, pogodba o odprodaji nepremičnine bo sklenjena v 20 dneh po odločitvi komisije za oddajo stavbnih zemljišč, če ne bodo vloženi ugovori.
7.
Ponudbe morajo vsebovati naslednje podatke: naziv kupca in njegov naslov, ponujeno ceno za m2 zemljišča, plačilne pogoje-dinamiko plačila in način zavarovanja, navedbo, za katero zemljišče je oddana ponudba ( ponudnik se lahko prijavi za več parcel, če bi proizvodni proces zahteval večje površine)
program dejavnosti, ki vsebuje opis dejavnosti in število zaposlenih,
- investicijski program s finančno konstrukcijo,
- mnenje organa za urejanje prostora o primernosti dejavnosti, potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije oziroma izpis iz sodnega registra,
- dokazilo o plačilu varščine.
Nepopolnih ponudb in ponudb brez dokazila o plačilu varščine komisija ne bo obravnavala.
8.
Kriteriji za izbor ponudnika so: cena, roki plačil in dejavnost.
Prednost pri pridobitvi stavbnega zemljišča imajo ponudniki:
-	ki bodo ponudili višjo ceno od objavljene izhodiščne,
-	ki bodo z dejavnostjo omogočili odprtje več novih delovnih	mest,
ki bodo na pridobljenem zemljišču opravljali proizvodno dejavnost, ki bodo ponudili boljše plačilne pogoje od pogojev, objavljenih v razpisu,
ponudnik, ki s programom utemelji hitrejšo realizacijo, ponudnik, ki bo preselil motečo dejavnost z urbanega območja, ponudnik, ki razširja dejavnost na tej lokaciji.
V primeru več identičnih ponudb se prodaja izvede v obliki javne licitacije v roku 15 dni. Javna licitacija bo objavljena na oglasni deski Občine Krško.
9.
V primeru, da kupec ne upošteva določil pogodbe ali prodaja parcelo prej kot je z oddajnimi pogoji določeno, ima občina predkupno pravico do zemljišča in vložka investitorja po revalorizirani vrednosti.
10.
Zainteresirani kupci lahko dvignejo kopijo razporeditve parcel z urbanističnimi pogoji do izteka razpisa na Oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja Občine Krško.
Podrobnejše informacije o javnem natečaju lahko zainteresirani dobijo na Občini Krško, Referatu za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v oddelku za urejanje prostora in varstvo okolja, telefon 07/49-81-334.
Občina Krško
MEDNARODNO PODJETJE
Cosmetiques Pour Pharmacies ALMAN GROUP S.R.L. - MILANO - ITALY
IŠČE 1 OSEBO NA PODROČJU DOLENJSKE
ZA VKLJUČITEV V POSLOVANJE SLOVENSKE PODRUŽNICE. ZAHTEVAMO:
izkušnje na komercialnem področju, reprezentativen nastop, starost od 28 do 48 let, resnost, komunikativnost.
NUDIMO:
profesionalno in ugledno delo, redni mesečni dohodek po evropskih standardih.
Kandidati se lahko javijo na tel. 05/64-03-743 vsak delavnik od 8. do 16. ure.
r^/ironcoi
PROTEKT
NOVO MESTO
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
Novo mesto, Seidlova 5 tel 07/33 25 325 faks: 07/39 17 305
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
Foesterjeva 10, Novo mesto
DOLENJSKI LIST
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
/^^^creočevolntc^^v
Postregli vas bodo s:
• picami
• hamburgerjem
• giricami
• pomfritom
• sladoledom
• ledeno kavo
• sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
® 07/ 33 21 878 Vabljeni!
DEŽURNE
TRGOVINE
V soboto, 4. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center Cikava
od_7. do 13. ure: Market Ljubljanska
• Šentjernej: od 7. do 17. ure: Samopostrežba
V nedeljo, 5. novembra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova
• Straža: od 8. do 11. ure: Market
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Slovenci smo eden od redkih narodov, ki je bil zmožen zavreči svojo lastno nacionalno ljudsko kulturo in jo nadomestiti s cenenim ponaredkom. s. MAKAROVIČ
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslovu Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
Naročilnica za
mimmi
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:______________________________________________
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):________________________
Upokojenec:
da
Pošta:
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2000
Kraj:
Datum:
Podpis:
PORTRET TECjA TEcllMA
Primož presenetil z omizjem
Miza kot kostanjeviški otok, okoli katerega je posedel mož, ki so se vpisali v zgodovino mesta - Srebrno priznanje
Jadranka Zupančič
Tisti ljubitelji knjige, ki jih ob četrtkih zvečer vsaj občasno pot zanese v študijsko čitalnico Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu na pogovore s pesniki in pisatelji ob predstavitvah novih knjig, dobro poznajo Jadranko Zupančič, saj že nekaj let ne mine brez nje skoraj nobena četrtkova prireditev. Poznajo jo tudi novomeški literati, katerim se je kot besedna ustvarjalka pridružila že pred več leti, pa njeni sodelavci, ki dobro vedo, komu gre zaupali pripravo občasnih razstav v knjižnici ali na drugih razstaviščih, da strokovnih zadev matične službe, ki jo kot višja bibliotekarka vodi, sploh ne omenjamo. Vsi ti in še kdo, ki ga z Jadranko družijo delovne ali prijateljske vezi, se niso začudili, ko so ji na letošnjem strokovnem posvetovanju Zveze bibliotekarskih društev Slovenije podelili Čopovo diplomo. Vedeli so, da je visoko priznanje, ki ga podeljujejo za izjemne dosežke na bibliotekarskem področju, prišlo v prave roke, saj je Jadranka kakor prežeta s knjigami, z njimi je poudarjeno zaznamovana vsa njena življenjska in poklicna pot.
Rodila se je v družini Matičevih v Konščini na Hrvaškem, od tretjega leta starosti naprej pa je živeta v Karlovcu, kjer je obiskovala osnovno šolo in gimnazijo. Od otroštva naprej je rada brala in tako sledila materinemu zgledu, čeprav bi oče, tehnično izobražen, raje videl, ko bi se hči navduševala nad čim bolj “življenjskim", kot so knji-
ge. In ko je prišel čas, da se odloči, kaj študirati, ni dolgo premišljevala, vpisala je smer jugoslovanski jeziki s književnostmi in primerjalna književnost na zagrebški filozofski fakulteti. Študij je uspešno končala, a mlada diplomantka ni mogla dobiti službe v domačem kraju. Ko se je pokazala priložnost, da se zaposli v Novem mestu, je odšla v Slovenijo. To niti ni bil prehod v povsem tuje okolje, saj se v njenih žilah pretaka tudi slovenska kri - njena stara mati je bila namreč Slovenka. Nekaj mesecev je delala v tedanjem IMV kot prevajalka, potem pa je le našla svoj pravi poklic, ko se je leta 1975 zaposlila v Knjižnici Mirana Jarca. V Novem mestu ni našla le službo, ampak je v mestu ob Krki spoznala moža, si ustvarila družino in pognala korenine.
Na strokovnem bibliotekarskem področju, za katero se je dodatno izobraževala, je Jadranka Zupančič veliko dosegla. Na posvetovanjih Zveze bibliotekarskih društev Slovenije je predstavila že več odmevnih referatov, strokovne prispevke objavlja v Zborniku Knjižnice Mirana Jarca ter v strokovnih revijah Knjižnica in Knjižničarske novice, poljudnejše pa usmerja v revijo Rast, Dolenjski list in Rodno grudo. Od leta i993 aktivno skrbi za Slovence na Hrvaškem, saj so z njenim osebnim prizadevanjem v karlovški Mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačiča ustanovili oddelek slovenske knjige za vso Hrvaško.
S knjigami nima opravka le kot s predmeti svoje stroke, ampak jih tudi sama ustvarja kot pesnica in prevajalka. Pesniška žilica utripa v nji že od srednješolskih let. Besedno izbrušeni in metaforično pretanjeni verzi se ji zapisujejo tako v hrvaščini kot slovenščini, znanje obeh jezikov in obeh književnosti pa tvorno izkorišča tudi za prevajanje slovenske poezije v hrvaščino. Tako Jadranka poklicno in osebno živi s knjigami. Čudoviti in bogati svet knjig ji polni življenje in ji ga osmisluje, zato ve, da v svojem poklicu lahko ljudem posreduje tisto, kar najlrajneje bogati življenje.
M. MARKELJ
PRIMOŽ PRI DELU - Primož Slrajnar iz Kostanjevice je natakar v tamkajšnji gostilni Žolnir. Na letošnjem tekmovanju gostinskih delavcev na Bledu je v svoje delo vpletel bližnje praznovanje 750-letnice mesta Kostanjevica in osvojil srebrno priznanje. (Foto: T. J. G.)
Nobena pot ji ni pretežka
Čeprav se bliža osemdesetim letom, za Dino Adlešič iz Črnomlja ni nedosegljiv noben slovenski gorski vrh • Tudi veslanje
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
kanal A je oddajal z manjšo močjo - Pohvala trebanjskim volivcem, ker da so pošteno in prav volili - Kdaj bodo zrušili garaže? - Kaznujmo tudi prepočasne voznike
Dežurnega novinarja, ki je minuli četrtek čakal na vaša vprašanje, pohvale ali opozorila, z vašimi klici niste zasuli. Morda je temu botrovala sprememba naše ure dežurstva ali pa le dejstvo, da niste imeli kaj povedati. Kakorkoli že, prva nas je poklicala Marija iz okolice Črnomlja, ki je želela vedeti, zakaj že dobrih štirinajst.dni ne dobijo Kanala A, vse ostale programe slovenske in hrvaške nacionalne televizije in Vaš Kanal pa. Kot je povedal glavni inženir na Kanalu A Igor Funa, njihovega programa v okolici Črnomlja ne vidijo zaradi tehnične okvare na oddajniku, ki naj bi jo že v kratkem odpravili.
Bralca, stanujočega v Stritarjevi ulici v Novem mestu , pa je zanimalo, kdaj bodo tam porušili garaže, ki so črne gradnje. Le-te so po odločbi inšpektorata za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor, območna enota Novo mesto, že nekaj časa predvidene za
rušenje. Naslednji njegov žulj so tamkajšnji parkirni prostori oziroma tisti, ki ne znajo nanje pravilno parkirati. Iz dneva v dan so trije avtomobili parkirani tako, da zasedejo kar šest parkirnih prostorov. Nihče jim ne pride do konca, pa tudi policija pravi, da jim nič ne more, je rekel Novomeščan.
Bralec Dolenjskega lista iz okolice Trebnjega je pohvalil vse volivce in volivke občine Trebnje, ker so pošteno in prav volili. "Glejte," pravi “sedaj bomo v občini imeli na razpolago župana Cirila Pungartnika, zdravnika Franca Žnidaršiča in strokovnjaka za kmetijstvo Lojzeta Metelka, katerega še najbolj potrebujemo. Če bodo v Ljubljani v parlamentu ostalo prazni stolčki, pa nič hudega!”
Zadnji seje oglasil Borut iz okolice Novega mesta. Strinja se, daje potrebno kaznovati tiste voznike
ČRNOMELJ - Pred nekaj dnevi je Dina Adlešič iz Črnomlja dopolnila 76 let, a nihče jih ji ne bi prisodil. Na njenem vedrem obrazu je namreč mogoče prebrati tisto, kar nosi v duši. Ta pa je polna optimizma in veselja do vsega lepega, kar prinaša življenje. Vse to in druženje s somišljeniki ji lepša jesen življenja.
Somišljenike je Dina našla predvsem v Planinskem društvu Črnomelj. Enajst let je njegova članica, a četudi je najstarejša med črnomaljskimi planinci, velja tudi za
VEDNO NASMEJANA - Popotna palica, nahrbtnik in veder obraz so razpoznavni znaki Dine Adlešič.
avtomobilov, ki vozijo prehitro, vendar meni, da bi bilo potrebno kaznovati tudi tiste, ki vozijo prepočasi. “Če je omejitev 50 kilometrov na uro, naj bo tako, ne pa da nekateri vozijo kot polž. S tem ovirajo promet in povečujejo tudi možnost za prometno nesrečo. Kje pa so takrat policisti?" se sprašuje. Pomočnik komandirja Prometne policije Novo mesto Andrej Podlogarje povedal, da se po 27. členu zakona o varnosti v cestnem prometu, sprejetem l.maja 1998, tudi prepočasna vožnja kaznuje z denarno kaznijo v višini 10.000 tolarjev. Vozilo, ki vozi z manjšo hitrostjo od predpisane, se mora, ko za sabo vleče kolono, umakniti. Če pa je hitrost vozila za polovico nižja od prepisane, bi moral voziti z vklopljenimi vsemi štirimi smernimi kazalci in se na primernem mestu izločiti iz prometa. M. Ž.
najbolj aktivno. Ne zamudi skoraj nobenega pohoda, in kdor pozna “njeno" društvo, ve da jih vsako leto pripravi veliko. Dvakrat je bila tudi na Triglavu, nazadnje pred štirimi leti, sicer pa je obredla vse druge pomembne vrhove v Sloveniji. Na marsikaterega je bil vzpon veliko težji kot na Triglav, vendar za Dino, kot sama zatrjuje, nobena pot ni bila pretežka.
Poleg pohodov, ki jih križem po Sloveniji opravi s planinci, Adleši-čeva velikokrat krene na pot tudi s prijateljicama. “Imamo zasebno planinsko društvo," se pošali. "Veliko prehodimo same, in ko smo utrujene, pač počivamo. Lažje nam je pri srcu, ker vemo, da s svojo hojo in počitkom nikogar ne obremenjujemo. Na naših poteh nabiramo želišča za čaje, ki sijih pripravljamo vsak dan, in tudi to nas drži pokonci," pravi Dina.
Adlešičeva je v zadnjih letih pre-veslala tudi skoraj vso Kolpo, ki obliva Belo krajino. Manjkala pa ni niti na prvem pohodu po najjužnejši slovenski pešpoti od Radencev do Damlja. Po dobrih petnajstih kilometrih hoda ni bilo videti, da bi bila utrujena. Niti noge je niso bolele. Bila pa je navdušena. “Po naši deželi ob Kolpi bi moralo biti več takšnih poti, da bi ljudje, predvsem pa domačini sami, bolje spoznali Belo krajino/ pravi. In še njen recept za vedro življenje, kakršno živi: “Človek mora skrbeti za kondicijo, ne pa neprestano misliti le na to, kje ga kaj boli."
M. B.-J.
Najdi.si
Med domačimi novostmi, ki jih bodo veseli deskarji po spletu, je novi internetni iskalnik najdi.si podjetja Novifo-rum. Iskalnik kot brezplačna internetna storitev išče želeni iskalni pogoj po vseh dokumentih, objavljenih na slovenskih strežnikih, in po drugih, uredniško vodenih zbirkah podatkov. Poskusite torej na www.najdi.si.
Oktobra cvetijo jablane
DOLNJI LESKOVEC - Medtem ko v teh dneh včasih že moramo pogledati za plašči in drugimi toplimi oblačili, so bili pred dobrim tednom dni nekateri naši kraji videti pomladanski. Narava se celo sredi jeseni včasih poigra. Tako je bilo tudi v Dolnjem Leskovcu pri Brestanici. Kot nam je sporočil tamkajšnji domačin Alojz Levičar, je 20. oktobra pri njih cvetela jablana. Kaj naj rečemo k taki prijetni novici? Vsekakor to, da naj ta jablana še rodi sad iz jesenskega cveta.
Razstava
Zormanovih ilustracij
RADEČE - Zadnjo oktobrsko soboto so v razstavišču Jadran v Radečah odprli razstavo ilustracij in grafičnega oblikovanja ilustratorja, grafičnega oblikovalca in akademskega slikarja Fojža A. Zormana. V otvoritvenem kulturnem programu so sodelovali Janez Suhadolc, Simon Sernec in Igor Bezget. Rastava bo na ogled do 19. novembra.
KRANJSKA GORA - Med 16. in 18. oktobrom je bil v Kranjski Gori tako kot že skoraj pet desetletij Gostinsko- turistični zbor, ki ga pripravlja Gospodarska zbornica Slovenije. V okviru tega je potekalo več tekmovanj gostinskih delavcev; vinskih svetovalcev, barmanov, kuharjev, natakarjev, sobaric, receptorjev in drugih.
Komisija, ki je ocenjevala pripravo omizij, je bila letos presenečena nad obliko, ki si jo je zamislil in predstavil natakar gostilne Žolnir iz Kostanjevice Primož Strajnar. “Miza ni bila okrogla ali štirioglata, kot je to običaj, pač pa v obliki kostanjeviškega otoka, kot ga je izoblikovala Krka. Za mizo sem povabil može, ki so se vpisali v zgodovino Kostanjevice: ustanovitelja mesta Bernarda Spannhe-imskega, izumitelja ladijskega vijaka Josipa Ressla, društvenega delavca in mecena medicinske fakultete dr. Ivana Oražna, slikarja, kiparja in grafika Jožeta Gorjupa, graditelja starega šolskega poslopja Franca Globočnika in slikarja Božidarja Jakca," pravi Primož, ki je na tekmovanjih gostinsko turističnega zbora sodeloval že trikrat,
• Na Bledu sta se odlično odrezala še dva Kostanjevičana: Primožev brat Matevž, ki je tekmoval za Hotel Astorio Bled, kjer dela, je za omizje prejel bronasto priznanje, Aleksander Bohinc pa je kot vinski svetovalec dobil zlato priznanje.
vsakič kot barman za Terme Čatež, in odnesel eno srebrno in eno bronasto priznanje. Tokrat se je odločil za tekmovanje v pripravi omizja zato, daje lahko v delo vložil čim več svoje kreativnosti, hkrati pa je tako predstavil tudi Kostanjevico, in to prav v času priprav na praznovanje njene 750-letnice.
Komisija je ocenjevala tudi pravilnost sestave jedilnika in skladnost z omizjem. Primož je na jedilnik uvrstil vina Kmečke zadruge Krško ter kleti Jelenič in Žolnir, od hrane pa posebnosti gostilne Žolnir: žolco rečnih globin, inženirjevo gobovo juho, ajdove štruklje s proseno kašo, sivjo račko z mlinci z rožmarinom, vojvodsko solato, kostanjev pire na trtnem listu in kostanjeviško kavo.
Mesta povabljencev, seveda vseh pokojnih, so bila za mizo, kije bila okrašena z zgodovinsko pomembnimi knjigami in cvetjem, označena z vizitkami, vsak pa je dobil spominek - odlitek kostanjeviškega žezla. Mizo so bogatili tudi izdelki Steklarne Rogaška in Lončarstva Škoda s Prekope.
T. J. G.
Kradel denar
NOVO MESTO - Policisti so pridržali in zoper osumljenca, 20-letne-ga M. G. iz okolice Novega mesta, napisali ovadbo, ker je septembra vlomil v trgovino v Straži in v gostinski lokal v Vavti vsi in obakrat ukradel denar.
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo. zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskati odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
VELIKANKE PO DOLŽINI IN TEŽ! - Ko je kazalo, da bo zaradi suše, ki je zajeta celo mirnopeško dolino, tudi na kmetiji Alojza Rupnika iz Malega Kala bolj slaba letina, so z redko zasejanih pes zrasle prave velikanke. Pese po velikosti in teži skoraj prekašajo dveletno hčerko Karmen (na sliki), med njimi pa sta prednjačili dve: prva, ki je merila 80 cm in tehtala 8 kilogramov, in druga, sicer deset centimetrov manjša, a kar za kilogram težja pesa. (Foto: N. Rupnik)
ŠČUKA, DA TE KAP - Andreju Jurci s Set pri Straži se je po Krki približala izkušena ščuka, kije že dalj časa zaman iskala vztrajnega ribiča. In zgodilo seje. “Nazadnje ga stakne, ki bil ji je kos, "prejšnjo soboto proti večeru na Otočcu, blizu poročne dvorane. Dolga I meter in 10 centimetrov je tehtala 9,5 kilograma. (Foto: D. Vuica)
ANGELSKA TROBENTA - Med letošnjimi „rekorderji“ vam tokrat na ogled ponujamo prekrasne angelske trobente, ki jih je vzgojila Ana Gorenc iz Čreš-njic pri Otočcu. Ana ima kar tri velike grme, vsak od njih pa nosi preko 200 rumenih cvetov. Angelski okras hiše letos že drugič cveti, vendar v prvo ni bil tako veličasten in bujen. Daturam, poznamo jih tudi pod tem imenom, namreč prevelika vročina škodi. Upravičeno ponosna Ana Gorenc želi, da bi bile angelske trobente v okras in veselje katerekoli hiše, zato lahko, če želite sadike, pokličete na telefon: 07/ 3075 071. (Foto: M. Žnidaršič)
BANANE ž DOMAČEGA VRTA - Če bo še kaj lepega vremena, bo Kati Prus iz Gotne vasi letos prvič pobrala pridelek z ene izmed palm, ki krasijo njen vrt. Več kot petdeset banan v šopu je zdaj velikih približno šest centimetrov, pri Prusovih pa računajo, da bodo približno čez štirinajst dni godne za trgatev. .Veliko veselja, pa tudi dela dajo te južne lepotice, saj jih je čez zimo treba spraviti na toplo. (Foto: Majda Luzar)