EN, DVA, SAK! Slovenski atletski klub vodi na lestvici koroške lige. Vodstvo želi v nedeljo, ob 17. uri, doma v Celovcu , z zmago proti ATSV Wolfsberg tudi ubraniti. Vsekakor so bili nogometaši SAK na zadnjem treningu, kojih jeobiskaltudiza-stopnik sponzorja direktor dipl. trg. Joža Nabernik, zelo optimistični. Z leve: II. trener Ljubiša Dalano-vič, Lojze Sad jak, Adi Blaže j, Goran Stanisavljevič, Franc Sad-jak, igralec-trenerdr. Ivan Ramšak in dipl. trg. Joža Nabernik. Minister Rudolf Schölten obiskal dvo- naš tednik LETO XLIII. Številka 16 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 19. aprila 1991 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec jezične šolske ustanove Prve seje novih občinskih odborov Na straneh 2, 3 in 4 Zvezni minister za pouk in umetnost dr. Rudolf Schölten je pretekli petek obiskal Koroško in si ogledal pouk na dvojezičnih ljudskih šolah. Srečal se je tudi s predstavniki NSKS, KKZ in Mohorjeve, ki so seznanili ministra z aktualnim položajem slovenske narodne skupnosti. Dr. Schölten je bil tudi gost na občnem zboru SPZ. Naslednik ministrice Hawlickove, ki je imela zelo veliko razumevanje za dvojezično šolstvo, dr. Rudolf Schölten si je pretekli petek ustvaril prvo sliko o celotnem položaju na južnem Koroškem. Temu primerno je bil redkobeseden, pokazal pa je zelo veliko zanimanja. (Več na strani 2 in 3) Narodni svet in Klub slovenskih občinskih odbornikov zahtevata jezikovno usposobljenost velikovškega okrajnega glavarja V tiskovni izjavi sta Narodni svet koroških Slovencev in Klub slovenskih občinskih odbornikov zahtevala, da je potrebno pri nastavitvi okrajnega glavarja za Velikovec upoštevati jezikovno usposobljenost. Ker je Velikovec dvojezični okraj in ker je slovenščina na okrajnem glavarstvu dopuščena kot uradni iszik, je neobhodno potrebno, da okrajni glavar obvlada tudi slovenščino. To dejstvo bi moral deželni glavar upoštevati že pri razpisu tega mesta, vsekakor pa ''saj pri objektivizacijskem postopku. Socialistično stranko, ki je Predlagala na to mesto Augusti-na ^ Murija, bi bilo vsekakor rnožno podpreti, če bi dosegla to. da bi za tako namestitev dos-ledno zahtevala tudi upošteva-nJe kriterija dvojezičnosti. Sestra Regina in ravnatelj Strokovne šole za gospodarske poklice v Št. Petru seznanjata ministra dr. Rudolfa Scholtna o dozidavi šole. Politika STRAN STRAN Politika PISMO IZ SLOVENIJE Preložen ministrov odstop, stavka šolnikov V prejšnjem pismu iz Slovenije smo nekaj malega zapisali o zahtevi Slovenske kmečke stranke po odstopu kmetijskega ministra dr. Osterca. O tem so se v ponedeljek zainteresirani pogovarjali za zaprtimi vrati s predsednikom vlade Lojzetom Peterletom. Izvedeli smo le to, da je bila Omanova zahteva preložena za en mesec. A pricurljale so druge, dosti bolj neprijetne stvari. Pokazalo se je namreč, da bi „odstrel" kmetijskega ministra pomenil le zunanji odraz nezadovoljstva kmečke stranke s politiko Peterletove vlade. Mnenja o neučinkovitem delu posameznih ministrov so z vso silo privrela na dan v očitkih, ki naj bi pravzaprav spodnesli kmetijskega ministra. Žolčne in vztrajne zahteve po njegovi zamenjavi so tako postale samo zunanji pojav globjega nezadovoljstva ene izmed najmočnejših Demosovih strank, ker se njena pričakovanja, želje in volilne obljube niso uresničile. Z drugimi besedami — za grehe vseh ministrov, ki niso sposobni, bi plačal dr. Osterc; zamajal pa bi se tudi stolček samemu premiero Peterletu. Naj razume, kdor more! Na dlani je, da je slovenska vlada v največjo krizo doslej zabredla ob najmanj primernem času. Zato je toliko bolj razumljivo, da sta si obe nasprotujoči si strani vzeli mesec dni za razmislek. Samo dan po moratoriju na vladno krizo, so po vsej republiki z dvodnevno stavko začeli profesorji srednjih šol in vzgojitelji v dijaških domovih. Šolniki od ministra Venclja zahtevajo primerno plačilo za svoje delo in izboljšanje delovnih razmer. Okoliščine so takšne, da iz republiškega proračuna pripada na učenca srednje šole nekako 1300 dolarjev letno, evropsko povprečje pa je še enkrat višje. Minister je sicer obljubil zvišanje sredstev za sedem odstotkov, kaj več pa šolniki bržkone ne bodo dobili. Kakšen bo končni razplet stavke, niti približno ni jasno. Prozorni nameni „beneškega trgovca“ Italijanski zunanji minister G lan ni de Michelis, ali „beneški trgovec“, kot ga imenuje Frankfurter Allgemeine Zeitung, je ta čas najbolj goreč privrženec enotne Jugoslavije. Gre za anahroni in prozorni pragmatizem italijanske diplomacije, ki jo njihov minister vsiljuje evropski dvanajsterici pod firmo zveznega premiera Markoviča, kot najbolj kompetentnega sogovornika Zahoda pri sprejemanju Jugoslavije v Evropsko skupnost in dodeljevanju finančnih injekcij. Medtem, ko je prava oblast osredotočena v rokah šestih republiških predsednikov, se namerava Evropska skupnost pogovarjati le z Markovičem, ki nikdar legitimno ni bil imenovan za predsednika vlade. Svojevrsten anahronizem torej, ki pa je najpoprej v interesu Italije in njenega germanskega prastrahu, ki v odcepitvenih težnjah Slovenije vidi nalezljivi virus za Južno Tirolsko, Lombardijo. Žal so dejstva povsem drugačna in mogočnemu evropskemu parlamentu na koncu le ne bo preostalo drugega kot sprijazniti se z resnico. Tadej Bratok Od leve na desno: Momir Bulatovič — Črna gora: Alija Izetbegovič — Bosna in Hercegovina: Slobodan Miloševič — Srbija: Milan Kučan — Slovenija: Kiro Gligorov — Makedonija: Franjo Tudžman — Hrvaška. Minister dr. Scholteßi je na mestu samem ustvaril pozitiven vtis dvojezičnem šolstvu Ministra dr. Rudolfa Scholtna sta pozdravila tudi predsednik NSKS dr. Matevž Grilc in tajnik mag. Marijan Pipp. V Mohorjevi ga je pozdravil direktor dr. Anton Koren in mu predstavil največjo slovensko inštitucijo ter pozval m/nistra, da pomaga pri dokončnem financiranju Mohorjeve ljudske šole. Predsednik NSKS dr. Matevž Grilc je ministru predstavil trenutno najbolj pereča vprašanja v šolstvu in ga opozoril, da se bo ob koncu šolskega leta iztekla tudi poskusna doba novega manjšinskošolskega modela. „Skupaj bo potrebno preveriti model ter predlagati skupne izboljšave, če bodo potrebne," je poudaril dr. Grilc. Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer je izpostavil pomen kulture za slovensko narodno skupnost in opozoril na možnost kulturne izmenjave s Slovenijo. Minister dr. Schölten je nato povedal, da ne bo enostavno doseči meril, ki jih je postavila njegova predhodnica Hawlickova; na vsak način pa pozitivno gleda na vsa vprašanja dvojezičnega šolstva. Skrivalnice na Brdu Prejšnji teden je Slovenija živela v velikem političnem pričakovanju sestanka šesterice republiških predsednikov na Brdu pri Kranju. V lepem in sončnem pomladanskem dopoldnevu so se „šejki brez nafte", kot jih je označil novinar zagrebškega Vijesnika, vsak s svojim avionom, pridričali na brniško letališče, od kode rso jih v oklopnih limuzinah ter v spremstvu številnih telesnih čuvajev dostavili v nekdanjo rezidenco Karadžordževičev, sedanji dvorec Brdo. Vse od Titovih časov sem, republiški protokol s kuharskim in natakarskim osebjem vred ni bil tako polno zaposlen. Gospoda so zasedali za zaprtimi vrati cel dan; novinarjem pa je bilo dovoljeno veliko šesterico „v živo" fotografirat le trikrat po tri minute in pa ob koncu na časnikarski konferenci. Le naklonjenosti ministra za informiranje Staneta Staniča, se ima Naš tednik zahvaliti, da smo lahko neposredno v televizijskem prenosu, ki ga je spremljalo več kot petnajst milijonov gledal; cev širom po Jugoslaviji, postavili vprašanje hrvaškemu predsedniku Franju Tudžmanu, če v Zagrebu še vztrajajo pri trditvi, da se bodo tudi Hrvatje odcepili, brž ko bo to storila Slovenija. Odgovor Tudžmana našemu časopisu je bil odločni DA, kaj več pa ni povedal. Kakorkoli že, tresla se je gora, na Brdu se je rodila miš. Šesterica se je za zaprtimi vrati očitno igrala svojo skrivalnice, saj končno skupn° sporočilo, ki so ga izdali, ni imelo ne repa ne glave. Iz njega je bilo razbrati le medlo odločitev o rete; rendumih ali plebiscitih, ki naj bi jih izvedli tudi v drugih jugoslovanskih republikah na temo osamosvojitve. Kaj več nismo izvedeli- Minister si je ogledal tudi pouk na dvojezični ljudski šoli na Lipi pri Vrbi. Svoje načelno pozitivno mnenje o dvojezičnem pouku je pokazal minister dr. Schölten že v pismu staršem, ki smo ga objavili v Našem tedniku, hotel pa se je o vsem tem prepričati tudi osebno. Najprej je obiskal Mohorjevo ljudsko šolo, nato ljudsko šolo na Lipi pri Vrbi ter ljudsko šolo v Št. Jakobu v Rožu. Pri vseh teh kratkih obiskih je seveda dobil le bežen vpogled v šolski vsakdanjik dvojezičnega razreda; prav zaradi tega je najavil, da namerava ponoviti tovrstni obisk. Čeprav ni bilo sprva na dnevnem redu, je dr. Schölten obiskal tudi šolske sestre v Št. Petru, kjer sta mu ravnatelj dr. Janko Zerzer in sestra Regina razkazala Strokovno šolo za gospodarske poklice. Minister je bil nad šolo zelo presenečen. Vodstvo šole pa je gostu predstavilo tudi projekt dozidave šolskih prostorov. Kakor tudi drugod, minister tudi sestram ni dal kakega konkretnega zagotovila, dodal je le, da je zanj njihova šola velike pedagoške in izobraževalne vrednosti. Na občnem zboru SPZ se je minister Schölten zavzel za dvojezično ljudsko šolo v Celovcu in odklonil vsako preverjanje narodne pripadnosti ob prijavah k dvojezičnemu pouku. Projekt trgovske akademije Alpe-Adria pa bo dal minister še preučiti, čeprav jo je načelno pozitivno ocenjeval. sj|Vo Kumer Preteklo sredo sta bila na uradnem obisku na Koroškem predstavnika državnega sekretariata za manjšinska vprašanja z Madžarske Janos Wolfart in Otto Heineke. Med drugim sta si državna sekretarja ogledala Slovensko gimnazijo, se srečala z NSKS, ZSO in KSOO. Pogovarjala sta se tudi z deželnim glavarjem ter predstavniki slovenske kulture. Več o tem zanimivem obisku v naslednji številki. Mag. Peter Waldhauser in župan Helmut Krainer Mag. Waldhauser: Borovlje v vprašanja dvojezičnosti ne smejo biti zadnje na Koroškem V Borovljah je zastopnik Volilne skupnosti mag. Peter Waldhauser na ustanovni seji občinskega odbora opozoril, da sta bila občina in mesto Borovlje vedno dvojezična in da je bila dvojezičnost vedno del kraja. Mag. Waldhauser je govoril v obeh deželnih jezikih in je tudi zaprisegel dvojezično. Prav tako je bila v Borovljah v obeh jezikih prebrana tudi zaobljuba. Mag. Waldhauser je v svojem govoru izpostavil kot poglavitne točke dela naslednjih šestih let ustvarjanje in ohranjevanje delovnih mest, večjo podporo podeželskemu prostoru ter pospeševanje dvojezičnosti. Mag. Waldhauser je dobesedno rekel, da občina Borovlje ne sme biti zadnja na južnem Koroškem, ki bo v javnosti priznala in pospeševala dvojezičnost. Tako je zdaj ena izmed prvih potreb prebivalstva dvojezičen otroški vrtec. Glede tega vprašanja Volilna skupnost pričakuje soglasje drugih frakcij, ki so se na prvi seji vse po vrsti izrekle za načelno sodelovanje. Tako tudi župan Helmut Krainer (SP), ki je mdr. zahteval, naj okrajno glavarstvo ustanovi v Borovljah vsaj podružnico, tako da bodo prebivalci v domačem kraju lahko urejali posle. Posebej je omenil tudi gospodarska vprašanja in promet, ki predvsem na ljubeljski cesti zelo zmanjšuje življenjsko kvaliteto prebivalstva. Na prvi seji so si tudi že razdelili delo v referatih: Volilna skupnost bo z enim sedežem zastopana v finančnem odboru. Mag. Waldhauserja pa bo zastopal Melhior Verdel. Bistrica v Rožu: mandatarja Volilne skupnosti zastopana v dveh odborih Na ustanovni seji občinskega sveta na Bistrici v Rožu je bil prav tako kot tudi v številnih drugih občinah postavljen pomemben mejnik; v prihodnje naj bi se v tej občini upoštevala tudi dvojezičnost. Dvojezično zaobljubo sta izrekla mandatarja Volilne skupnosti dr. Anton Peinig in Vili Moschitz, župan Gradenegger pa se je potrudil, da je v svojem govoru upošteval tudi slovenski jezik. Zastopniki vseh frakcij so izrekli željo po čim bolj ustvarjalnem delu, dr. Anton Feinig pa je svoje kolege in kolegice v občinskem svetu opozoril, da ima Volilna skupnost poleg običajnega dela v občinskem svetu tudi nalogo, da zastopa interese slovenske narodne skupnosti. Tozadevno je prosil odbornike drugih frakcij za tvorno sodelovanje in razumevanje, če bo na primer v prihodnje potrebno odločati o dvojezičnem otroškem vrtcu ali pa o dvojezičnih krajevnih napisih. Odslej bo v bistriškem občinskem svetu vodil kontrolni odbor dr. Anton Feinig, Vili Moschitz pa je član odbora za finančne in gospodarske zadeve. H. St. Občinska politika Železna Kapla: vprašanja dvojezičnosti naj bi bila v naslednjih letih končno in zgledno rešena! Odslej bo zastopana EL v občinskem odboru s tremi mandatarji: (z ieve) Franc-Jožef Smrtnik, Marija Dovjak, Stanko Podbregar. Novo občinsko predstojništvo v Železni Kapli (z leve): Engelbert Ojster, 2. podžupan inž. Norbert Schlieber, župan dr. Dieter Haller, 1. podžupan Johann Stossier, Adolf Welz in Franc Jožef Smrtnik. Globasnica: ob začetku so se frakcije izrekle za sodelovanje Enotna lista Globasnica se jev preteklih desetletjih že zelo uspešno zavzemala za uveljavitev dvojezičnosti v občini. Kot druga najmočnejša frakcija bo po tej poti nadaljevala. Z leve: Hubert Kordesch, Bernard Sadovnik, Franc Fera in podžupan Janez Hudi. Občinsko predstojništvo v Globasnici z zastopniki okrajnega glavarstva: (z leve) namestnik okrajnega glavarja Albert Holzer, Robert Ersehen (VP), podžupan Janez Hudi (EL), župan Albert Sadjak, podžupan Paul Robnik (SP) in upravni svetnik Hans Kreuter. Odslej bo EL v Železni Kapli zastopana tudi v občinskem predstojništvu in bo vodila kontrolni odbor (Marija Dovjak). Na zaobljubi pretekli petek (bila je vzorno dvojezična) je vodja frakcije Franc Jožef Smrtnik dejal, da se je EL uveljavila kot politična skupina v političnem spektru Železne Kaple, čeprav so ji mnogi ob začetku prerokovali neuspeh in propad. Zahvalil se je za 18-letno delo Ladu Hajnžiču in Francu Smrtniku, ki sta vsa leta dosledno opozarjala na strpnost in narodno enakopravnost. „To je omogočilo rodovitno izhodišče, ki danes vzpodbuja toliko ljudi k sodelovanju,“ je poudaril F. J. Smrtnik. Za EL je odlični volilni rezultat obveza, ki bo mlade mandatarje vzpodbujala k delu. Pomembne naloge čakajo občino v prihodnjih letih; potrebno jih bo reševati skupaj. Posebno se je Smrtnik zavzel za razvoj obrobnih krajev, ki jih je občina izredno zanemarjala. Opozoril je tudi na dejstvo, da je Železna Kapla dvojezična občina in naj se slovensko govoreči mandatarji v občinski sobi poslužujejo materinščine. Smrtnik je zahteval dvojezične krajevne napise ter dvojezičnost povsod v javnosti, tudi v turistični reklami. Ponovno izvoljeni župan dr. Dieter Haller (izvoljen je bil z 68,3 %) je dejal, da bo občina v naslednji delovni periodi rešila vprašanja dvojezičnosti. Haller: „Naša občina mora postati zgled- na za druge občine, obstoječe barie-re pa je treba preseči." Kot nadaljnja težišča je župan Haller označil naselitev novih podjetij, reševanje prometnih problemov ter vprašanje varstva okolja. V občini Železna Kapla bo v naslednjih šestih letih sedem odborov, v katerih bodo zastopani SP s petimi člani, VP in EL pa s po enim. Ob robu Š6 to; vodja občinskega urda Christian Korschlak je zelo arogantno nastopal napram novinarjem in jih preganjal s sedežev, kjer so se smeli potem usesti FP-jevci okoli Schretterja. Da to ni korekten odnos do časopisov in novinarjev, ki redno in tudi zelo obširno poročajo o občini, ta gospod verjetno še ni pomislil. Upamo pa, da je bil to samo enkraten spodrsljaj. . . Bilcavs: ob začetku konstruktivno delo v ospredju Pri občinskih volitvah je Enotna lista pridobila lepo število glasov, tako da je sedaj v Bilčovsu FPÖ najmanjša frakcija in ji je bil zato dodeljen kontrolni odbor. Klub temu pa želi Enotna lista, katero v občinskem odboru zastopata Ingrid Zablatnik in Matevž Misch-kulnig, v prihodnjih letih ustvarjalno delati v prid občanom. Za-blatnikova je v svojem govoru poudarila, da se bo EL v Bilčovsu trudila, da odpravi predsodke, ki pretežno izvirajo iz preteklosti in v evropskem duhu ter v smislu združenja Alpe-Jadran omogočiti mladini čim boljšo prihodnost. To pomeni tudi znanje jezikov, predvsem jezikov sosednjih narodov. Otrokom in mladini v občini je potrebno dati možnost, da zrastejo na podlagi dveh kultur. Oba bil-čovška jezika je potrebno začeti gledati kot obogatitev ter vežba-nje v inteligenci in ne več skozi nacionalna očala in z mržnjo. Tako zastopniki vseh strank kot tudi županja Štefi Ouantschnig so izrazili željo, da bi občinski odborniki dosegali pri svojem odgovornem delu čim več soglasja pri sprejemanju sklepov ter pri občinskem delu. S strani Ouant-schnigove je bila izražena želja po konstruktivnem delu v občinski hiši, kjer naj bi se tudi v prvi vrsti reševali problemi. Tako kot Quantschnigova je tudi frakcijski vodja socialistov Hanzi Ogris ml. postavil pomemben mejnik s tem, da je upošteval pri svojem govoru dvojezičnost. Dvojezično zaobljubo sta na ustanovni seji dala poleg Zablatnikove in Mischkulni-ga tudi socialistična mandatarja Hanzi Ogris ml. in Hanzi Krut-schitz, ki sta mnenja, da naj bi o dvojezičnosti ne bilo lepo le govorili, ampak da naj bi jo v Bilčovsu tudi izvajali. H. St. V občini Globasnica bodo v naslednjih šestih letih frakcije iskale sodelovanje, vsaj tako je bilo rečeno na ustanovni seji občinskega odbora pretekli petek. Ker nobena frakcija nima večine (7 SP, 4 EL, 3 VP in 1 FP) v občinskem odboru, bodo posamezne frakcije morale iskati v vseh stvarnih vprašanjih skupne rešitve. Delo bodo opravljali v štirih odborih, v katerih so zastopani SP (2), EL (1) in VP (1). Župan Albert Sadjak je povabil vse frakcije k sodelovanju in zarisal tudi okvirni delovni načrt za naslednjih šest let, v katerih se bo občina posvetila požarnim hrambam, nakupu zemljišča v Strpni vasi, načrtovanju športnega cen-fra v Globasnici in ustvarjanju novih delovnih mest'v občini. Podžupan Janez Hudi (EL) je v imenu svoje frakcije dejal, da je EL načelno pripravljena za sodelovanje z vsemi frakcijami. Predpogoj pa je, da se sklepi sprejemajo v korist občanov in ne obratno. Le če bodo imele to Pred očmi vse frakcije, bo mogoče po šestih letih potegniti črto Pod uspešnim delom, je opozoril Hudi, ki je še v posebni meri na-9lasil, da je občina Globasnica dvojezična in da bo potrebno to dejstvo v celoti upoštevati. Dvojezičnost mora postati samoumevna, zato je občina ne sme skrivati. Frakcijski vodja VP Ersehen je ^enil, da so si bili že volilni pro-Qrami vseh frakcij podobni, vrhu tega so v občini 96 % vseh sklepov sprejeli soglasno. Zato upa, da bo šlo delo naprej v tej smeri. Tekst: Silvo Kumer Slike: Marjan Fera Prvič v občinskem odboru je z enim mandatom zastopana^FR ki jo vodi mladi mandatar Štefan Pototschnig. Strpna vas: bo odločalo tajno glasovanje? Na ustanovni seji občinskega sveta Globasnici sosednje občine Bistrica se je podžupan Peter Winkl z vso silo zavzel za priključitev Strpne vasi k občini Bistrica. Globaški župan Albert Sadjak je to zahtevo javno in odločno zavrnil in jo označil kot krivično in nekorektno. „Občina Bistrica kot finančno močnejša občina snubi Strpno vas; Globasnica pa bi s tem postala še šibkejša, ker bi dobila še manj denarja od dežele,“ tako globaški župan, kije najavil, da bo pustil izvesti tajno glasovanje o odcepitvi Strpne vasi, če se položaj ne bo umiril. Možno pa bi bilo izvesti glasovanje samo v Strpni vasi ali pa v celi občini Globasnica. Božek: prvič ho EL zastopana luili v enem izmed odborov Tudi v nnhriiisi bo otroški vrtec kmalu na programu Tudi v Rožeku čakajo na dvojezični otroški vrtec V Rožeku bo odslej EL zastopana v občinskem odboru za varstvo okolja. To mesto je namreč mag. Mirku Oražetu odstopila BGM — BCirgerli-ste Mitsche, ki je s tem želela pridobiti za sodelovanje v občini tudi EL. Zastopnik EL mag. Mirko Oraže je to dejstvo zelo pozdravil in dejal, da se bo z odprtostjo vseh frakcij vzdušje v občini gotovo izboljšalo. Mag. Oraže je v svojem govoru dejal, da se bo zavzemal za sodelovanje z vsemi. Občinski odbor je pozval, naj se zavzema za izpolnitev pravic slovensko govorečih občanov. V tem sklopu je Oraže zahteval dvojezični otroški vrtec, dvojezični napis (ali vsaj viden dvojezični znak) na občinski hiši ter dvojezična ob- Mag. Mirko Oraže (levo) zastopa EL v občinskem odboru. činska voščila za božič. Ali bo možno te zahteve slovensko govorečih občanov izpolniti, bo konec koncev odvisno od pripravljenosti in odprtosti drugih frakcij. Župan Mitsche se je izrekel za sodelovanje z vsemi, saj mora za vse sklepe dobiti soglasje drugih frakcij (7 SR 5 BGM, 2 FR 1 EL) — tako je tudi EL s svojim mandatom pomemben faktor. Pravo ljudsko žegnanje s političnimi govori je bila ustanovna seja občinskega odbora v Dobrli vasi. Odborniki so se zaobljubili v nabito polni gostilni pri Pucherju, kjer so vabljeni gostje že od začetka pri krožnikih nestrpno čakali na pojedino. Prej pa je bil na sporedu še cel kulturni spored, kjer so s pesmimi in recitali ponovno povzdigovali izvoljenega župana „Pepeja“ Josefa Pfeif-ferja. Župan Pfeiffer se je potem v svojem govoru iskreno zahvalil vsem občanom za izkazano zaupanje (59,2 %) in jih povabil, naj pridejo z vsemi vprašanji in težavami v občinsko pisarno. Med pomembne točke za prihodnje je Pfeiffer uvrstil gradnjo otroškega vrtca, ga- Teter Komar in Tinej Wastl sta načelno pripravljena za sodelovanje z ostalimi. Ce to ne bo možno, pa želita voditi konstruktivno opozicijsko politiko. silskega doma v Kazazah ter razvoj tujskega prometa. Frakcijski vodja EL Tinej Wastl je najprej čestital novoizvoljenemu županu in izrekel načelno pripravljenost za sodelovanje. Izrazil je upanje, da bo Pfeiffer res župan za vse, torej za obe narodni skupnosti. Župana in vse občinske frakcije je pozval, naj se zavzemajo za obe narodni skupnosti v občini. To pomeni, da bo potrebno upoštevati tudi dvojezičnost v javnosti. „EL bo iskala sodelovanje z ostalimi,“ je dejal Wastl, „če pa ne bo pričakovanega odziva, bo vodila konstruktivno opozicijsko politiko." V Dobrli vasi so sedeži v občinskem odboru razdeljeni takole: SP 13, VP 5, FP 3, EL 2. O razdelitvi referatov se bodo frakcije še pogajale. politika GLAVNI UREDNIK SILVO KUMER KOMENTAR V tistih dvojezičnih občinah, kjer so bile samostojne liste v zadnjih letih marljive in so si zelo prizadevale za dvojezičnost v javnosti, ni ostalo brez odziva in tudi ne brez uspeha. V teh občinah (npr. Pliberk, Globasnica, Bistrica nad Pliberkom, Železna Kapla) so tudi večinske frakcije počasi — toda le — uvidele, da po stari poti ne bo šlo več naprej in da je potrebno tudi slovensko govorečemu občanu dati pripadajoče mu pravice. Gotovo bo zdaj marsikdo rekel, da .ena lastovka še ne prinese pomladi". Drži, toda bistveni začetki izboljšanja v teh občinah so tu, v drugih pa jih še ni videti. Gotovo je izhodišče za uveljavljanje dvojezičnosti v občinah, kjer so samostojne slovenske frakcije po mandatih močne, boljše kot v takih, kjer so samostojne frakcije manjše. Toda primer občine Suha (2 mandata) ali Borovlje (1 mandat) Več poguma In več delavnosti! le kaže, da je tudi s pridnostjo mogoče doseči pozornost in priznanje, ki pomaga izboljšati izhodišča za reševanje vseh vprašanj dvojezičnosti. K uveljavljanju dvojezičnosti v javnosti pa spada tudi uporaba slovenščine v občinskem odboru. Ravno tu pa bi pričakovali več samozavesti te ali druge slovenske frakcije. Sicer so mandatarji povsod izrekli besedico .zaobljubljam“, toda formulo so si pustili prebrati v slovenščini le v Pliberku, na Bistrici pri Šmihelu, v Globasnici, Žitari vasi, Železni Kapli, Borovljah, Bilčovsu, Selah in Bistrici v Rožu. Zakaj tega npr. ni zahtevala WGS v Ško-cijanu, saj sedi v občinskem odboru s tremi mandatarji? Le če se bodo vsaj mandatarji, ki so pripadniki slovenske narodne skupnosti, upali v javnosti nastopati dvojezično, potem to lahko zahtevajo tudi od ostalih._ Tako potem ni čudno, če je tudi v Škocijanu ostal slovenski odbornik SP le pri nemščini, „saj se niti mandatarji WGS niso poslužili slovenščine". K temu je treba še dodati, da sta na Bistrici nad Pliberkom in v Bilčovsu prisegla dva socialista dvojezično, eden v Železni Kapli ter Pliberški župan. Toda ravno v teh občinah je bila EL v zadnjih letih zelo dosledna in se je skoraj na vsaki seji posluževala slovenščine, katero zdaj v vedno večji meri upoštevajo vsi v občinskem odboru. Marsikateri slovenski frakciji bi lahko zaželeli na pot za naslednjih šest let več poguma, nekaterim pa tudi več delavnosti. Morda bo potem uspeh po nadaljnjih šestih letih nekoliko večji!?! Rož — Podjuna — Zilja „Bog lonaj" — preprosti bese- z zadovoljstvom sprejemala is-di, vendar v njenem prepričanju kreno izraženi „Bog lonaj“. povezani z globoko ljubeznijo, Z vnemo je dolgih 35 let pela sta bili vodilo pokojne Jožefe Po- v mohliškem cerkvenem zboru, voden, pd. Vavtižarjeve mame iz kjer je še posebej vzljubila Mari-Mohlič pri Galiciji. jino pesem. Globoka vera je rajno Vavtižar- Z neminljivim cvetjem ljubljene jevo mamo krepila v potrpežlji- domače pesmi jo je v nedeljo, vem prenašanju težke bolezni, ki 14. 4., pospremil v cerkev k maši jo je v zadnjih mesecih priklenila zadušnici njen domači cerkveni na posteljo. V skrbnih rokah zbor: „Ti vse pustila si, kras ve- hčerke Marije je v krogu Šerja- šele vigredi . . . Zbogom draga kove družine našla pomoč, vse mati Ti“. Ni ji bilo prisojeno, da do njene zadnje ure v četrtek bi se ji mogle izpolniti srčne zvečer, 11. aprila 1991, ko je za želje, ko bodo zadonele nove zmeraj zatisnila oči. orgle v mohliški cerkvi. Njena Luč sveta je zagledala 5. junija volja je bila, da si je namesto leta 1905_na Kebrovi domačiji v minljivega cvetja, vencev in sed- Veselah. Že od zgodnjih otroških mine želela podporo za orgle, let je doraščala na Koltrovi Krepko je pripomogla! domačiji v Brezjah pri Galiciji. Množica pogrebcev je bila 1938. leta, ko se je poročila z ganjena, ko je ob polaganju k Miho Povodnom, je svojo pot na- zadnjemu počitku izzvenela daljevala v Mohličah kot Vavti- pesem: „Zbogom duša plemeni- žarjeva gospodinja. ta, vidimo se v raju tam, kjer nam Dolga je vrsta tistih sorodni- večna sreča svita, radost večna kov, prijateljev in znancev, ki jim sije nam.“ je bila rajna Jožefa „dobra duša“. Draga pokojna Vavtižarjeva Zmeraj pripravljena pomagati je mama: Bog lonaj! Smihelska igralska skupina predstavila „Dvojčka" Plautovo veseloigro „Dvojčka“ sta v Šmihelu zrežirala Marjan Belina in Micka Opetnik. Da ti dve imeni jamčita za kakovostno režijsko delo, so gledalci videli in spoznali na premieri, ki je bila v soboto, 13. aprila, in na ponovitvi v nedeljo, 14. aprila, v farni dvorani v Šmihelu. O zahtevnosti te veseloigre je izpričalo tudi blizu petnajst igralcev, ki so se tudi tokrat izkazali kot virtuozi odrskega sporočila. Globaški župan Albert Sadjak je za svoj 60. življenjski jubilej dobil od nastavljencev občinskega urada posebno darilo — umetniško oblikovan krožnik. Albert Sadjak je že čez 20 let župan v Globasnici in se je vedno zelo dobro razumel z nastavljene! občine, ki so se mu med drugim tudi zato tako prisrčno zahvalili. Številnim čestitkam se seveda pridružuje tudi uredništvo Našega tednika in želi jubilantu še mnogo zdravih let v krogu svojih občanov! Društvo upokojencev Podjuna iskreno čestita za rojstne dneve naslednjim članom: Petru Sternu iz Stare vasi, Ivanu Krivcu iz Goselne vasi in Georgu Sturmu iz Mokrij. Vsem vse najboljše in še na mnoga leta! Ob lepem Baškem jezeru je praznoval 70-letnico Andrej Taupe. Za praznik mu želimo vse najboljše, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva! 89. rojstni dan je slavila Marija Pogoreučnik, Grešnikova mati iz Šmarjete v Rožu. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta! V soboto je praznovala 50. rojstni dan Marija Kuneth iz Sil pri Žitari vasi. Ob tem jubileju vse najboljše ter mnogo osebnega zadovoljstva! V Selah praznujejo osebne praznike Stanka Pegrin s Šajde, Lenči Wassner z Borovnice ter Lenka Dovjak iz Srednjega Kota. Iskreno čestitamo! Upokojeni župnik Avguštin Čebul iz Št. Lenarta pri sedmih studencih je praznoval 50-letnico mašniškega posvečenja. Želimo mu vse najboljše, predvsem pa zdravja in božjega blagoslova! 70. življenjski jubilej je praznovala Helena Wuttej, Rotarjeva mama iz Pogrč. Ob tem jubileju vse najboljše, predvsem pa zdravja in osebnega zadovoljstva! Na Obirskem je obhajal 86. rojstni dan dušni pastir Tomaž Holmar. Ob tem prazniku mu želimo vse najboljše in mu kličemo še na mnoga leta! 80. rojstni dan je praznoval Paul Krainz iz Velikovca. Slavljencu iskreno čestitamo! Tudi Helena Slivnik iz Koprivne je slavila 80. življenjski jubilej. Želimo vse najboljše, predvsem pa mnogo zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan je obhajala Sonja Kuchling. Želimo ji vse najboljše! Na Vinogradih pri Velikovcu praznuje dvojni praznik Helena Wer-nig. Iskreno čestitamo! Te dni sta praznovala rojstni dan Cita in Foltej Šumnik iz Črgovič. Ob tem prazniku obema vse najboljše! 70. življenjski jubilej je slavila Angela Šket iz Smlednika. Za visoki jubilej vse najboljše! Pretekli teden je praznovala 82. rojstni dan Katarina Cvelf iz Nonče vasi. Iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga leta! Na Obirskem je praznoval rojstni dan Emanuel Polanšek. Vse najboljše in še na mnoga leta! Hildi Hribernik se je rodil sinček Kristijan. Družina Wieser iz Radiš novorojenčku in mamici želi vse najboljše; enako tudi Nikoli za minuli rojstni dan! Te dni praznuje gospa Helena Močnik okrogel jubilej. Nadvse agilni predsednici Slov. društva upokojencev Pliberk želijo vsi člani, da bi še naprej čila in zdrava vodila naše društvo, in ji k osebnemu prazniku iskreno čestitamo. Marija Picej iz Št. Primoža je praznovala svoj 82. rojstni dan. Ža njen minuli rojstni dan iskrene čestitke. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. Na Bregu pri Rožeku je praznovala okrogli življenjski jubilej gospa Otilija Gabriel, pd. Šusterca. Slavljenki želijo vse dobro, mnogo veselja in sreče EL Rožek, KD „Peter Markovič“ in uredništvo NT! ŽELEZNA KAPLA IMA TURISTIČNO ATRAKCIJO VEČ Obirske kapniške jame odprte Preteklo soboto so slavnostno odprli Obirske kapniške jame, ki bodo znatno povečale turistično ponudbo občine Železna Kapla in so seveda po-membne za celo velikov-ško regijo. Letno pričakujejo do 50.000 obiskovalcev, ki jih bodo z avtobusi prevažali iz Železne Kaple do Obirskih jam, ki se nahajajo na 1100 metrih nadmorske višine na severni strani obirskega masiva. Obiskovalcem bo na ogled T5 km jam s čudovitimi kapniki, zavesami, ekscentriki oz. heliktiki. Dnevno bo videlo te naravne lepote do 1000 obiskovalcev. Jame bodo odprte od srede aprila do konca oktobra; vstopnina je šil. 130,— za odrasle in šil. 60,— za otroke. V to ceno je vključen tudi prevoz. Celotni projekt je stal Približno 30 mio. šilingov. Najbolj pomembna dela so izvršili firma HOLZBAU KLAURA (mizarska in tesarska dela), AVG STUDIOS (multimedialni efek-t'T FRIEDRICH SCHICHER (gradbena dela), firma GOTTFRIED GLAWAR (parket), firma KARL JERNEJ (krovna in kleparska dela), firma FRANZ LU-SCHNIG (električna napeljava), firma HOLZER (steklarska bela) in firma SANTER KOLO-MAN (dela z umetnimi kamni). BAUMEISTER Friedrich SCHICHER Hoch-, Tief-, Stahlbetonbau samt allen Planungs- und Berechnungsarbeiten 9125 Kühnsdorf — Telefon (0 42 32) 81 73 AUDIOVISUELL KOMMUNIZIEREN MULTIVISION - AUDIOVISION INTERAKTIVE SYSTEME VERANSTALTUNGEN - AV-MIETSERVICE TRICKKAMERA-DESIGN DIA-COMPOSING - COMPUTERGRAFIK DUPLIKAT-LABOR AVC STUDIOS GES. M. B. H. HAUNSPERGSTRASSE 49, A-5020 SALZBURG TELEFON 0662/53253 Izdelava vseh tesarskih in mizarskih del za notranjo opremo restavracije © holzbau © klaura 9135 eisenkappel • ZIMMEREI • TISCHLEREI • BLOCKHÄUSER REPARATUREXPRESS GLAS HOLZER VOLKERMARKT KLAGENFURT Ä GOTTFRIED GlawaR Ges. m. b. H. 9150 Bleibijrg Telefon 0 42 35 / 20 52 • Zimmerei • Stiegenbau • Parkett Elektro-Unternehmen L FRANZ USCHNIG 9135 Eisenkappel Ruf (0 42 38) 292 Installation von Licht-, Kraft-, Schwachstrom und Blitzschutzanlagen — Radio — Fernsehen — Antennenbau DACHDECKUNGSUNTERNEHMEN SPENGLEREI FLACHDACHISOLIERUNG JERNEJ ■ J KARL A-9122 St. Kanzian, Stein 54 Telefon (0 42 39) 31 30 Telefax (0 42 39) 31 50 ^■hsanterHB? A-9100 VÖLKERMARKT Umfahrungstraße 5 • Tel. 04232-2469 FLIESEN - BODENPLATTEN HANDEL + VERLEGUNG KACHELOFENBAU - OFFENE KAMINE Mlada Podjuna iz Pliberka Dekliški zbor iz Železne Kaple Mladinski zbor SPD „Danica" Mladi, ki bodo nekoč našo pesem ponesli v svet Vsakoletni koncert mladinskih zborov, ki ga prireja Krščanska kulturna zveza, je vizitka tistega tihega in požrtvovalnega dela, ki ga opravlja peščica voditeljic iz zaljubljenosti v otroško petje in slovensko pesem. Naj na tem mestu omenimo imena tistih voditeljic, ki so v Železno Kaplo pripeljale svoje skupine, da nam predstavijo vsem znano pesem iz otroških grl: Erika Muri, Pepca Weiss, Ludmilla Sturm, Tanja Hobel, Vera Sadjak, Irena Brež-jak, Monika Novak in Helka Mlinar. Tistih imen naših slovenskih politikov, ki v Železni Kapli niso bili, ne bomo zapisali. Preveč prostora bi porabili. Tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer je v pogovoru za Naš tednik obžaloval, da politiki glas- benim nastopom naših otrok posvečajo vse premalo pozornosti. „Imam občutek, da vse to, kar se dela z otroki, ni deležno tiste pozornosti, kakršno bi si zaslužili. S strani političnih osebnosti koroških Slovencev je čutiti, da jih to ne zanima, kajti tako ali tako nastopajo samo otroci.“ Koliko nesebičnega dela je za takim nastopom, vedo le voditeljice. Iz leta v leto se mnogokrat menjajo otroci. Treba je začeti vedno znova. Vendar je to delo neprecenljive vrednosti. Prav iz teh zborčkov se nato otroci, ko prerastejo v mladince, vključujejo v zbore, ki potem uspešno nastopajo. Podjunski naraščaj naših bodočih pevcev, ki bodo ponesli slovensko pesem po Koroški in svetu, je nastopal v nede- Otroški zbor SPD „Gorjanci" Ijo, 14. aprila 1991, v Železni Kapli; v nedeljo, 21. aprila 1991, pa bodo nastopili mladinski zbori iz Roža v kulturnem domu na Radišah. Nastop je pokazal še dodatno blagodejno plat, ki jo je zmožna ustvarjati kultura med koroškimi Slovenci in se imenuje sporazumevanje. vg V Železni Kapli so nastopile naslednje skupine: Godba na pihala KPD iz Šmihela (vodi Julijan Burdzi), otroški zbor iz Železne Kaple (vodi Monika Novak), otroški zbor „Gorjanci" iz Kotmare vasi (vodi Erika Muri), otroški zbor iz Št. Lipša (vodi Pepca Weiss), otroški zbor SPD „Srce" iz Dobrle vasi (vodi Ljudmilla Sturm)-, Mladinski zbor SPD „Danica“ iz Št. Primoža (vodi Tanja Hobel), Mlada Podju-na-Pliberk (vodi Vera Sadjak), Plazniška dekleta (vodi Irena Brežjak), dekliški zbor iz Železne Kaple (vodi Monika Novak) in otroški zbor iz Škocijana (vodi Helka Mlinar). Občni zbor Slovenske prosvetne zveze Na obenem zboru Slovenske prosvetne zveze v Celovcu 12. aprila 1991 je bil za predsednika izvoljen dosedanji poslovodeči predsednik dr. Gustav Brumnik. Ta je nasledil bivšega predsednika Tomaža Ogrisa, ki je že nekaj mesecev pred občnim zborom kot predsednik SPZ odstopil. Občni zbor je počastil tudi minister za umetnost, šport in pouk dr. Rudolf Schölten. Njemu je Slovenska prosvetna zveza predala tudi memorandum, v katerem so obrazložili položaj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Rednega občnega zbora so se udeležili delegati 32 včlanjenih društev. Na tem občnem zboru je bila omenjena tudi narodopisna zbirka Slovenske prosvetne zveze, ki so jo zbrali med leti 1951 in 1955. Predmeti te zbirke so bili predstavljeni na štirih samostojnih razstavah: Koroške poslikane panjske čelnice čebeljih panjev, Koroško lončarstvo, železnina in najdragocenejši eksponati narodopisne zbirke SPZ. Da pa zbrano blago ne propada, zanj skrbi konservator Slovenskega etnografskega muzeja iz Ljubljane France Golob in na potrebnih predmetih opravlja restavratorska in konservatorska dela že od leta 1983. Do sedaj je bilo konzerviranih 500 muzealij. Slovenska prosvetna zveza želi, da bi ta narodopisna zbir- ka našla zaradi svoje pomembnosti prostor v Koroškem deželnem muzeju kot posebna juž-nokoroška etnološka vrednota. Tajnik SPZ dr. Janko Malle se je v svojem kritičnem in ustvarjalnem razmišljanju o kulturi navezal tudi na trenutni položaj v Evropi. „Kaj nam Slovencem preostaja v trenutku, ko si prevratna sodobnost išče novo Evropo kot središče svetovnega dogajanja? Če ta Evropa res postaja samostojna individualna sila in kultura v njej predvsem nova kvaliteta interindivi-dualnih in institucionalnih odnosov, je vse vedenje o kulturi nično, če ne bomo znali varovati svoje nacionalne specifike in hkrati kulturo predstavljati kot nacionalno-etnične meje presegajočo celoto.“ Občni zbor SPZ je nakazal smernice za bodoče kulturno ustvarjanje koroških Slovencev. Tudi o bodočem odnosu med Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo je bil govor na občnem zboru. Janko Malle: „Iskali bomo skupne poti povsod tam, kjer pravila igre to dovoljujejo in pri tem ne trpijo izrazite identifikacijske razlike, pogojene z različnim gledanjem na vprašanja duhovne odprtosti kulturnega ustvarjanja.“ V predsedstvo SPZ so bili izvoljeni kot prva podpredsednica dr. Helena Verdel, drugi podpredsednik Hanzi Weiss, tajnik dr. Janko Malle, blagajno pa je prevzela Mira Šmid. Občni zbor Kmetijske zbornice Potrebna so dodatna sredstva za informacijsko in svetovalno dejavnost Razmeroma mirno in stvarno je potekal zadnji občni zbor Kmetijske zbornice, ki je bil minulo sredo, 10. aprila, v Hrastovim. Ker je bil to zadnji občni zbor pred kmečkozbor-skimi volitvami, ki bodo jeseni, so skušali številni mandatarji v tem forumu podati svoje mnenje o agrarni politiki Kmetijske zbornice. Potrebo po bolj učinkovitem zastopstvu kmetov, predvsem na področju izobraževanja in razvoja, pa sta izrazila tudi zastopnika Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter in dipl. inž. Stefan Domej. Janko Zwitter je v svojem govoru zastopnike drugih frakcij pozival, naj bi kazali večje razumevanje za delovanje Skupnosti južnokoroških kmetov, ki ima poleg običajne naloge, da zastopa interese kmetov in kmetic, tudi nalogo, da ohrani slovensko govorico in krepi kulturno samozavest slovenskih kmetov. Glede na morebitni pristop Avstrije k Evropski skupnosti je Zwitter zastopnike Kmetijske zbornice opozoril na potrebo po pospeševanju malih kmečkih obratov, ki jim je treba omogočiti, da bi na alternativni način lahko dosegli višje dohodke. Kot dober primer za to je Zwitter navedel mlekarno v Ukvah, ki dnevno predela 45.000 litrov mleka in izdeluje kvalitetne mlečne proizvode. Prav po siru iz te mlekarne je povpraševanje tudi na Koroškem tako veliko, da bi ta obrat iahko predeloval še mnogo več mleka. Po Zwittrovem mnenju naj bi koroška Kmetijska zbornica skrbela, da bi tudi koroški kmetje v manjših enotah lahko predelovali svoje pridelke v kvalitetne proizvode, po katerih ie povpraševanje med porabniki vedno večje. Nadalje je Janko Zwitter opozoril, da gorski kmetje pogostokrat niso deležni prevelikega razumevanja v zvezi s podporo kmetom, ki prenehajo s svojo produkcijo, kajti to si v Slavnem lahko privošččijo le kmetje, ki imajo svoj obrat v ugodnih legah. Kmetijska zbornica, podpira prenehanje produkcije s 5,— do 7000,— S pesmijo v pomlad Moški pevski zbor „Kralj Matjaž" je v soboto, 13. aprila 1991, vabil na koncert v Pliberk. „S pesmijo v pomlad" je bil naslov koncerta, ki je v dvorani gostilne Schwarzl navdušil Poslušalce. Kralj Matjaž je imel v gosteh Moški pevski zbor »Medvode" in Moški pevski zbor „Fran Gerbinc“ iz Cerknice. Na sliki vidite Moški pevski zbor „Kralj Matjaž“ pod vodstvom Hannesa Košutnika. na ha, gorski kmetje pa si pogostokrat ne morejo privoščiti, da bi vzeli v najem zemljo kakšnega kmeta, kar pa je po navadi eksistenčna nuja. Predvsem pa bi bilo potrebno tudi bolj učinkovito razvijanje turizma na kmetijah, še posebej v strukturno slabo razvitih krajih. Zbornični svetnik SJK dipl. inž. Štefan Domej je dejal, da bi bila nujno potrebna tudi reforma duhovnih vsebin Kmetijske zbornice. Pri tem je v glavnem mislil na širšo izobraževalno in svetovalno dejavnost Kmetijske zbornice, ki naj bi predvsem mlade kmete usmerila v nov, alternativni način kmetovanja. V zvezi s tem je Domej kritiziral zastopnike Kmetijske zbornice, češ da zastopniki Skupnosti južnokoroških kmetov po navadi ne dobivajo pravočasno informacij iz Zbornice, tako da bi jih lahko naprej posredovali kmetom. Do tega pa prihaja zato, ker zastopnika SJK nimata možnosti, da bi se lahko vsaj udeleževala sej predsedstva ali strokovnih odborov. Nadalje je Domej kritiziral, češ da v preteklem letu Kmetijska zbornica ni uporabila vsega denarja, ki je bil v proračunu namenjen za določene podpore, kot na primer podpora za kmete, ki so prišli v stisko. Kljub temu, da pride na osnovi slabe dohodkovne situacije vedno več kmetov v škripce in vsako leto precej kmetov preneha s proizvodnjo, je v tem fondu lani ostalo skoraj 300.000,—. Nad 7 mio šil. pa je ostalo tudi za razvoj kmetijstva v nižinah, prav tako 5,6 mio. šil. za regionalno pospeševanje kmetijstva. Sicer je predsednik Kmetijske zbornice Valentin Deutschmann dejal, da so bile v lanskem letu obdelane vse prošnje, kljub temu pa se zastavlja vprašanje, ali potem niso neuporabne smernice za tako pospeševanje ali pa manjka kmetom informacij, da lahko zaprosijo za tako podporo. Na občni zbor Kmetijske zbornice sta bila tokrat povabljena kot referenta tudi koroški agrarni referent Johann Ramsbacher in predsednik avstrijske predsedniške konference Rudi Schwarzböck. Agrarni referent Ramsbacher je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da je bilo v deželnem proračunu docela upoštevano potrebno pospeševanje izvoza živine in da bo v prihodnjem letu na razpolago več sredstev za podporo raznim inovacijskim projektom. Želja agrarnega referenta pa je, da bi bilo na razpolago nekaj sredstev, s katerimi bi Kmetijska zbornica lahko začasno kupovala kmetije in jih potem dodeljevala drugim obratom, ki bi jih potrebovali za nadaljnji obstoj in delovanje. Stališče o agrarnopolitičnem položaju pa je zavzel tudi predsednik avstrijske predsedniške konference Rudi Schwarzböck. Bilanca avstrijskega kmetijstva in gozdarstva je bila v preteklih letih sicer pozitivna, kljub temu pa je treba videti, da ta razvoj temelji na podlagi dejstva, da so morali kmetje v zadnjem letu zaradi hudih neurij posekati in prodati ogromne količine lesa. Schwarzböck je nadalje še povedal, da bo potrebno reformirati zakon o direktni prodaji kmečkih produktov ter zagotoviti ob možnem vstopu Avstrije v Evropsko skupnost doslejš-nja tržišča. Priložnost pa Schwarzböck vidi tudi v tem, da bi začeli avstrijski kmetje proizvajati iz žita bio-sprit in bi se s tem znižali stroški za izvoz žita. Izredno patriarhalno stališče Schwarzböcka pa je predvsem razočaralo kmetice, ki so se udeležile občnega zbora, kajti obširen referat ni zadel niti ene točke, ki bi se posvetila položaju kmetice ali katerega drugega socialnopravnega vprašanja. Govor je bil le o kmetu in njegovi družini, pri čemer je imel poslušalec vtis, da je kmetica le privesek kmeta ali morda celo kmečkega obrata. H. St. KMEČKI KOMENTAR Dvakrat letno poteka občni zbor Kmetijske zbornice. Ta ritual je postal obvezna vaja, na kateri se vedno na novo vadi strankarska disciplina in brezzobna opozicija. Šesturna maratonska seja, na kateri se mladi funkcionarji vadijo v obvladovanju svoje nestrpnosti. Vse bolj postaja Kmetijska Občni zbor Kmetijske zbornice — sredstvo političnega podrejanja? zbornica muzej patriarhalne politične kulture, v katerem je svet popolnoma v redu, če možje sedijo ali govorijo in žene molčijo ali delajo. In kakšna je vloga Skupnosti južnokoroških kmetov v tej groteski? Kot priveska svobodnjaške stranke sedita funkcionarja Domej in Zwitter v zadnji vrsti. Kot da bi bila kazensko premeščena. Kot eksilanta. Kot manjšina brez možnosti predlaganja vesta, kaj jima je treba storiti: Domej se premeteno uvrsti med prve na govorniški listi, in sicer zato, da vzame vsem drugim vetra iz njihovih jader. Janko Zwitter pa vodi čutno opozicijo. Visokemu gostu z Dunaja, predsedniku predsedniške konference, servira pred nos hleb sira: dokazni material za nezmožnost koroške mlekarske politike. Vendar visoki gost z Dunaja iz svoje prevzvišene pozicije slovenske manjšine ne vidi. Ali ima kakšno navodilo od predsednika Deutschmanna? Prav gotovo pa vidi s svojega prevzvišenega položaja mnogo bolje kot ti funkcio-narčki tam spodaj najpomembnejše: evropsko skupnost, Vzhodno Evropo, AMF, presežne milijarde, politično enotnost kmetov. . . Slovencev, kmetic, bioloških kmetovalcev se s prevzvišene pozicije ne vidi! V Dr. Hans Madritsch J Kultura Kultura Mestno gledališče ljubljansko gostuje na odrih v Ločah, Selah in Šmihelu Dobra igra o lepi sanjavki Krščanska kulturna zveza je na Koroško povabila Mestno gledališče ljubljansko. Tokrat bo to profesionalno gledališče gostovalo s komedijo Lažnivka (Jean-Jacques Bricaire/Maurice La-saygues) na podeželju. Zvrstili se bodo nastopi v Selah, Šmihelu in Ločah. Referentka za gledališče pri Krščanski kulturni zvezi Milka Olip vidi smisel nastopa Karl Vouk razstavlja v G razu „Pars pro toto“ je naslov razstave Karla Vouka, ki razstavlja mešane tehnike v Katoliški visokošolski skupnosti v Grazu. Odprtje razstave je bilo v sredo, 17. aprila 1991, v študentskem domu v Leechgas-se 24. Razstavo si je mogoče ogledati do 10. maja 1991. Novo umetniško izražanje Iške Rano V Mali galeriji v Mestni hiši v Celovcu se umetnica Iška Rano (Frančiška Radek-Novak) predstavlja tokrat z novo obliko umetniškega izražanja s „produkcijsko inštalacijo" v prostoru. Umetnica, ki je doma v Mostah pri Šmohorju, ima zaključen študij svobodnih in upodabljajočih umetnosti. V vsej svoji dobi umetniškega ustvarjanja je v inozemstvu prejemala mednarodna priznanja. Objavljala jo tudi v koroški literarni reviji Mladje. Njena „inštalacija“ v Mestni hiši želi gledalcem razgrniti širino gledanja in se otresti ožine. Literarna revija PODIUM s slovenskimi koroškimi avtorji 80. številka literarne revije PODIUM želi podati pogled v to, kaj profesionalnega gledališča na podeželju v tem, da pridejo ljudje s podeželja tudi v stik s predstavami profesionalnih gledaliških ustvarjalcev. Komedija Lažnivka zagotavlja poleg smehatudi izpoved med besedami in dejanji na odru. Igra se ukvarja predvsem z ljubezenskim snubljenjem in spopadanjem lepe sanjave Jane in znanst- kulturni stenogram sodeželani, ki so pripadniki drugih narodnih skupnosti v Avstriji, čutijo in mislijo. V tej številki objavljajo poleg avstrijskih Ciganov, Hrvatov in Madžarov tudi koroški Slovenci. Dr. Reginald Vospernik je napisal esej o koroški povojni slovenski literaturi. V njem v sklepnih besedah ugotavlja, da so slovenski koroški pesniki za gotovo tudi sad trdnosti, s katero se koroški Slovenec oklepa svojega materinega jezika. Kot zastopnika slovenske literature objavljata Janko Ferk (proza in lirika) in Andrej Kokot (proza). Simpozij o Clausu Gattererju Claus Gatterer koroškim Slovencem ni nepoznan. Njegovo zavzemanje in upodabljanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem je našlo odmev tudi na avstrijskih televizijskih ekranih v oddaji „Teleobjektiv". V Boznu (od 19. do 20. aprila 1991) so Clausu Gattererju posvetili dvodnevni simpozij, ki želi osvetliti njegovo delovanje, ki ga je opravljal kot medijski ustvarjalec, zgodovinar in kot človek. O Gattererju bodo spregovorili tudi dr. Wolf in der Maur, dr. Gottfried Sol-derer, dr. Karl Stuhlpfarrer, dr. Franci Zwitter, ddr. Günther Nen-ning, dr. Kurt Langbein, dr. Elisabeth Spira in prof. Paul Flora. venika Patrica, inženirja računalništva. In čeravno mlada Jane laže oziroma si zmišljuje že vso m la-dost, je vsebina igre osredotočena na spopad Jane s Patricom. Slednji se hvali, kako rad rešuje probleme; zanj namreč ni nerešljivih ugank. In Jane mu jih z veseljem nastavlja, toliko in tako spretno, da ubogi znanstvenik, ki pa ni v človeških in zlasti ljubezenskih rečeh prav nič spreten, kar naprej strelja kozle. Ko se mu pa pridruži še snobovska Isabelle, so gledalci priča nepreglednemu in bogatemu kon-fabuliranju naše „mitomanke“, ki dejanja in čustvovanje oseb tako zaplete, da jih sicer razumevajoči in vsega vajeni oče Bernard komaj razreši in spelje v „happy end“, kakor se za tako komedijo spodobi. S kakšnimi besedami in kako se na odru srečujejo Jane, Patric, Isabelle in oče Bernard, boste lahko videli v soboto, 27. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu v Ločah, v nedeljo, 28. apr., ob 14. uri v farnem domu v Selah in isti dan ob 20. uri v farnem domu v Šmihelu. Kuchler in Egger v galeriji AK V Galeriji mladih umetnikov delavske zbornice (AK) razstavljata svoja dela Heinz Kuchler in Heinz Egger. Obema umetnikoma je skupna močna uporaba simbolizma. Odprtje razstave je s svojo flavto glasbeno zaokviril Friedbert Kerschbaumer. Razstava je odprta vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) od 15. do 20. ure, do 26. aprila. Wiesenthal, Müller in Stöher — častni predsedniki Lige za človekove pravice Avstrijska liga za človekove pravice je na slavnostni seji 18. marca 1991 imenovala za častne predsednike dolgoletnega predsednika Hrvatskega kulturnega društva dr. Iva Müllerja, nekdanjega predsednika Alfreda Stčherja in ustanovitelja ter vodjo Dunajskega dokumentacijskega arhiva dr. Simona Wiesenthala. Omenjene osebnosti so zaslužno odlikovanje prejele za njihovo zavzemanje za nedeljene človekove pravice. Slovensko prosvetno društvf „Bilka“ vsako leto pozdravi vigred s posebnim koncertom; i pesmijo skuša pregnati pri Iju deh pomladansko utrujenost.' pozdravnih besedah je na vi-\/jnror|ni knnnprt grednem koncertu predsednici reuni. KU,IUfc!,L SRD „Bilka“ mag. Geli Schellack P D „Bilka“ der dejala, da ima vigred že kov DjiAox/cl, beseda svoj čar. Ta beseda ni lf DiiL/UVbU sinonim za spremembe v naravi temveč označuje tudi življenjsko dobo človeka, politično klimo v kakšni deželi ali na kakšneC kontinentu; besedna razsežnošl i vključuje celo najlepše upe ^nPQPflPI 7P želje. S tem v zvezi je mag. l-Ll Schellander govorila o vigredi naravi, o vigredi človeka, o politični vigredi in prav tako o ekološki vigredi kot upu in želji. Doživetje vigredi vsako leto znO s pesmjj va prevzame človeka, mu dak Otroško skupino je na klavirju nove energije m ga usmeri vno Sprem M^njka JSeh ki je prijeme ,n nova dela. Take obcutj nast ^ a „e k|av|rsko so na ume n,ski način izrazil, ste Sonato Lu a ^ Beethovna vNn, pisatelji v ob k, pesmi, k, Sledi| y „e jih napisal, ,n zlozili za spev narav namreč Jevsko.instruMmeyntalne miiTsr»' r srs pod pozdravili lepo število obiskoval' Med e_ cev prireditve, med njirm " . om je bil govor o vigredi. Tudi živ- stevilne zastopnike javnega Z* Ijenjsko dobo človeka lahko razčle- |en a’, . . . . nirn° po vzoru naravnih letnih ča- Pozdravne pesmi je zapel Mesa s £. . . . , . . • ni pevski zbor, pod vodstvom Iren* živijen Ss Ce ? med S»“ S Bilka', pod vodstvom mag^ Mir» da lMa 4- pi^e^Ä “Ssti^S odvedla poslušalce v svet polzk^, C|oveške izobrazbe je po|eg go|ega I, ;Vigred je le veliko dejanje, ki raste iz človeške volje „Kako se polžeku mudi", skupino znanja tudi primerna civiliziranost in kultura. To je spoštljiv odnos do sočloveka, ki mu pripada enako dostojanstvo. Vsi tisti, ki smo našo vigred že presegli, pa smo odgovorni za klimo, v katero doraščajo naši otroci in mladinci. Če pa danes govorimo o politični pomladi, misli vsak na Vzhodne države, ki so se v zadnjih dveh letih polagoma rešile hudih političnih pritiskov. Čeprav so se nekateri politični procesi odvijali pozno jeseni ali pozimi, so opazovalci dogodke poimenovali kot pomlad. Logično je, da take spremembe primerjamo in najdemo odgovarjajoče primerjave v naravi. Politična vigred je naravni dejansko zelo podobna. Je proces, ki traja tedne, mesece ali celo leta. Dejstvo pa je, da na vsako pomlad, o kateri govorimo, človek vpliva s svojim umom in s svojimi željami. Vigred v naravi pa je vzor za človeške pomladi, ki so le poimenovane po njej, kajti naravna pomlad je tako velik dogodek, da ga lahko samo posnemamo in mu damo pomožna imena. Nazadnje je predsednica „Bilke" mag. Geli Schellander izrazila željo, da bi v prihodnje osnovali novo besedno zvezo, in sicer ekološka vigred oziroma ekološka pomlad. Izražena je bila želja, da bi človek spremenil odnos do narave, katere naj ne bi samo izkoriščal in osnaževal, ampak da bi jo ohranil tudi svojim otrokom, od katerih smo si zemljo pravzaprav le izposodili. Maja 1991 izide nova pesniška zbirka Janka Ferka _ sedim ob robu deževne kaplje Naslov z malimi črkami pa še ne izpoveduje vsebine nove pesniške zbirke Janka Ferka, ki bo njegova deveta samostojna knjiga. Konec maja 1991 jo bo izdala Državna založba Slovenije. Knjiga zajema Ferkove pesmi iz let 1985 — 1990. Pesnik, pisatelj in lektor pri Mohorjevi založbi mag. Janko Ferk je na to svojo naj novejšo knjigo, ki bo izšla v Sloveniji, še prav posebej ponosen, ker jo bo izdala Državna založba SlO' venije in jo je uredil Kajetan Kovic, zadnji je napisal tudi spremno besedo, v kateri se je z veliko občutljivostjo vživel v literarni svet sporočanja Janka Ferka. V zvezi s Kajetanom Kovičem je treba spomniti še to. da je bil prav on tudi urednik ptve Januševe pesniške zbirke leta 1978-Naslovno stran pesniške zbirke „sedim ob robu deževne kaplje" je ll' kovno oblikoval Jurij Kocbek. vg Psiholog in znanstvenik Erwin Ringel — 70-letnik Napovedane tožbe še ni bilo Erwin Ringel, psiholog, znanst-venik in avtor uspešnih knjig, se je v Avstriji zapisal v spominsko knji-9o z zlatimi črkami s svojo knjigo 0 avstrijski duši. Nekaj let za tem je Mohorjeva založba izdala knjigo • Die Kärntner Seele“, ki je na Koroškem razburila duhove in Rin-Qlov zapis o psiholoških dejstvih samo potrdila. Ringel, ki bo 27. aprila 1991 star 70 let, je na Koroškem že večkrat predaval. Zadnjikrat 10. oktobra, kjer je bil fizično napaden. Ringlova beseda o dejstvih zadene mnoge kot puščica, ker jih do konca razgali in jim na neprisiljen način nakaže njihove zablode. Le-te je znal Ringel na Koroškem vedno znova nakazati tudi tem, ki so koroškim Sloven-eem nenaklonjeni. Odprl jim je po-9led na njihovo zgodovino, ki je največkrat slovenska. Ravnatelj Mohorjeve založbe Efanc Kattnig je v zvezi z izdajo knjige „Die Kärntner Seele“, ki jo je izdal Erwin Ringel pri Mohorjevi, dejal, da je to za Mohorjevo „kot najstarejšo slovensko in koroško založbo veliko odlikovanje“. O Rin-glu pa pravi, da je silno kooperativen ter „da je sodelovanje z njim prineslo Mohorjevi založbi mnogo novih spoznanj, saj smo stalno razpravljali o začrtanih temah v Ringlovi knjigi“. Glede sprejema knjige v javnosti pa ve Kattnig povedati, da je Ringel sicer dobil nekaj nevljudnih telefonskih klicev, drugače pa so bili odmevi izredno pozitivni. Ringel je vsekakor vesel, da je mogel s svojo publicistično dejavnostjo prispevati k razčiščevanju nekaterih pojmov na Koroškem. Pa še to je treba zapisati ob rob, da je deželni glavar Jörg Haider Ringlu zagrozil, da ga bo zaradi žalitve časti v knjigi „Die Kärntner Seele“ tožil. Ker ga do danes še ni, Erwin Ringel in Mohorjeva založba še vedno čakata, da deželni glavar sproži to zanimivo tožbo. vg Lev Detela je okrog iste mize združil nemške in slovenske izobražence Soustvarjalec evropske kulturne razsežnosti Lev Detela je pri enaindvajsetih letih zaradi komunistične diktature v Sloveniji z ženo Mileno Merlak zapustil rodno deželo. Na Dunaju je našel svojo drugo domovino. Detela si je ustvaril ime kot pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist. Znan je povsod tam po svetu, kjer živijo Slovenci, v Sloveniji pa se je njegovo ime do nedavnega smelo samo šepetati. V Avstriji je s svojim literarnim izražanjem v nemškem jeziku in s posredovanjem različnih evropskih literatur nemškemu kulturnemu prostoru našel posluh. O njegovem zavzemanju za posredovanje drugih literatur nemškemu prostoru, govori revija LOG, ki je prav te dni doživela svojo jubilejno, 50. številko. V tem mednarodnem literarnem glasilu je Detela predstavil 600 literatov iz 60 držav. Srečanje z Levom Detelom je v Celovcu v četrtek, 4. aprila, v hiši Severin' združilo okrog ene mize tako nemške kot tudi slovenske katoliške izobražence. To je dokaz več, da je Detelovo nakazovanje o vplivu slovenskega kulturnega in literarnega ustvarjanja na nemško kulturo naletelo tudi na Koroškem in ne le na Dunaju na plodovita tla. Lev Detela je ta večer govoril o stičnih točkah nemške in slovenske kulture in literature v prostoru Alpe-Jadran. Detela je v svojih izvajanjih ugotovil, da v Avstriji nikdar ni obstajala popolnoma nemška literatura. Metaforično je izpovedal, da je tudi slovenska literatura „del stavčnega člena avstrijske literature“. Omenil je tudi, da se povsod, kjer živita dva naroda, le-ta tudi kulturno oplajata, „pa če to priznata ali ne“. O mejah je Detela dejal, da državne meje niso tiste zapreke, ki bi onemogočale oplajanje med različnimi kulturami. Največje zapreke so tiste, ki so v človekovi notranjosti. Pred letom dni je šel po skoraj tridesetih letih Lev Detela domov v Maribor. Na vprašanje, če se misli sedaj, po demokratični prenovi v Sloveniji, vrniti, je odgovoril, da bi bilo za to potrebno najti kakšen modus; nikakor pa se ne želi odpovedati svojemu delu in želi ostati posrednik med slovensko in nemško kulturo v Avstriji, pa tudi stikov ne želi izgubiti. Detela želi biti sogovornik na ravni evropske kulturne razsežnosti Radio / TV / Prireditve BENEFIČNI KONCERT za žrtve povodnji v Sloveniji Čas: v petek, 19. 4., ob 20. uri Kraj: v Mestni hiši v Velikovcu Prireditelja: Sängergau Unterland in Kulturamt der Stadtgemeinde Völkermarkt/Kulturni urad mestne občine Velikovec Sodelujoči: Vokalensemble Völker-markt/Velikovec, MGV Scholle Haimburg-St. Peter, Singkreis Vöi-kermarkt/Velikovec, Vokalno-instru-mentalna skupina PD „Lipa“ iz Velikovca, MGV Sittersdorf/Zitara vas, Kärntner Geigenmusik, Bläserquartett Lindenhofer Bauernkapelle, Werkskapelle Leitgeb Kot gost: MoPZ „VRES“ s Prevalj (Slovenija) Vstopnice pri knjigarni MAGNET in v Posojilnici Velikovec (šil. 60,— v predprodaji, šil. 70,— pri večerni blagajni) ŠT. LIPŠ Veseloigra: „POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO“ Čas: v nedeljo, 21. 4., ob 9.15 Kraj: v farni dvorani v Št. Lipšu Nastopa: Igralska skupina iz Žvabeka Prireditelj: Farna mladina Št. Lipš RADIŠE FOLKLORNI VEČER Čas: v soboto, 27. 4., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu na Radišah Nastopa: Folklorna skupina SPD „Trta“ iz Žitare vasi Prireditelj: Slovensko prosvetno društvo „Radiše" LOČILO REDNI OBČNI ZBOR SPD „DOBRAČ“ Čas: v petek, 26. 4., ob 20. uri Kraj: v prostorih Posojilnice na Ločilu Po občnem zboru sledi dia-predavanje „Po gorah doma in po svetu" Predavatelj: dr. Marjan Tschertou ŽVABEK Veseloigra: „POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO“ Čas: v soboto, 20. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Št. Lipšu Nastopa: Igralska skupina iz Žvabeka Prireditelj: KPD „Drava” Žvabek SELE-BOROVNICA IV. MEDNARODNI FESTIVAL HARMONIKARJEV Čas: v nedeljo, 21. 4., ob 14. uri Kraj: v gostilni Trki (Sele-Borovnica) Nastopili bodo harmonikarji iz Koroške in Slovenije, in ljudskaglasba „LDM“. Po koncertu pa še nastop „ANSAMBLA IVANA PUGLJA" iz Novega mesta. Prireditelj: Alpski klub „OBIR" JEZIKOVNEPOČITNICE ponudba za otroke od 10. do 16. leta NOVO MESTO od 14. 7. do 3. 8. 1991 „Jezikovne počitnice“, ki stanejo za tritedensko bivanje v Novem mestu šil. 3800,— (in potni stroški), nudijo: • tri ure pouka dnevno (razen v soboto in nedeljo) • skrbno izdelan učni program, prikrojen potrebam otrok • polno integracijo v vestno izbrano družino z otroki v isti starosti • ves čas tečaja oskrbo in pomoč našega spremljevalca • spoznavanje dežele in ljudi na kratkih izletih • možnosti za šport in razvedrilo, srečanje z mladimi ljudmi PETEK, 19. april Zvočno pismo. SOBOTA, 20. april „Od pesmi do pesmi — od srca do srca.“ NEDELJA, 21. april 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna misel (žpk. 0. Demšar). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi. PONED., 22. april Projektni dnevi Slov. gimnazije na Suhi. TOREK, 23. april Partnerski magazin. SREDA, 24. april Glasbena sreda. 21.05-22.00 Literarno potovanje Gradec—Zagreb—Ljubljana—Trst—Gorica— Celovec. ČETRTEK, 25. april Rož — Podjuna — Zilja „DOBER DAN, KOROŠKA“ 21. april 91, FS 2, ob 13. uri predvidoma z naslednjimi prispevki: Svetovni slovenski kongres bo povezal Slovence po vsem svetu Koedukativna vzgoja v Mohorjevih dijaških domovih Igralskaskupina KPD všmihelu je uprizorila Plavtova Dvojčka Poleti spet Jezikovne počitnice v Novem mestu Starejši ljudje — nosilci družine in svetovalci mlajšim T A T E D E N V R A D I U KOTMARA VAS VIGREDNI KONCERT „S PESMIJO V POMLAD“ Čas: v nedeljo, 28. 4., ob 14.30 Kraj: v ljudski šoli v Kotmari vasi Prireditelj: SPD „Gorjanci" Kotmaravas DJEKŠE VIGREDNI KONCERT Čas: v nedeljo, 28. 4., ob 10. uri Kraj: v ljudski šoli na Djekšah Prireditelj: Prosvetno društvo „Lipa" v Velikovcu Nastopajo: Dekliški zbor iz Borovelj, Dješki oktet/Oktett Diex, Vokalno-instrumentalna skupina PD „Lipa" iz Velikovca ŠT. JAKOB V ROŽU KONCERT MARIJINIH PESMI Čas: v sredo, 1. maja 1991, ob 20. uri Kraj: farna cerkev v Št. Jakobu v Rožu Sodelujejo: Šentjakobski cerkveni zbor (vodi Karli Krautzer); Otroška skupina iz Št. Jakoba (vodi Magda Dovjak); Zbor šolskih sester iz Št. Petra (vodi sr. Katja); Mešani pevski zbor iz Podrožce (vodi Maria Bereinig); Podgorski cerkveni zbor (vodi Urh Kassl); Moški pevski zbor „Jepa-Baško jezero" iz Loč (vodi Aleks Schuster, mag.); Cerkveni zbor Šmiklavž (vodi Krista Novak) Prireditelj: Katoliška prosveta Št. Jakob v Rožu BILČOVS KONCERT DIJAKOV in DIJAKINJ Glasbene šole v počastitev W. A. Mozarta Čas: v sredo, 24. 4., ob 19. uri Kraj: ljudska šola v Bilčovsu Prireditelj: Glasbena šola Nastopajo: učenci in učenke vseh oddelkov Glasbene šole Potujete v Rim? Nekoč hotel Bled, danes hotel Emona! Obveščamo vas, da smo 15. marca 1991 odprli v Rimu hotel Emona. Za rojake poseben popust. Naslov hotela: 00185 — ROMA, Via Statilia 23, Tel. 06-7590382, fax: 06-7594747. Dobrodošli! Lastnik hotela Emona Vinko Levstik **************************************************** Marcus Petek & BAND •FUNK • SOUL • ROCK • JAZZ* • Ralph Metzler, keyb. • Primus Sitter, git. • • Gerald Rieß, hass • Klaus Sauli, drums • • Michael Erian, sax • SAKKKO JAZZ • Tone Feinig, keyb. • Stefan Thaler, hass • • Hajnža Walluschnig, drums • v torek, 30. 4., ob 19.30 v Kulturnem domu v Št. Jakobu Prireditelj: Slovenskojjrosvetno društvo „ROZ“ PLIBERK CONCERT — NEW TIMES BIG-BAND Čas: v soboto, 27. 4., ob 20. uri Kraj: v Schwarzlnovi dvorani v Pliberku Prireditelj: Društvo Godba na pihala Šmihel Vsi prisrčno vabljeni! SODALITAS Dom v Tinjah fNElI telefon: (04239) 2642 9121 Tinje V četrtek, 18. aprila, ob 19.30 uri Polnovredna hrana — pro in contra, nem. Predavatelj: Peter Mayr od petka, 19. aprila, od 18. ure do nedelje, 21. aprila, do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON (intenzivni seminar), nem. Spremstvo: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik v petek, 26. aprila, od 14. do 18. ure Pomladanski šopki za razne priložnosti Voditeljica: Metka Štifter v soboto, 27. aprila, od 14. do 19. ure Tečaj za spretne roke za materinski dan za otroke in očete Barvanje na svilo za materinski dan, nem. Voditeljica: Erika Malle od sobote, 27. aprila, od 14. ure do nedelje, 28. aprila, do 17. ure Seminar: Naravno urejevanje spočetij, nem. Voditelj: dr. Josef Rotzer od sobote, 27. aprila, od 14.30 do nedelje, 28. aprila do 16.30 Priprava na zakon Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik v torek, 30. aprila, ob 19. uri TIFFANY - za začetnike in napredujoče, nem. Voditeljica: Edeltraud Führer v soboto, 11. maja, od 14. do 19. ure Otroci rišejo za svoje mamice in babice slike z rožnimi motivi: Slikanje na steklo za materinski dan, nem. Voditeljica: Erika Malle ŠT. JANŽ Gledališka predstava „METEOR“ (Friedrich Dürrenmatt) Čas: v soboto, 20. 4., ob 20. Kraj: v gostilni Tischler v Št. Janžu Gostuje: gledališka skupina SPD „Radiše" Prireditelj: SPD „Št. Janž" VOGRČE Veseloigra: „POROČIL SE BOM S SVOJO ŽENO“ Čas: v nedeljo, 21. 4., ob 20. uri Kraj: v farni dvorani v Vogrčah Nastopa: Igralska skupina iz Žvabeka Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah ŠT. ILJ OTROŠKI DAN Čas: v četrtek, 9. maja 1991 (na vnebohod), ob 10.30 Kraj: v Št. liju Prireditelj: KOM v Celovcu NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), uredniki Heidi Stingler, Marijan Fera, Vincenc Gotthardt, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0. Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61. Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900," Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.). Prireditve/Oglasi/Pismo bralca PISMO BRALCA Nediferencirana kritika Horsta Ogrisa Vsako nedeljo se veselim oddaje «Dober dan, Koroška“. Nedvomno je oddaja velika pridobitev koroških Slovencev. Z začudenjem pa sem v nedeljo, 7. aprila 1991, sledil kritiki urednika Horsta Ogrisa, ki je negativno ocenil letošnjo premiero, ali točneje generalko gledališke skupine Slovenskega prosvetnega društva na Radi-šah. Horst Ogris je v omenjeni oddaji rekel, da igralci delu Friedricha Dürrenmatta „Meteor" niso bili kos, kar je poskušal utemeljiti tudi vsebinsko. Nedvomno ima vsak, bodisi aiedaiec ali novinar, pravico do kritike. To vsekakor velja tudi za Horsta Ogrisa, čeprav bi od njega pričakoval bolj obzirno kritiko. Pri igralski skupini sodelujejo — razen treh izjem — delavci in kmetje. Že dolga leta z vnemo in veliko požrtvovalnostjo darujejo prosti čas. Napačno bi bilo, če bi od teh amaterjev Pričakovali skrajno dovršeno uprizoritev. Kriteriji, po katerih namreč merimo amatersko gledališko skupino, Pa naj bi bili vsekakor drugačni. Potrebno je tudi upoštevati ozadja, okoliščine, pogoje in predvsem sestav Posameznih skupin; prav tega pa Ogris ni upošteval v zadostni meri. Znano mi je, da je ta nediferencirana kritika prav zato prizadela marsikaterega amaterskega igralca. Nikakor se tudi ne morem strinjati z mnenjem, naj amaterske skupine ne bi segale po tako težavnih delih, ki jim — vsaj po mnenju Ogrisa — niso kos. Očividno naj bi ostale pri Plitvih burkah in presunljivih tragedi-iah, torej „plažnati“ literaturi. Po mojem mnenju pa imajo tudi „slabše" amaterske skupine pravico do litera-ture različnih nivojev. To pravico jim iudi novinarji, hvala bogu, ne morejo vzeti. Gledališka dejavnost naj tudi ne bi postala privilegij kakršnekoli elite, zato podpiram pogumen izbor domačega režiserja, avtodidakta Nu-žeja Wieserja, ki je v preteklih letih zavestno segal po kakovostnih avtorjih, na primer po Goldoniju, Horvat-hu, Mittererju, Cankarju, Dürrenmat-Ip itd. Kdo bi se čudil, da igralske ^možnosti teh igralcev popolnoma ne sovpadajo s kakovostjo avtorjev. Od vestnega novinarja bi lahko tudi Pdčakovali, da bi ocenil premiero, a Horst Ogris si je ustvaril svoje (pristransko?) mnenje le na generalki. Menda je celo že prej upal, da bi ta kelih še/ mimo njega. Nasvet, naj marljivi igralci obiskujejo strokovne seminarje, je gotovo zelo dober, veljati pa bi moral tudi za Poklicnega urednika ORF, kateremu smo poslušalci odpustili — predvsem v prvih mesecih njegovega dela pri slovenskem oddelku — marsikateri jezikovni spodrsljaj. Kritika v slogu Reicha-Ranickega na hrbtu amaterskih gledaliških sku-Pin vsekakor ni na mestu. Prepričan Sem, da je bila velika večina gledal-cev v celoti zadovoljna z letošnjo dprizoritvijo. Krščanska kulturna zveza v Celovcu / Der Christliche Kulturverband in Klagenfurt __ vabi na/lädt ein zum Nedelja/Sonntag, 21. 4. 1991, 14.30 KULTURNI DOM NA RADIŠAH/KULTURHAUS IN RADSBERG Soprireditelj / Mitveranstalter: Slovensko prosvetno društvo / Slowenischer Kulturverein .RADIŠE' — Radiše / Radsberg Nastopajo / Es wirken mit: otroške in mladinske skupine iz Celovca, Roža in Podjune / Kinder- und Jugendgruppen aus Klagenfurt, dem Rosen- und Jauntal PRISRČNO VABLJENI / HERZLICH EINGELADEN NA RADIŠAH NASTOPAJO Mladinska skupina iz Slov. Plajberka Mladinska skupina SPD „Radiše“ Mladinski zbor Modestovega doma iz Celovca Mladinska pevska skupina iz Št. lija Otroški zbor SPD „Radiše“ Otroški zbor Mohorjeve ljudske šole Otroška folklorna skupina SKD iz Globasnice Otroški zbor KPD „Drava“ iz Žvabeka Otroški vrtec „Naš otrok“ iz Celovca Plazniška dekleta Godba na pihala KPD iz Šmihela KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA Mestno gledališče ljubljansko gostuje na Koroškem s komedijo 1AŽNIVKA (Jean-Jacques Bricaire / Maurice Lasaygues) V soboto, 27. 4., ob 20. uri v Kulturnem domu v Ločah V nedeljo, 28. 4., ob 14. uri, v farnem domu v Selah V nedeljo, 28. 4., ob 20. uri, v farnem domu v Šmihelu IŠČEM verno slovensko dekle ali vdovo (lahko tudi z otrokom) od 35 do 45 let, ki ima veselje in voljo priti na malo kmetijo. Pišite na uredništvo Našega tednika pod šifro „Lep domači dom“. IŠČEMO upokojenca z vozniškim dovoljenjem za razna opravila. Delovni čas: dopoldne približno 3 do 4 ure. Potrebno je znanje slovenščine! Dobra plača. Javite se na naslov Naš tednik, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, pod šifro „Upokojenec“! CAMPING ROŽ IŠČE za sezono 1991 servirke (z inkaso), osebo za prodajo sladoleda in dva mlada fanta za razna dela v campingu. Zaželeno je vozniško dovoljenje B in F kategorije (vendar ni pogoj). Telefon 04226 / 246. Franc Walter, Radiše Šport Železna Kapla srečen zmagovalec derbija Zakaj ni igral Adi Blažej? Šmihel — Železna Kapla 1:2 (1:0) Šmihel: Eberwein 2, Walter 4, Kräusler 4, Buchwald 2, Juri 2 (65. Pasterk 4), Lopinsky 4, Kert 3, Berchtold 3, Wagner 3 (70. Mat-schek), Gros 5, Motschilnig 4 Železna Kapla: Rus 5, Grubelnik 3, Užnik 3 (63. Köck 0), Katschnig 4, Jerlich 3, Germadnik 3 (87. Ošina 0), Preschern 3, Šporn 3, Kuchar 3. Kukoviča 5, Jenschatz 3 Šmihel: 250 gledalcev Sodnik: Strauß (dober) Strelci: Kukoviča (22. in 59.); Motschilnig (52.) Rdeči karton: Walter (80.) Začetek derbija je potekal zelo dolgočasno; obe ekipi sta se preveč bali nasprotnika. Vendar je v 22. minuti naenkrat tekma zaživela. Po hudi napaki šmihelskega vratarja Eber-weina, je Kukoviča hladnokrvno isko-ristil „golmanovo darilo". Nato se je razvila zelo dobra igra; predvsem An-dija Grosa ni bilo mogoče ustaviti. Vendar mu tokrat sreča ni stala ob strani, kajti dvakrat je zadel le prečko. V drugem polčasu so Šmihelčani prevzeli igro v svoje roke ter hudo ogrožali vrata gostov. Vendar so se tudi Kapelčani nekajkrat v protinapadih nevarno približali domačim golom. V 52. minuti pa je Motschilniku le uspelo rezultat izenačiti. Samo nekaj minut pozneje je Kukoviča zopet izrabil strašno napako branilca Buchwalda ter povedel na 2:1. Šmihel je nato sicer precej napadal, ven- Kukovica Hannes je hladnokrvno izrabil napake šmihelske obrambe. Foto: Fera dar ni bil zmožen premagati zelo sigurnega kapelškega vratarja Rusa. Šmihel proti prvemu na lestvici Zelo težka naloga čaka Šmihelča-ne, ki gostujejo y Grebinju proti prvemu na lestvici Če Walter ne bo smel igrati (proti Železni Kapli je dobil rdeči karton), bo Lopinsky prevzel mesto libera. Še vedno je poškodovan legionar Božičevič; tudi Mat-schek še ne ve, če bo mogel igrati. Železna Kapla: „Upamo na Šmihel!“ V soboto Kapelčani gostujejo v Št. Pavlu, kjer sta vredni samo dve točki. Veliko upanje Kapelčanov pa je Šmihel. Trener Jože Fera: „Šmihel bi nam z zmago v Grebinju ponovno omogočil dobro priložnost za 1. mesto; pogoj je seveda, da sami zmagamo v Št. Pavlu.“ Globasnica — če golov ne daš, jih pač dobiš! Labot — Globasnica 3:1 (2:0) Globasnica: Kaiser 3, H. Micheu 2, Schatz 3, Zanki 3, Sadjak 3 (46. Lesjak 3), Duller 2, Pleschgatternig 2 (46. S. Pajančič 3), Misetič 4, K. Micheu 3, Thonhofer 3, E. Pajančič 3; Labot: 200 gledalcev Sodnik: Zanin (povprečen) Strelci: K. Micheu (80.); Plosch (44. in 57.), Stempfer (5.) Rdeči karton: Schatz (75.) Globašani so po navodilih trenerja Lesjaka začeli zelo nenapadalno, kajti želeli so v hitrih protinapadih priti do uspeha. Vendar pa nasprotna ekipa ni na slepo napadala, temveč je iz ojačene obrambe kontrolirala igro, in že v 5. minuti povedla z 1:0. Nato so Globašani igrali bolj napadalno, vendar je gol zopet zadel nasprotnik. V drugem polčasu je Lesjak zamenjal poškodovanega Sadjaka in Pleschgatterniga ter dal v igro dva napadalca. Globašani so sicer priigrali številne priložnosti, vendar so vse klavrno zapravili. Večkrat so bili celo sami pred golmanom, a kot začarano, žoga ni hotela v gol. Trener Lesjak: „Že dolgo nisem bil tako jezen kot tokrat. Celo tekmo smo bili karton. Foto: Fera boljši od Labota, vendar ne znamo dati gola.“ V nedeljo želijo Globašani proti Šmihelu v Labotski dolini prvič v vigrednem delu prvenstva seči po točkah. 1. razred D: 1. Grebinj 1811 6 1 30:8 28 2. Metlova 18 9 8 1 32:16 26 3. Železna K. 18 9 6 3 29:16 24 4. Frantsch. 1810 4 4 32:22 24 5. Pokrče 18 9 6 3 25:15 24 6. Dobrla vas 18 9 5 4 38:24 23 7. Šmihel/L. 18 7 4 7 35:24 18 8. Galicija 18 6 6 6 30:25 18 9. Labot 18 7 1 10 29:44 15 10. Globasnica 18 5 4 9 32:40 14 11. Št. Pavel 18 4 5 9 23:40 13 12. Šmihel/P. 18 2 7 9 21:31 11 13. Reichenf. 18 2 3 13 15:38 7 14. Sinča vas 18 1 5 12 19:47 7 Dobljani ponovno uspešni ŽENSKE: ATSC Celovec — SK Zadruga Aich-Dob 0:3 (13:15, 9:15, 11:15) SK Zadruga Aich/Dob — ATSC-Celovec 2:3 (16:14, 3:15, 15:11, 11:15, 9:15) Dobljanke so dvakrat zaporedoma igrale proti ATSC-Celovec. V petek so v Celovcu zanesljivo zmagale s 3:0. V povratni tekmi v soboto na domačih tleh pa je moštvo ATSC igralo veliko bolje kot v petek. Kljub temu, da so Dobljanke Igrale dobro, so po zelo napeti tekmi končno le izgubile. Vzrok je bil tudi ta, da je tekmo sodila igralka prvega moštva ATSC Celovec, ki igra v 1. avstrijski ligi. V odločilnem setu sodnica nekaj napak ATSC ni videla in je Dobljankam sodila nekaj korektnih žog. MOŠKI: SK Zadruga Aich/Dob — Grabštanj 3:0 (15:9, 15:3, 15:1) Dobljani so prvič igrali v najmočnejši postavi. Igrali so: Gerhard Matschek, Erich Schiinder (drugi podajalec), Lojz Opetnik, Štefan Pitschko, Marko Trampusch, Robert Aznach ter dva legionarja Boris Skudnik in Mirko Jezernik. Z legionarjem Jezernikom, ki je že lani igral, so Dobljani zdaj veliki favorit za zmago v koroški ligi. Odločilna tekma bo_v nedeljo, 21. 4., ob 11.30, v veliki dvorani v Wolfsbergu. Če bo moštvo dobro igralo in če se noben igralec ne poškoduje, potem premišljujejo Dobljani, da bi zopet igrali na kvalifikacijskem turnirju. Nerazumljivo! Sodnik ni priznal dveh golov! Ruda — Bilčovs 0:0 Bilčovs: Katnik 4, Partl 4, Rauter 3 (34. F. Ouantschnig 3), Schellander 3, J. Kuess 3, Stojilkovski 4, Hobel 4, Ogris 3, W. Kuess 3, Weichboth 3 (80. Rassi 0), A. Ouantschnig 3; Ruda: 250 gledalcev Sodnik: W. Mayer (ni priznal Bilčovsu dveh golov, drugače soliden) Obe ekipi sta se bali izgubiti in temu primerno je bila slaba tudi tekma. Ker je pred tekmo izpadel Schlemitz (bolan), je moral napadalec Partl igrati v obrambi. Tako je bilčovški ekipi manjkal pomemben igralec v napadu, kar se je tudi poznalo. Zapravili so namreč nekaj stoodstotnih priložnosti za gol (Weichboth je bil 15 minut pred koncem sam pred vratarjem, a ga ni znal premagati), vrhu tega sodnik iz nerazumljivih vzrokov ni priznal dveh golov. „Potrebujemo še 6 točk!“ Naslednjo tekmo igrajo doma proti Oberglanu. Katnik: „Samo izgubiti ne smemo!“ Za obstoj bo potrebno še približno šest točk, ki si jih morajo priboriti v naslednjih osmih tekmah. Podliga: 1. Treibach 18 11 7 0 45:18 29 2. Vetrinj 18 9 8 1 33:10 26 3. Velikovec 18 8 8 2 39:20 24 4. Žrelec 18 8 6 4 36:20 22 5. Rožek 17 8 4 5 32:29 20 6. Liebenfels 17 6 6 5 30:27 18 7. Žitara vas 17 5 7 5 22:21 17 8. AS V 18 5 6 7 33:37 16 9. Oberglan 17 6 3 8 31:44 15 10. Bilčovs 18 4 6 8 21:27 14 11. Mostič 17 5 3 9 29:41 13 12. Št. Andraž 18 3 6 9 22:47 12 13. Št. Lenart 17 2 6 9 18:28 10 14. Ruda 18 1 8 9 22:44 10 Nerazumljivo za navijače SAK je bilo, da preteklo nedeljo ni igral napadalec Adi Blažej. Napadalci so po vrsti zapravljali možnosti, „gole-ador“ Blažej (čeprav trenutno nekoliko izven forme) pa je do konca j sedel na klopi. Neuspešnega napa- 1 dalca Lippuscha je zamenjal mlad sredinski (!) igralec Šmid. Kje je tu logika . . . ? Pretekli teden je sodri Tschernitz preprečil, da \ SAK prevzel vodstvo v koroš^ ligi, ta teden pa je SAK j zmago proti celovškemu ASI (ki je bil 18 tekem doma ri poražen) sam poskrbel za j# no stanje in vodi s točko preti nosti. Trg/Feldkirchen je odri točko proti Št. Vidu. Zmagal J£ tudi Pliberk z 2:0 pr°\ Wolfsbergu. ASK — SAK 0:1 (0:1) SAK: Preschern 4, dr. Ramšak 4, F*4, Čertov 3), Kreutz 5, F. Sadjak 4, A. Sad). 5, Gale 5, Blajs 5, M. Sadjak 4, KraUS|e 4, Lippusch 3 (85. Šmid 0), Stanisavljevk-Igrišče ASK, 1000 gledalcev Sodnik: G. Gajšek (odličen) Strelec: Stanisavljevič (24.) SAK bi proti ASK lahko zmagal nadaljnjega tudi s 5:0, toda Lippusch : co so pred golom zapravili najbolj možnosti. Prvo lepo priložnost je že.j 10. minuti zapravil Marijan Sadjak. ' petih metrov je poslal žogo mimo Q0'.. Odločitev je potem padla že v 24. mind Visoke podaje Kreutza libero Stern iz ^ j Zelo srečna zmaga Selanov Sele — Kriva Vrba 1:0 (0:0) Sele: Užnik 4, Radosavljevič 4, Božič 2, F. Oraže 4, Kulmesch 4, P. Čertov 3, Z. Oraže 3, A. Mak 3, N. Hribernik 3, A. Oraže 3 (55. M. Mak 3), M. Oraže 4; Sele: 150 gledalcev Sodnik: Feichter (brez napake) Strelec: Mario Oraže (83.) Selani so tekmo začeli zelo zbrano in napadalno, vendar so dobre priložnosti za zadetek zapravili. Vrhu tega je v 25. minuti zadel Ahim Oraže le prečko. Nato so gostje postajali vedno bolj napadalni ter vzeli igro tudi v svoje roke. Vendar je bila sreča tokrat naklonjena Selanom. Tako jih je enkrat rešila stativa, tik pred koncem tekme pa je Flori Oraže pred črto z glavo ubranil zanesljivi zadetek gostov. V 83. minuti je Mario Oraže le zagotovil domačinom dve točki, saj je po lepi akciji premagal nasprotnega vratarja. Trener Kožar je bil tokrat s svojo ekipo zelo nezadovoljen ter dejal: „Morali bi tekmo odločiti že v prvem polčasu, tako pa smo bili do zadnje minute v nevarnosti, da oddamo točko!“ V naslednjem kolu gostujejo Selani v Welzeneggu, kjer jih čaka zelo močno domače moštvo. Z borbeno in zbrano igro želijo Selani iz Welzenegga odnesti najmanj točko. Jeseni so jih na domačih tleh premagali celo s 4:0. 2. razred E: 1. Šmarjeta 17 15 2 0 54:7 32 2. Post 16 10 4 2 44:18 24 3. Borovlje 16 10 3 3 39:16 23 4. Sele 15 9 3 3 43:13 21 5. H SV 17 9 3 5 33:24 21 6. Welzenegg 17 8 3 6 27:20 19 7. Union 17 7 3 7 34:43 17 8. Bistrica v R. 15 6 4 5 34:18 16 9. Žihpolje 16 3 7 6 17:27 13 10. Kriva Vrba 17 2 5 10 22:30 9 11. Wölfnitz 16 3 3 10 22:60 9 12. Poreče 16 1 4 11 18:62 6 13. Hčrzend. 17 0 2 15 15:64 2 Šport Dr. Ramšak bo v nedeljo igral Igralec ASK Loschnik je v 44. minuti hudo poškodoval igralca-trenerja SAK dr. Ivana Ramšaka, ki pa ie svojo poškodbo takoj blažil z ledom in drugimi Pripomočki, tako da bo v nedeljo proti ATSV iz Wolfsberga že lahko igral. Igrišče v Annabichlu so popravili Nogometno igrišče v Annabichlu je bilo v tekmi proti Wietersdorfu poleg sodnika Tschernitza glavni nasprotnik SAK, saj je bilo polno lukenj in krtovcev. Po masivnih protestih vodstva SAK (ki je hotelo tekmo proti Wolfsbergu odigrati celo v Dobrli vasi), se je mesto Celovec končno le odločilo, da igrišče popravi. Sicer trava še ni najlepša, toda razmere so se za 50 % izboljšale; igrišče je ravno, kar je za tehnično dobro moštvo, kot je SAK, največjega pomena. Koroška liga: 1. SAK 18 11 5 2 21:7 27 2. Trg 18 10 6 2 20:6 26 3. Pliberk 18 11 3 4 25:10 25 4. Matrei 18 9 5 4 29:16 23 5. Wietersd. 18 8 5 5 25:20 21 6. Lienz 18 5 10 3 16:14 20 7. Breže 18 7 3 8 22:21 17 8. VSV 18 5 6 7 24:23 16 9. Mölltal 18 6 3 9 24:21 15 10. ASK 18 5 5 8 23:31 15 11. Klopinj 18 5 4 9 19:30 14 12. Wolfsberg 18 4 5 9 28:35 13 13. Št. Vid 18 4 4 10 13:24 12 14. Borovlje 18 1 6 11 11:40 8 j ASK bil 18 tekem doma neporažen I — SAK prebil led in zdai vodi tinskega prostora ni mogel odbiti, Lip-j: pu®cb-evo podajo pa je uspešno z glavo ) zaključil legionar Goran Stanisavljevič L. 1:0- pri tem rezultatu je tudi ostalo, (l 0 zato, ker SAK ni bil zmožen izkori-iS|ti številnih nadaljnjih priložnosti. Tako je Stanisavljevič, ki je bil naj-p'isi igralec na igrišču, nekajkrat od-1 |g no-P°dal žogo pred gol, toda Kraus-,1 nr’ Csrtov in kar nekajkrat Lippusch