txb*)» dan rasen aobot, in praznikov. . ued dailT ezoept Saturdajl, 1*^UI1 4o "«ubljena, če ne bo-L kontrolirali ozrač- irnajo popolno kon- ^ ' Pomorskimi črtami v OST d'lu Pacifika in do- Moskva, 14. apr. — Nemci so raztegnili ofenzivne operacije na fronto na severni strani Leningrada in vrgli oklopne kolone in tanke v napad na ruske pozicije, a so bili vrženi nazaj z velikimi izgubami, se glasi u-radnl komunike. V enem sektorju fronte ob reki Volkov ao Nemci Izgubili dvs tisoč vojakov v bitki z Rusi. Rusko poveljstvogsodi, da je obnova nacijskih vojnih operacij na severni fronti poskus vzpostavitve blokade Leningrada. Ta fronta se razteza od Ladoikega do Ilmenskega jezera. Nemška blokada tega mesta je bila zdrobljena pred nekaj meseci z rusko okupacijo Schluesselbur-ga, vojaške trdnjave na ozemlju, kjer se reka Neva Izliva v Ladoško jezero. borrib*- prt*: % Preiskava proti jeklarski korporaciji Pittsburgh, Pa., 14. apr. — Federalna veleporota bo vodila preiskavo proti Carnegie-Illinois Steel Corp., ki je obdolžena, da je dostavljsls pokvarjene jeklene plošče za gradnjo bojnih ladij. Tanker Schenectady, zgra jen v ladjedelnici Kalserjeve kompanije, ae je preklal na dvoje po spustitvt v morje kot posledice pokvsrjenih plošč. Preiskavo proti korporaciji je nazna nil Tom C. Clark, pomožni federalni justični Ujnik, ki Je prišel v Pittsburgh iz Waahingtona. Amerika proslavila dvestoletnico Jeffer-eonovaga rojstva Waahington, t>. C., 14. apr. -Vss Amerlks Je včeraj proslavi la dvestoletnico rojstvs Thomasa Jefferaona, očeta ameriške demokracije ln avtorja Izjave neodvisnosti. Predsednik Roosevelt je govoril v zvezi z odkritjem Jeffersonovega spomenika v VVashingtonu. svetišče svobode". Predsednik je med drugim dejel, "da U ameriška generacija, kakor ona. katere član je bil Jefferaon. lahko izgubi svobodo, če ae ne bo borile za njo.0 .... _ - - I McNutt zagotovil pontdi farmarjem Dobili bodo dovolj delavcev Washlngton, D. C.. 14. apr. — Paul V. McNutt, načelnik federalne komisije za dobavo moštva, je zagotovil farmarje, da bodo dobili dovolj delavcev za obdelovanje polja in posprsvljs-nje pridelkov. Armada in živilska administracija, kateri neče-luje Chester C. Daviš, bosts sodelovali z McNuttovo komisijo in skrbeli, ds bodo delavci poslani v fsrmarske okraje. McNuttovo zagotovilo je sledilo poročilu, ki ga je objavil general Lewis B. Hershey, direktor federslne naborne uprave. V tem je rečeno, da so mu direktorji državnih nabornih u-redov predložili optimistično poročilo o razpoložljivi delovni sili. Na podlagi odredbe, izdane zadnji teden, bodo moški v starosti 38 do 45 let oproščeni vojaške službe, če se prijavijo za delo v vojnih industrijah in na farmah. Krajevni naborni uradi so bili že instrulrani v tem smislu. Senstni odsek zs aproprlaci-je je odobril načrt, ki daje Da« visu oblast v izvajanju farmeke-ga programa.' Za financiranje tega programa je dovolil vsoto $40,000,000. Beg iz jetnišnice se ponesrečil Sen Francieco, Cel., 14. apr. — Dva jetnika • ata utonila, dva druga pa sta bila prijeta In odvedene nazaj v jetnišnico na otoku Alcatrszu, iz katere so skušali pobegniti. Utonila st* Jsmes A. Boarman In Floyd O. Hamil-ton, ujeta pa sta bila fred Hun-ter ln Al v in Karpis. odbor podprl odredbo za ustalitev mezd Direktorji pokrajinskih uprav dobili navodila IZVAJANJE MEZDNE FORMULE m >' f ',v | ; • Waah ington. D. C.. 14. spr. — Vojno-delavski odbor je v svojem prvem odlogu podprl Roo-seveltovo odredbo glede ustalitve cen in mezd in naznanil, da se bo držal mezdne formule, Izdane v zadevi "Malfgs jekla", ki določa zvišanje mezd le za petnajst odstotkov nad točko, ki je prevladovala v januarju 1. 1941. Direktorji pokrajinskih uprav so dobili zadevne fnstrukcije, ki bodo rezultirale v zavrnitvi 10,000 izmed 17,000 apelov sa zvišanje metd. Odbor je narasli, da ae bo dobesedno držal provizij odredbe, katero je objavil predsednik Roosevelt zadnji četrtek. Oilok odbore, ki ga tvorijo reprezentantje delavcev, delodajalcev ln javnosti, je soglaaen. Demonstriral je, da se bo držal mezdne formule s razsodbo v slučaju Univorsal;Atlas Cement C0., Universal, Pa. Ts rsssodba je prva, odkar je Roosevelt ob« javil odredbo. De^vci v tovarni omenjene kompanije bodo dobili zvišanje ptace le za dva centa na uro na temelju mezdne formule, nsmesto pei in pol cente ns uro. t (Robert K. Burns, direktor čikaške uprave vojno-delavske- Slo? wzufltirs! vŽmn1t^*HM izmed 1350 apelov za zvišanje mezde, Id so mu bili predloženi v svrho skcije.) Wayne L. Morse, reprezentant javnosti v vojno-delavskem odboru, ki je sestsvll odlok, nsna-šajoč se na delavoe v tovarni U-niversel Atlss Cement Co., je dejal, da ta odlok velja zs vse druge slučaje. Philip Murrsy, predsednik Kongresa industrijskih orgsni-zsclj, je apeliral na uradnike vseh unij, naj podpirajo Roose-veltovo odredbo, ki določs usts-litev mezd in cen. " Domače vesti Oblaki Ui poadravt Chicago.Louis E. Malnarich iz So. Chicaga, ki je v službi strica Sama kot letalski kadet na Ellington Fieldu, Texas, jo 14. t m. v družbi svojih staršev o-biskal gl. urad SNPJ ln uredništvo Prosvete. , a Kosveie na aapadu Pueblo, Colo. — Pri delu se je prod dnevi težko poškodoval 17-letnl Alvln Papež. Beložareča tračnica mu je prizadjala hude rane na glavi in nahaja se v bolnišnici. . ^ Nov grob v Loralnu • Loraln, O. — Dne 3. t. m. je tukaj umrla Karolina Hribar, stara 57 let in doma iz Gradenca pri Žužemberku na Dolenjskem. Zapušča moža in devet odraslih otrok, dočim jih je rodile štiri-nsjst, toda pet je že mrtvih. Člani avine unije zastavkali Odtlovitev delavca izzvala protest Cleveland. O.. 14. apr.—Člani unije avtnih delavcev (CIO) so zaatavkell v tovarni Thompson Products Co. Ed Hali, organizator unije, je dejal, da je stavka sledile odalovitvi nekega delavca, katerega je kompenija obdolžila falsiflkacije produkcij-skegs rekorda. * Vojaško letalo podlo na jezero Chicago, 14. apr. — Eden letalec se je ubil, drugI je bil ranjen. enega pe ie pogrešajo po nesreči, ki ae je pripetila, ko je vojaško letalo v snežnem viharju treščilo na jezero UbiU letalec je bil George H. Green Bostona. . . . . . Iz Produkcija tankov obnovljena Unija CIO preklicala stavko Chicago, 14! apr. — Produkcija tankov za armado je bila obnovljena v tovarni Pressed Steel Car Co., ko se je okrog 4000 stavkarjev, članov avtne unije (CIO), vrnilo na delo. Stavka je bila oklica na zadnji pondeljek, ko je nastal zastoj v pogajanjih glede sklenitve nove pogodbe. V konflikt je posegla federalna vlada in poalala posredovalca, da ga izravna. Pogaja nja se bodo danes nadaljevala. Medtem pa unija Amalgama ted Assn. of Street. Electric Rail way Employes, včlanjena v A meriški delavski federaciji, pri tlaka na vlado za poeredovanje v mezdnem sporu med njo in Chicago, Aurora Se Elgin Rail-road. Unija je zapretila z okli cem stavke, ki izbruhne v nedeljo, če ne bo pod vzeta nobena akcije. Železničarji zahtevajo zvišanje plače za 25 centov na uro. Splošna vojaška mobili• zacija na Hrvaškem Carigrad, Turčija, 14. apr — Poročijo iz Zagreba pravi, da je vleda "poglavnika" Paveltča, Hitlerjeve lutke, 'idredila splošno vojaško mobilizacijo moških v starosti 23 in 43 let. Fantje v starosti II do 23 let se morsjo vežbetl za vojaško službo. Aranžiran je bil seatsnsk med represontsnti unije in kompanije, toda kompanije jc ugovarjala, ker |e unij* poslala psi delegatov ns sestsnek. Zahteva« la je, nsj odidejo, in ko ao zahtevo ignorirali, so bili izgnsnl iz tovsme. Tem ae je pridružilo sedem drugih delsvcev, katerim so kompsnijakl atražniki odvzeli znake. Hali je zahteval ponov no uposlitev prizsdetih in ds as apor predloži v rešitev vojno-delavskemu odboru v Wsshingtonu. Pokrajinski uradniki tegs odbors niso hoteli poseči v kontroverzo, nsksr je slsdlla stavka. Prvo poročilo se je glssilo, ds je R. J. Thomas, predsodrlk a/t-ne unije, avtoriziral oklic stavke, kar pa je on zanikal. Unija je obdolžila kompenljo, da ss ne drži provizij sklenjeno pogodbe. Bellaire, 0» 14. apr.-Okrog 160 rudarjev je sastavkalo v premogovniku Rail !i Rlvor Co v znak proteete, ker sj bili štlr je ualužbencl oproščeni vojaške službe. Uradniki Šestega rudar skega distrlkta UMWA so izjs-vJM, d* nuj svforlzlrsll oklicu stsvke. Sedem oseb obtoienih zarote Jersey Cjty, N. J^ 14. spr,— Sedem moških, med temi uprs v i tel j tovarno, je veleporota okraja Hudaon obtožila zarote v zvezi s prodajanjem alužb v ladjedelnici Federal Shipbuild Ing it l)rydock Co., Kearney, N. J. Georges H. Kopp, nadzornik v državnem delavskem depsrt mentu, je predložil veloporoti imena onih, ki so plačali $150 do $500 ze dela v strojniških od delkih ladjedelnice, dasi niso Imeli potrebnih izkušenj. Kopp je napovodal nadaljnja razkn tja v škandalu/ t Mirovna ofenziva diktatorja Španije Fr.nco m umu t na pomoč nevtralnih držav t i London. 14. apr. — Španski diktator Franclaco Franco bo kmalu začel veliko mirovno o-fenzivo, ae glaae aem doapela poročila iz zanesljivih virov. On upa, da bodo ofensivo podprle nevtralne države ln je že suge-riral ustanovitev "Lige nevtral-cev". Namen te naj bi bila zaščita intereaov držav, ki niao u-deležene v drugI svetovni vojni. Frsnco je ie predlagal vladam Portugalske, Švice, Irske, Švedske, Turčije, Perzije in Argentine, nsj ustanove tako ligo. Franco ie nl dobil odgovora od vlad teh držav in nekatere v Evropi so hladno sprejelo nje« gov predlog. Zdi se, da Franco želi, da se Španije drži proč od povojnih skem, ki jih sestsvljajo zavezniki, čeprav se zanima sa zavezniške diskusije o denarstvu, trgovini in ekonomiji. Nevtralne države ie niso bile vprsšane, naj udeleže teh rflakusij. Domneva je, da se je predlog, keterim je priiel Frsnco na dan, rodil v Vatikanu po sestenr ku med Mussollnljem ln Hitlerjem. Znsno namreč je, da bi se Itslijs rada umaknila Is vqjn». Značilno je dejstvo, da je new-yorikl nadškof Francia Spell-man konferlral ■ Francom po obisku Vatikana. General Mark W. Clark, poveljnik petega a-n^fjjtu^g^ armadnega ibora v Maroku, je dvakrat obisksl generala Lulaa M. Orgszs, vrhovnega komlaarjs in poveljnike Čet v španakem Maroku, kar je tudi značilno. Španski diploms-tični štsb v Londonu je bil nedsvno povečan in med členi tegs štsbs je oaebs, o kateri se ne more reči, da je naklonjene osišču, Glasilo sovjetske vlade hvali Jef/ersona Moskva, 14. spr. — Isvestja. glaeilo vlade, so objavila uvod nlk z naalovom "Stari ameriški demokrat", v katerem hvalijo Thomasa Jeffersona. "Narod, ki je rodil Jefferaona, zna ceniti svojb lastno svobodo in svobodo drugih narodov", pravi uvodnik. Churchillovaizjava o pomorski vojni. Ppalanec zavrnil ameriške kritike London. 14. apr. — Premier Winston Churchill je Isjsvil, v parlamentu, "ds v celoti držimo svoje v vojni proti sovrežnlm podmornicam." TO je bil njegov odgovor 1 a b o r 11 u Emanuelu Shinwellu, ki je hotel vedeti, kaj Churchill misli o Ujsvl ameriškega mornarlčnega tajnika Kno-xa, katero je podal 6. aprila, da so nemške podmornice potopile več zaveznljkih parnikov na A tlantiku v marcu nego v f<#>ru arju in da je sltuscija resna, Churchill je dejal, da se stri nja z Knonovo Izjavo, ki pe se nanaša le na omejeno dobo, sledeči oni, v kateri Je bilo število po podmornicah potopi Jenih par m kov neznatno, Poročila Iz osiščnih držav trdi jo, da ao podmornice potopile sli poškodovale nadaljnih 32 zavezniških parnikov na Atlantiku In Sredozemskem morju. Italija je priznala i/gubo ene križarke, dveh podmornic In treh Uirped-nih čolnov. Poslanec Alec Cunningham' Heid Je zevrnil ameriške kritike Velike Britanije, ki omalovaiu-jejo britske vojne napore, Dejal Je, da M bila Amerika pod nemški dominacijo, če ne bt bilo incidenta, ki ae imenuje bitka za Veliko Britanijo. Nemške bombe ao ubile 50,000 oseb in rsnile 100,000 v Angliji, ko je bila tarča največjega bomberdire-nje lz zreka. ovire v naporih za spojitev francozov Vprašanje oblike nove organizacije v ospredju CATROUX SE VRNE V AFRIKO London. 14. jan. — Razlike v pojmih glede oblike nove organizacije, v kateri naj bl ae atr-nile vae francoake politične grupe, ovirajo aklenitev sporazuma med odborom borbenih Frenoo-aov, kateremu načeluje generel Charlee de Gaulle, in generalom Oiraudom, vrhovnim komisarjem severne Afrike. To js postalo očitno, ko je general Georges Cstroux, De Gauliev zaupnik, predložil odboru svoje poročilo o rezultatu razgovora mod njim ln Giraudom. V zadnjih tednih ao britski in amerlfkl krogi neglaiall, da je osebnost obeh generalov glavna ovira v naporih sa dosego spo-rasuma. To je v konfliktu a izjavami Girauda ln De Gaulla. Oba trdita, da njuni posicijl ne Štejeta dosti v pogajanjih; važna je le oblika nove organisa-cijo. V nasprotju s poročili v angleških listih, odbor borbenih Fran-cosov vidi izhod ia aituaclje. Zavzel je atallšče, da ae poteftkoče lahko premagajo, če obe grupi gDkažota voljo aa kooperacijo. rlstsšl De Geulla upajo, da se bo položsj izboljšal, ko pride v London genersl Bbuaest, lef Ataba Giraudove letalsko sile v Afriki. Njegov obisk bo doka«, , da ao odnoiejl med t>e Osullem in Oiraudom prljateljaki. General Glraud je aa to, da nova frsneoska organizacij s mora biti v prvi vrsti militaristič-ns. Ustsnovltev teke organizacije je v soglasju s dogovorom med Veliko Britanijo in Ameriko, ds ne sme biU zunanjega pritiska na francosko ljudstvo, ko bo Francija osvobojen^ kakšno vlsdo sU voditelje stlsbere. Unija za patrtotično akcijo v severni Afriki bo morda morala revidirati svoj progrsm. Ta je za ustanovitev provisoričns frsn-coske vlsde, v ksteri naj bi bile reprezentlrana vse politične gru- P* General Catroua se bo kmalu vrnil v Alžir, kjer bo Imel rez« govore a Giraudom in ga Informiral o zaključkih, sprejeti na sejeh članov odbora borbenih Francozov. Praznovanje vse-ameriškega dneva Podpredsednik VVallace govoril v Peruju Waabington. D. C» 14. apr. — Driavnl tajnik Cordell Hull bo odprl proslave vseamertškega dneva danes s govorom pred reprezentant! Unije ameriških re-I »u bilk. Naznanilo je objevU u-rad za koordinacijo medamerlikih zadev. Vae ameriške države bodo sa-stojNine pri proslavah. Govorniki na radioposujeh bodo poudarjali enotnoat In sodelovenje med itnierišklml republikami v borbi proti osiščni agrealjl. Na programu so shodi In parede. Liasa, Peru. 14. apr. — Ameriški podpredaednik Henry A. VVallace Je poveličeval U) republiko kot deielo, ki Je v oepswl-ju borbe ze ustanovitev demokracije V avojetn govoru je naglaša I, da je veliko priapevala k civilizaciji. Dsnes, ko ae bodo vršile proslave vseameriškege dneva bo VVallsce govoril v perujskem senatu. PROSVETA PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IH LASTNIMA SLOVEJtSKE MABODMC P O D POlUfE JEDNOTE ot mU publiahad iT la Clcero druvi (lirtn Chic.aS) i» m mm. » oo s« pol uu, $im sa četrt uu, s 07JO acrt)Wo1«.»Mpoltahi sa imotmm Tipttoa raiMi far th« Uailad Stala« (aaaapl Ch4aa#a)w»d fftjf par year. Chlcago ud Clcero 1740 par loralgo dogovora —Rokopisi dopisov in prfloiu Vatlov as vsa. kar fans sttk s UsIoom PROSVETA 2U74I So. LairndalO Ava« Chicago; Illinois MEMBER Of THE rEDERATED PRESS Glasovi Datum v oklepaju ns primer (April 10). 1S43), pola« vašega imena na naslovu pomeni, da vsm j« s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da sa vsm list ne ustavi._' Dvestoletnica Jeffersonovega rojstva n Jettersonova kampanja za njegov Bili of Rights se po pravici lahko imenuje njegova največja demokratična zmaga. Vodil je to kampanjo s svojimi pristali vred — njegovs strsnka se je imenovala republikanska, kar je bilo logično, ker se je bojevala za demokratično republiko, dočim so politični nasprotniki te stranke, Hamiltonovl federalisU, imeli avtokratične in deloma monarhi-stične cilje —5 po vseh originalnih trinajstih državah. Boj jo bil hud. Jefferson je neprestano poudarjal, da mlada republika no bo obetala, sko se ne loči od cerkve in če ne bo ustava jt-ifri« sleherniku svobode govora, tiska, zborovanja, peticij na vlado in posedovanja orožja; prav tako mora ustava Ščititi vsakogar prod aretiranjem brez zapornega odloka (warrant) in jamčiti mora vsakomur porotno obravnavo. • Jefferson je zmagal. Njegov Bili of Rights (deset amendmen-tov) je bil končno sprejet v ustavo leta 1791 — in teh deset točk ustave jo še danes ogelni kamen politične demokracije v Združenih državah. Jefferson je bil velik zsgovornik francoske revolucije, ki je izbruhnila trinajst let po ameriški, revoluciji Jefferson jo bil takrat v Franciji kot posisnik, ki je nasledil Benjamina Franklina. Bil je priča silnih bojev francoskegs ljudstva zs svobodščine, ki so v bistvu niso razlikovale od svobodščln, sa katero so nekaj let prej Američani prelivali svojo kri. Jefferson je iskreno simpatizlral s francoskimi revolucionarji in pomagal jim je z nasveti, kolikor je mogel, čeprev ni povsem odobrsvsl jskoblnskegs terorja v Psrlzu. Leto 1800 jo Jefferson spet kandidiral za predsednika. Federa-Usti so postavili proti njemu Aarona Burra za kandidata. Ta pred-sorteiiks tekmo jo bila prva v Ameriki, ki je bila naravnost divja. Vsi ameriški nazadnjaki so se zbrsli okoli Burrs ln hoteli so za vsako ceoo poraziti velikega demokrata. BUUU so Jeffersona, da jo bilo strah in mu podtikali vse mogoče zločine. Rezultst je bil, da sta obe kandidate dobila enako število elektoralnih glasov, TS vssk. in odločiti je moral kongres. Člani kongresa so glasovsll šest Ui tridesetkrat in končno so dali večino Jeffersonu. In veČlns smo* riŠkih volUcev se je globoko oddshnils. Novi predsednik, tretji od Wsshingtons, je takoj pokazal, da poslej ho vladala demokrscijs. Jefferson je bil prvi predsednik, ki je bU ustoličen na stopnicah federslnegs Kapitola, kateri je bil pravkar dozidan v novem glavnem mestu — temelj temu mestu je postavil Washlngton in ga krstil zs Federal City, po njegovi smrti so gs ps prekrstUl v VVsshlngton — ln že prej je naznsnil, ds pri njegovem ustollčenju ne sme biti nobenih ceremonij, ne svile ln sstins, niti kočij s četverimi konji. On sam je bil oblečen v preprosto črno obleko ln zadeva je bila končana v nekaj minutah. LeU 1804 je bil izvoljen drugič. Osem let je bil predsednik Združenih držsv in v tem čssu je rsztegnil ozemlje smerlške republike daleč čez jugozapad, ampak ne z orožjem, temveč z nakupom od Francijo ogromnegs teritorije Loulsisne z New Orleansom vred za vsoto petnsjst milijonov dolsrjev. Frsncoskl cesar Nspoleon Jo bil takrat v stiski za denar in vzel Je. kar mu Je Jefferson ponudil. V istem času Je Jefferson sklenil pogodbo z Indijanci, kl so so mirno umsknlli ns zspadno stran reke Misslssippl in niso več nadlego-vsli belokožccv vzhodno od te reke. Po osmih letih predsedniške službe se je Jefferson vrnil domov na svoje poeestvo Monticello v Virginijl, katerfo pa Je bilo Uko zanemarjeno in zadolženo, da je bilo na robu propada. Blagsjns federalne vlade Je bils ta krst še revna ln predsedniška plača je znašala komaj nekaj tisočakov na leto, zato je bil Jefferson prlmoran financirati neštete svoje akcije ln Javne projekte lz lastnega žepa; na te način je zapravil svoje posestvo. Domov se Je povrnil domala berač. Državljani Virglnije, ki so videli njegovo stisko, so velikodušno kolckteli zanj ln mu nabrali $16,000. S to vsoto ln skupičkom za avojo veliko knjižnico, katero je prodal kongresu, si je Jefferson rešil svoje ptmcstvo ln skromno živel do lets 1826, % ksterem je umrl baš na 4. Julija — natanko petdeset let po pod pisanju njegove Izjave neodvisnosti. Nelu« velike Jeffersonove zasluge še nismo omenili. Zasluge sa izobrazbo Nemogoče je podrobno opisati, koliko je ta mož delal in žrtvoval za ustanovitev ameriške javne šolske vzgoje. Neštetokrat je poudaril, da demokracija ne more živeti brez svobodno izobrazbe. UstanevU je državno unlverso v Virginijl tn svojo predsedniško oblast Je neprestano rabil za gradnjo univerz, učeUšč ln nižjih šol, ki so bile proste vsake cerkvene kontrolo. Prsv sa prav je bil Jefferson, ki Je položil temelj velikemu sistemu javnega Šolstva v Združenih državah, kl — kljub vaem svojim napakam ln riedostalkom — še da^as nima para nikjer drugje na svetu. Jeffersonovo demokratično in svobodomiselno prepričanje jo bi-io njegova največja vrednote Mnogokrat so gs duhovniki (paator-jO rasnih vcroizpovedanj nadlegovali, nsj uradno okliče kakšen cerkveni praznik, toda on je vae Odpravil s izjavo, da cerkev mora ostati pu vat na zadeva vernikov in vlada se ne sme vtikati v zadeve te vrste, ftkoda le. ker se mnogo predsednikov sa nJim ni držalo tega' — Vsi demokratični Američani se denes. ob dvestoletnici njegovega rojstva, s ptnoaom spominjajo na Thomase Jeffersona, ki Je v težkih časih svoje dobe tako pogumno in energično oral ledino ameriške demokracije Ui JI poatavil ogelni kamen, ki bo stal neomajen u» kateri je baš danes največje upanje isbičanoga človeštva. Detroit.—Na seji podružnice SANSt smo sklenili, ds na cvetno nedeljo popoldne priredimo shod in majhen progrsm v Slovenskem narodnem domu na John R. Po programu bo zabava. Ves dobiček bo fel za SANS. Tajto se bomo spomnili ne-sreča« Jugoslavije, ki je bila napadeno in pomendrana ob tem času pred dvema letoma po na-cifaUstlčnlh zverinah, ki so prišli nad njo kot razbojniki aH kuga, ki no prizanaša nikomur. Te zveri v človeški podo\>i, tl nemški naciji in itelijanski fašisti so bili žejni slovanske krvi že prej tako izkoriščanega naroda po lastnih pijavkah. Jaz mislim, kdor ima srce, se mors zganiti in pomagati po svojih močeh. Pri naši podružnici smo do sedaj nabrali nad $450 za SANS. Od tega je bilo poslanega no glavni urad $300, sedaj bo pe zopet poslanega $100, nekaj nad 50 copakov bo pa še ostalo. Torej vidite, da tudi tukaj ne spimo. Seveda bi bil lahko še večji uspeh, sko bi se vsi zavezniki zavedali m ako bi ne bilo toliko izgovorov.. Seveda, kdor noče dati, lahko najde izgovor pri vsski stvari. Najslabši in najpuhlejši pa Je tisti izgovor, ki pravi: "Saj ne bo nič pomagalo, saj tudi zadnjič ni JRZ nič pomagalo ..." Res nismo, dosegli, kar je JRZ propagiralo in tudi sedsj nsm nibče ne garantira, da bomo kaj dosegli. Toda ali ni J bi radi tega roke križem držali? Lo ozrite se na iUlijane, Habsburžane in drugo, kako so aktivni. Ali jim morda kdo garantira, da bodo kaj dosegli? Ne, nihče jim ne garantira, .ampak oni vodo, da se včssih Izplača agitirati in tudi v žep poseči zs njih stvsr. Brez dels nI jelš, pravi star pregovor. Tsko tudi kaj drugega ne more biti brez dela. V .starem kraju so rekli, da se brez mu je še čevelj ne obuje. Tako je pri vsaki stvari. Ako bi čakali, da nam kdo na krožniku kaj prinese, ali da nam garantira uspeh, bl Človek še dsnes živel ns drevju aH v skalnatih duplinah- Kaj mislite, koliko je bilo žrtev, predno je bilo iznsjdenih oliko stvari k6t jih danes svet ppzna. Ali je kdo garantiral Ko-umbusu, da bo našel novi svet, kateregfe je Šel Iskat na slepo Srečo? Ali je Lindberghu kdo |arantlral, da bo s svojim malim letalom dosegel Evropo? Koliko žrtev je bilo predno so izpopolnili leUlo. Se dai.*s do-t>lš ljudi, kl bl jih ne spravil zs nobeno ceno ns aeroplan. Pa vendar je vožnja v njem prav tako varna vožnja po zemlji NI nikjer zaplssno, ds je vožnja svtom bolj vsrns kot z modernim leUlom. Nekaterim ljudem se zdi vse brez koristi, sko niso gotovi, da bodo uspeli aH dobili dolar za dolar. AH zdravnik garantira bolniku, da ga bo ozdravil? V nekaterih primerih bolezni mu lahko da zagotovilo, ne pa v vseh In vendsr, koliko ljudi se zstcka k zdravnikom in jim ao? sijo denar. ■Sploh je nI stvsri na svetu, kjer bl lahko z gotovostjo prlčs-novsli, da bo uspeh. In vendar m* v«> naprej, nihče ne čaka nobenega zagotovila, ker potem bl nihče nič ne dosegel. Zato rojaki in rojakinje širom Amerike, ne bodite tako trdo-grčm napram svojim krvnim brstom in sestram, očetom in materam. Tisti, ki pravijo, ds ne bo "nič pomagalo." tudi nič ne dajo To je le njih puhel lsfo- mr. ' Y m Za pomožno akcijo sem prejela od pevskega 'zbora Svobode 1815.72—ves prebitek od veselico. katero Jc zbor priredil v U namen Kot tsjnies postojanke JPO-SS se pevskemu zbofu Svobodi prsv lepo zahvaljujem 4 Imenu n<*sriK-nih rojakov v ata| rem kraju Skupaj sem izročite blagajniku postojanke $244.09.| Naj ••menim, ds je nastal nekak zastoj pri pomožni skciji. odkai Mim organizirali podrui| m. • SANSa Tudi seje že nismo imeli od meseca januarja. iz naselbin Prej smo Imeli sejo prvo nedeljo v mesecu, sedaj pa jo ima podružnica SANSa. Prihodnja seja postojanke JPO-SS se bo vršila obenem s sejo podružnice SANSa. Bomo poskusili, če bo Uko šlo in o rezultatu bom pozneje poročala. Zadnjič je tiskarski Škrat spremenil ime mojegs nečaka Franka Chokel v "Chaper. Op je pri mornarici, kjer je že dosegel sar-žo poročnika. Metroftelske zanimivosti ClevelaacL—Naš list Enakopravnost nam poroča tole z dne 7. aprila: O Ustju smo pred kratkim poročali, da so partizani ubili laškega Ifflrabinerja. Italijani so nato ustrelili devet domačinov, zažgali 97 hiš, zaprli okra« 200 moških, 290 žen in otrok pa odpeljali v Italijo. Na Ustju pri sv. Križu so neznanci nšpadli več mož veliko iUl^anabo stražo ter jo pobili. Prišla je kazenska ekspedicija, ki je polovila moške in jih 22 ustrelila. Na Pivki so bili ubiti trije Ita-lijani. Ker niso mogli dobiti fcttvecv, SO jih 34 postrelili, šest obesili in požgali kar sedem vasi. Brez strehe je ostalo 840 ljudi Tako nam poroča Enakopravnost, ki se neizprosno bori na strani partizanov. Šabec pravi, da ima on prav, Molek je pa v zmoti, 2e zadnjič sem o tem zapiski: kakor se vzame. Sedaj poglejte to številke, ki kažejo, da Je bilo ubitih nekaj Italijanov, za kar je padlo 71 Slovencev. Ali se izf^ača tako bojevanje? Veliko vprašanje namreč je, koliko Slovencev bo ostalo, da se bodo bojevali po vojni, tudi če dobe svoje ozemlje nazaj? Če vi zasledujete vojne stratege, boste lahko dognali, da oni ne pošiljajo vojakov v boj, Če so gotovi, da bi bilo mnogo pobitih brez potrebo. Oni so rajši umaknejo in čakajo boljše ugodnosti. In to bi morali delati tudi Sabcovi partizani v Sloveniji, ker za maščevanje, če ga iščejo, bo še vedno čas tudi po vojni. In v Ameriki, kjer smo uposlenl in mislimo, da ni dovolj varilo pri delu, zahtevamo več varnosti. Zahtevamo varnostne zakone, da se delavci ne pobijejo ali celo ubijejo. Hitler je bil bedak, ker je kot vajabovodja ukazal svojim voj-nlkom, naj se bore do zadnjega za Stalingrad. Če bl bil rekel, naj se umaknejo, bl imel lahko par stotisoč več vojakov in 24 generalev. Živi vojaki |so več vredni kot mrtvi junaki. Tudi živi Slovenci bl po vojni lahko več koristili kakor mrtvL In urednik, če jo res strateg, bl moral to vedeti. Toliko o tem. Frank Karle It New Yorka je postal sotrudnik Enakopravnosti. Kakor smo čltall, bo prispe-vsl svoje umotvore vsak četrtek. On vam je skoro vsem poznan. Bil je gl. tajnik SNPJ, urednik njenega Glaalls, časnikar na vseh poljih in "kolonar" Glasa Naroda, kjer je nekoč imenoval tega p i s c a—"cleve-landskega plpca". Kerže so je izrazil, da je dve leti počival. Ta dopisnik bi rekel, da Je dve leti spal kot kralj Matjaž. Zdaj se je menda zopet za kratko dobo prebudil, kakor na primer medved, ki je pozimi počival v svojem brlogu. Dqjkler mu njegovi prijatelji po metropoli ne bodo zopet p<>-nagajali, bo dobro Ali naši metropolami so špasni ljudje. Dokler le sliftijo o tebi in te ne vidijo. te imajo uko radi, da bi te snedli. Ko si pa med njimi In Jim direktno poveš, da ti to in to ne ugaja. Jim je pa že žal, sskaj te aieo snedli takrat, ko so te imeli rsdi. da bi jim sedaj ne povedal resnice Oni ne marajo reanleo. kajti u je včasih prav taka kot bodeča žica. Filmtku igralka tvelyn Ankert skem klubu v 32. wardi so se spravili nad svojega priljubljenega koncilmana Antona Vehov ca, češ, da jih preveč zaatopa. In zastopa jttutako, da ga ni na njih seje. Tone je tudi precej veren fant in gre včasi celo k maši. Prav tako njegovi nasprotniki ali "sokomaratje". Na primfer John Pezdirtz, ki je Še celo tajnik društva sv. Jožefa KSKJ. Kaj bo Bog rekel tem človekom, jaz ne vem. In če ne bo hud na te-le katoliške izobražene mušice ali dušico, potem ne vem, zakaj naj bi bil hud name, kajti jaz ljubim Toneta Vehovca in demokratski klub in predsednika Johna Pezdirtza. Vse enako. To so ene sorte demokratje, ki so si v laseh. Druge sorte demokratje so na primer prejšnji kongresnik Martin L. Sweeney in naš župan Frsnk Lausche, ki bo menda od potoval (vsaj tako pišejo) v An glijo. (Če bi šel na Irsko in i sabo vzel tudi Martina, bi se morda pobratila.) Tudi med tema dvema je razlika le v tem, da je Lausche slovenske narodnosti, Sweeney pa irske. Druge razlike ni. Ampak kljub temu nista vee tista prijatelja kot sta bila takrat, ko je Frank "ronal" za župana Clevelanda. Lausche je držal z Rooseveltom1 in ni nič ugovarjal proti vojni. Martin je bil pa proti vojni in bil radi tega poražen pri zadnjih kongresnih volitvah. SweenCy je pomagal Lauschetu do zmage, Lausche pa je Sweeneyja zapustil v kritični uri.^^^^^^^^^B To sem zapisal zato, da vam pokažem, kako se ljubijo mec sabo strankini demokratje ^ Clevelandu. In večinoma so sa mi dobri verniki.' Ali jih mora biti Bog vesel v nebesih Predno zaključim, vsm mo*' ram povedati, da sem ravno včeraj prejel pismo od dobrega katoličana, ki je član katoliške organizacije, kjer morajo k spovedi. Čudno pa je, da ta. član meni več zaupa v pismu kakor onim kl ga hočejo spraviti skozi vrata svetega Na muhi ima Trunka, Ameri-kanskega Slovenca in "Promo-terja", ki gazi po A. S. On mi daje navodila, kaj naj pišem ker se sam ne upa, kajti katolll ška organizacija ne bi imela verskega usmiljenja z njim, pač bl ga brcnila ven. "Marš!" bl rekel Trunk po koroško. Ampak tudi jaz ne morem vsega dati v dopis, ker urednik ne bi mogel kaj takega pustiti | tisk, kar mi ta član katoliške organizacijo narekuj el Sicer mu moram povedati, da vem prav dobro, kaj sc dogsjs med onimi, kl pošiljsjo druge v nebesa. Ampak so zsnje dosti ne brigam, dokler me puste v miru. Nekateri, niso sami krivi, da so to, kar so. Njih matere so dostikrat več krive kakor oni. Če hI ae zavedale, da smo vsi ljudje enako ustvarjeni lz mesa tn krvi, bl jih ne silile v tak pdkllc. Če se še teko braniš hudobnih duhov, greiil boš. ker si Ipač človek in n*č drugega. ■Le nekaj bom omenil iz legal tretji strani v "Baragov svetil- [ spremi do nik," kjer je podpisan "Promo- odda ter". Kar bi sedaj ta član rad izvedel, je to: S katere radijske postaje je govoril škof Baraga, ker bi ga tudi on rad poslušal in že-H izvedeti za številko tiste radijske postaje. Pravi, da je našel v sv. evangeUju sv. Janeza v 13. poglavju številko 686, toda ne ve, če je to tista radijska postaja ali ne, na kateri pokojni škof Baraga oddaja svoje pol-nočpe govore. Tprej naj "Pro-moter" to raztolmači svojemu či-tatelju v Amerikanskem Slovencu,, ne jaz; $ £o pismo je prišlo iz Pennsyl-vanije. Ampak ime se ne pove, ker bi lahko škodovale temu Članu katoliške organizacije, kajti tudi tam se ne drže Kristusovega nauka: Ljubi svojega bližnjega. Frank Barbič. te -da . pisma, in to je, da sta Amerikan- M» belimo Franku Keržetu kotki Slovenec in Glasilo KSKJ časnikarju pri Enakopravnost! j poročala, da je pokojni škof Ba- .. P*«1 govoril po radiu opolnoči T|4e naši politični demokratje dne 21. januarje! P»src pravi p«. Clevelandu imajo tudi poaeblče se hočem prepričati, da je A BL1*** * bHžnJih J S. res tako p^l, naj p,^am, - „ . ^ _ demokratov. Naši pri sloven-Wvllko 27 t dne 9. februarja ns drugi dan me sanitentnl vojak Spomini U vojne Bužie. Mont.-—Bilo je v Loui-giani, Italija, bHzu mofja, ko me je napadla mrzlica. Javil sem se bolnega in takoj drugi dan mi je zdravnik dal listino, da sem odpotoval do postaje Udine. Tam sem drugI dan dobil vlak Rdečega križa, ki me je odpeljal v zaledje fronte. Znašel sem se v baraki na Op-činah, kjer so bile bolnišnice. Mislil sem, da bom odpotoval dalje v Ljubljano ali kam proti Dunaju ali celo na Poljsko, ka« mor so tisti čas večinoma pošiljali malariste. A temu ni bilo tako. Ostati sem moral v barakah ns Opčinah in pričel stradati kot lovski pes. Zdravniki so namreč malaristom predpisali zelo malo hrane, češ, da jc stradanje najboljša lekcija proti tej bolezni. Seveda so s tem le eksperimentirali na račun bolnikov, mi pa smo jih radi tega stokrat prekleli. Tam sem stradal dvajset dni. Nekega dne mi bolničarka naznani, da bom šel drugi dan naprej, kar se res zgodi. Iz barake sem šel vesel, ker sem mislil, da. grem proti Ljubljani. Kaj še! Le dober ,streljaj naprej so bile druge barake, kamor me pelje sanitetni vojak, ki v pisarni iz roči listino. Tista baraka je bila opremljena za odpošiljanje vojakov okostnjakov. Takoj sem se zavedel, da ne bom šel v bol nišnico v Ljubljano, ampak kam naprej. Dva dni sem prebil v eni iz med tistih barak, ki so bile dobro zastražene, da se ne bi kateri vojak poslovil po francosko in cesarskim banditom pokazal fige. Čez dva dni zopet pride vojak, ki me odpelje do cestne Železnice. Kam sedaj? sem premišljeval, kajti vprašati nisi smel. Pride poulična in jo za sedeva. Takoj mi je bilo jasno, da se peljeva v Tčst. Kaj bom delal v Trstu?—ml je rojilo po glavi. Da bl po starem mestu lovil dekleta, za tako delo še nisem bil sposoben Ko prideva v Trst, me vojsk popelje v neko vojsšnico—mislim, da je bila sv. Petra, ali kakor se je že imenovalo tisto sivo, ušivo zidov je, kamor so gonili okostnjake. Mene in listino izroči nekemu naredniku. On je odšel nazaj na Opčino, jaz pa sem tam ostal. Kmalu sem dobil jedače, da sem žrl in žrl, da bi kmalu počil. Vojaki so me obložili s komisom in prigovarjali, naj "žrem", češ, da jim je znano, kako morajo stradati v tistih barakah na Opčlnl. Tri dni sem ostal v kasarni ln jedel pa spal kot kral Matjaž. Četrti dan je nas 30 vojakov zapustilo Trst. Zasedli smo malo barko, s katero smo se peljali po Jadranu do mesta Grado. Od tarrf pa dalje po malem kanalu in sc končno znašli v mali vasi v Furlaniji. Tam smo bili vsi uvrščeni k eni ln isti stotnijl. Drugi dan sem dobil vso vojaško opremo in se oborožil do zob. Sedaj pa dalje proti Pijavi nad makaroo*4e. Tri dni smo se vežbali—desno ... Ko se spet vežbamo, me nekega dne napade mrzlica, da ie bilo joj. Mislil sem. ds bo po meni. Nl-pem se mogel držati pokonci v vrsti. Puška ml omshne ln udsrl poleg stoječega vojsks po obrazu, ds ie ksr zastokal, jsz ps sem telebnil na tis in pkdel v nezavest. čez dve url se zbudim v barski In vojski ml začno praviti,! Ikajse je zgodilo z menoj Takoj hi v bolnišnico za *sm sem ostal štiri dni ^ Ksko to, že tri dni in tn »J nisem použil ničesar, toT * Pomeni? čudno «Wje* vse to početje zdravnikiv^ me hočejo v resnici sesti* da bom umrl od gladu' v* bil na jaanem Mislil sem. i zopet zdravnik ukazal, d« m - smejo daU nič hrane do doid nega časa, da tako ''izlečho*? jo malarijo. Bil sem tlho ©rob v mqji "kreveti". dan pride naokrog zdravnik začudeno ogleduje in pravT- tttS?' 'dasi tak kotuj ko je bil že tri dni v gro£ Nisem mu mogel odgovoriti liko sem bil slab. pa oe bolničarju za njegovim tom: "Na tega smo pozabili, tri dni je tu, ,pa ni dobil še jedače." — "Forfluchte," » zdravnik, *bo poginil od glad Takoj ukaže, da mi prine, juhe in bolničarka me je pr| la pitati kot malega piščan Kmalu sem se bolje počutil, to dobim več porcij mesa ii. Čenke, tako da sem se najede tri dni nazaj in za šest dni prej. V bolnišnici sem ostal k dan, nato pa nas je vee vojaki malaristov odpotovalo do pon la. Tam se vkrcamo na bar ki nas popelje v Trst. Tam ostali en dan. Nato pa, ko bilo vse urejeno, smo šli na lezniško postajo in se odpe z vlakom Rdečega križa pr Ljubljane na Dunaj in pol naprej v mesto Slezijo na ft skem, kjer je bila vojaška nišnica za malariste/' Frank Krol Glas s farma Albla. Iowa.—V vojnem so tudi farmarji prišli do v ve. Vse jih nagovarja: "R« več živine, več prašičev, vee koši, Vsega je treba več prid ti." Se farmarskim fantom treba zdaj več k vojakom, in cer samo zato, da bodo vee delaU. Časi se spreminjajo. Treba pa je računati na menske bogove. Leta 1934 orali, sejali in sadili, posprav 11 pa nismo prav nič. Vse po je smo same vodnjake ko Zadnji dež smo imeli 15. m potem pa skozi vse poletje do 15. septembra; štiri mes| ni bilo nobenega dežja. Takrat sem prodal devet goveje živine in 12 prašičev, vse skupaj sem dobil — $84! bi zdaj toliko živine prodal, dobil $1200. Tisto leto je vlada pobrala živino, pa malo plačala. Ki bilo kaj vredno, so pobrali klavincah, kar ni bilo za so pa pobili in v jamo zakoj Nekega dne sem sedel pod | vesom v senci in bral Prosvi Naenkrat se ustavi avto mojo hišo in neki star fan zavpije: "Louis, pojdi z na« "Kaj pa je?", ga vprašam "Štiri milje od tukaj ljudje, so na relifu, kopljejo jame, živino streljajo in jo zakopi jo. To moramo preprečiti" Ko pridemo tja, je stalo ki 10 do 15 trokov polnih živin okrog 40 do 50 ljudi, eden z v kim revolverjem. Tako se je lalo po več krajih. Tisti fars s katerim sem se peljal, e nekaj pregovarjal, češ, da bi i rali dati meso ljudem, ki »I nI. Pa ga ni nihče poalufal To sem napisal, ker slišim, da moramo farmarji pridelati. Pred več leti se je vršila k vencija SNPJ, na kateri » sprejeta pravila, ki so d<»l« nekako tako, da jednota jx* je na posestva le v mesti" » 000 ali več prebivalcev; k ^ manj, se članom nič ne po* na posestva. Farmarji p« * v pošte v nismo prišli. Seveda, zdaj je vse dm«i Denarja je povsod dosti. *' ti bo denar, če pa zanj ne trn nič dobiti. Ljudje, ki živig farmah, niso velik« P' ker si lahko vsskdo aro za svojo potreb** ali drugih stvsri. Saj vee pridete, kar rm«tn» * uživa. ^^^ ^ [5 APRILA Vesti z jugoslovnaske (fronte poročila Jygoal<*vanakega informacijskega centra in drugih viroT 24. januarja, da je Nedičev po- PROSVDTA SBFgabrovšek. dele. vork et prispel v new New Vork, 11 flBHHfr /^njem N^ Vork^ (se nahaja naslednja ve*t. jttooslorani pripravljeni na * invasljo • Včeraj je pristalo na La Guer-f.. Fl,y ktalo American Kx-m Airlinc s 15 potniki iz Ve-Britanije. Med njimi se je jjal Fran Gabrovšek, član ult,ja jugoslovanske vlade v anstvu, ki je prišel v Ame-za tri mesece, da se posveti ^vojnim problemom ^^^^ General je izjavil, da je arma-, generala Draže Mihajloviča ipravljena na udar proti silam ,£at ki jih obkrožajo; udarila o, kakor hitro se bo začela, za-tniska invazija Evrope. Do-| je tudi, da so poročila o frik-med silami generala Mi-»jloviča in jugoslovanskimi tizani pod komunističnim stvom pretirana; spori nima-onega ostrega značaja, kate-ga jim pripisujejo. V cirski lisi o bojih v Sloveniji f §t. Gallener Tagblatt prinaša (svoji številki od 23. januarja jjši članek o Jugoslaviji in u-r naših upornikov. Podrob-i opisuje približni potek vojne [»te od Gorskega Kotora do IfeJebita v teku zadnje zime. o sencih pravi list: "Na slovenskem ozemlju pe, liške skupine drže v prede-jugovzhodno od Ljubljane oti Kočevju in do Čabra. Na ozemlju imajo v rokah po-ao oblast. Njihove sile, ki so to ozemlje, dominirajo tega tudi na železniških pro-Ljubljana-Trst in Ljublja-katerih okupatorji ne popolnoma zaščititi; če-so pretrgane radi sabore, in vojaška sila upor-še ni propadla. Ruski U-in dogodki v severni Afri-upor oživeli in mu vdahni-. novih sil." v...— [jugoslovani v nemški uniformi (Angleški list 'Evening Stan-[ dard' je prinesel dne 28. januarja članek o Jugoslovanih, mobiliziranih v nemško vojaš-I ko službo — tu gre brez dvoma za Slovence, vpoklicane v nasprotju z mednarodnim pravom — katere so Nemci podali v Italijo, da vrše garnizij-*ko službo). agentura Reuter je nesla vest, da je bilo v Tu-iji ujetih več Jugoslovanov v « vojaški uniformi, od karih sta dva, stara prvi 19 let [drugi 2.1 let, izjavila, da sta bi-pred.šestimi meseci priZllno klicana v nemško armado; žila sta nekaj časa v Neapolu, (»mesecu januarju so jih posla-lv Tunizijo. [Zozirom na položaj v iUliji, E-v.-nmg Standard, je zelo pno dejstvo, da Mussolini s strani mobilizira Italijane Ktrnizijsko službo v Jugoala-W< dočim pošilja Hitler Jugo-Vin<- v uarnizijsko službo v I-UJ1- i i ^ volje daje Hitler Jugo-J^om orožje, da bi ga v nje-'slu/bl uporabili proti Itali-I ,,,(la "a fronto jih ne pa» P ^ V Tuniziji so imeli ** '' varno nalogo, da Vaškimi tanki in infante-■P®wij« minska polja. mobiliaaclja na j Hrvdbkem kJ,'V K' poročal v želj" i slednje: je <*1 redil na Hr-n < šcansko mobi- J«' dekret, ki pred-r' ran je zgradb, pro-»n vseh vozil za aAko uporabo. Ci-•'vo bo obvezano, vojnemu naporu. ' "M>be i/pod 15 in Prosti in matere z leta. i ljedelski minister Radoslav Ve-aelmovič izjavil, da bodo morali srbski kmetje obdelovati zemljo prav do zadnje krpe plodne grude. Veselinovič je izdal poziv naslovljen kmetom, naj takoj oddajo ves preostanek živežnih pridelkov in naj svojo domovino zalagajo s hrano, tako da bodo mogli živeti tudi oni kraji, ki ne proizvajajo dovolj. Objavil j« tudi, da bo treba v bodoče zasejati več sladkorne repe in še nekaterih drugih pridelkov. Močno je poudarjal, da je poglavitna zahteva sedanjega časa, da kmetijstvo poveča množino svojih pridelkov in da skrbi zato, da ho tudi najmanjša krpica zemlje dala svoj maksimum. . V...— Z londonskega radia London, 31. marca (Radiopre-jemna služba). — Govornik na srbskohrvaški oddaji ostro odgovarja Paveličevi radiopostaji Hakovici, ki je talila, da so ne- niti tisoče ljudi, ki so jim bil sreče našega naroda krivi oni, ki domovi porušeni, ko ni ne trana-so izvedli revolucijo dne 27. mar- porta, ne praznih hiš, ko ni ne elektrike, ne plina, ne kurjave kakršne koli vrste. Ni jih mogoče prepričaj, kaj ao naši preda vatelji vse doživeli in napravil v časih angleškega "blitza". ca. Vsi ti poskusi Paveličeve propagande so brezuspešni, ker hrvaški narod vedno odklanja to naziranie in povrh tega še svojih težkih sedanjih izkušnjah dobil nov dokaz zato, da se njegova usoda in srečnejša bodočnost nahaja v rokah naših zavez nikov. Izdajalec Pavelič je za grešil uboje nad Srbi, katere ob soja ves svet in poskušal s silo pokatoličiti preostale Srbe. Tudi Milan Nedič v Srbiji Je napadal revolucijo 27. marca Toda ta preobrat ni bil le delo male peščice ljudi, temveč posledica skupnega upora vsega naroda. Ako bi ne bilo izdajalcev kakor sta Nedič in Pavelii, bi bil imej naš narod manj žrtev in bi ne bil toliko trpel. Toda naš narod se ne bi bil rešil nesreče tudi, ako bi bil po volji narodnih izdajalcev podpisal pakt s Hitlerjem. Ali morda Rumunija ni razkosana — ljub temu, da je Hitlerju poklonila preko 300,000 mladih rumunskih življenj? Nedič izroča Srbe Nemcem, da jih streljajo, a obenem trdi, da dela za blagor domovine. Nedič in Pavelič in oni, ki z njimi sodelujejo, nosijo od govornost za neštete tisoče nedolžnih žrtev. P Izšel (Isvlrno poročilo Prosveti) 19. marca 1943. Začela sem spet hoditi v šolo. Danes sem se izučila vsega, kar nam je treba znati o pitni vodi. Katero in kakšno vodo je priporočljivo rabiti kot pitno vodo. Deževnica n. pr. je verjetno brez bacilov, če je shranjeina v primernih zaprtih posodah. Tako je voda, ki se zbere na vrhu hriba in ki curlja doli po pobočjih, če jo speljejo v rezerva r. Izvirki in studenci so bolj sumljivi in nevarni. "Za pesnike je stu-dei^nica simbol čistoče—ne verjemite jim." Kako napraviti vodo pitno, če sumite, da je okužena? Prevrejte jo. Včasih to ni mogoče. Če nimate ognja ali posode-ali obojega. Klorinlrajte jo. Pridenite klopna v razmerju 1:1 milijon. En del klorina na milijon delov vode. Klorin je običajno v obliki plina, ki ga ni mogoče vedno imeti pri rokah. Najlažje ga je imeti pri sebi v obliki "bleacbing powder", v dobro zaprti kovinski škatlji se obdrži dolgo v pravi formi. Kako vzeti vodi zoprni okus po klorinu? V dvolitrsko steklenico denite dva zrnca "hypo", soli, ki jo rabijo fotografi za fiksiranje. Ali ste vedeli, če je voda okužena in stoji nekaj časa, recimo en teden, da bacili v njej pocr-kajo? Bacili tifusa, kolere in griže morajo imeti toplo človeško telo, da se dobro počutijo, da žive in ae množe. Torej čim dalj stoji voda v razmeroma hladni klimi—vse kar je nižje kot človeška temperatura — tem bolj verjetno je, da je brez bacilov. Med tem so se verjetno nabrale smeti v vodi, ali smeti so lahko popolnoma higijenske, bacili ne morejo biti. Če popijete včasih nekaj smeti, ne škodi veliko Bacili se redijo v Živem ali mrtvem živalskem organizmu, rastlinske smeti zato niso nevarne. Tole sem danes poslušala in si mislila, ko bi le prej vedela ono o klorinirani vodi, kako ji odvzeti okus, ki je tsko neprijeten. Ko smo imeli "blitz" in so nam poškodovali vodovod in ni priteklo vode iz nobene pipe po hiši, so vojaki vozili v avtomobilih vodo po ulicah in jo razdeljevali. Čakali smo v soboto popoldne, da smo dobili vodo in čakali smo na kotliček, da bi zavrela za čaj. Še nikdar nismo čakali tako težko, še zdaj se tega spominjam. Ko je bil čaj na-lit v skodelicah-wu bil užiten. Kot da bi popili vso bolnišnico, se vam je zatikalo v ustih. Zdaj bi vedela, kako si pomagati v takem slučaju. . Šola, v katero hodim, je kurz za pomoč v povojni Evropi. Priredil ga je British Couneil, ki, ima mnogo dela z zavezniškimi begunci in vladami in ljudmi v Londonu. To vam je mednarodna mešanica, begunski babilon, zgneten skupaj v mali predavalnici blizu St. Pancras kolodvora, v okraju, ki je trpel veliko pod udarci nemških bomb. Tam se lahko spoznate z vsako nacijo starodavne Evrope. Poljakinje v uniformah svoje armade razpravljajo neprestano v svojem aristokratsko-zanosnem jeziku. Čehinje, Belgijanke, Francozinje, Judinje, kdo ve odkod. Nekaj moških med njimi, ne veliko. Tam Francoz v uniformi, tam Anglež v civllu. Nekatere poslušalke so mlade in elegant Ljudje ao si v bistvu povsod enaki. Angleži eo morda bol, flegmatični, kakor drugi, ali to jim ni edino prineslo zmage Razen tega vedo, kaj je ljudem treba najbolj nujno, da preži ve katastrofo. In povrhu vedo, kako organizirati pqmoč in kako spraviti pomožno akcijo v pogon Ta tri dejstva ao dobila vojno za Anglijo in zavetnike. Ker ta dejstva so jim pomagala, da so prestali teiak in dolgotrajen "blitz", ki bi zlomil marsikatero drugo deželo. Regum ne pride v ljudi, kakor Sv. duh na bin koštno nedeljo v obliki goloba iz neba. Pogum je sestavljen iz tiaočev drobcev, ki so razmetani po človeku in okoli njega v njegovi zaveeti in podzavesti. Toplo kosilo, počitek ob ognju v druž bi sosedov, s katerimi se lahko pogovoriš o prestani h grozotah, prijazna beseda, Churchillov obiak, vse take malenkosti na pravijo nearečo bolj znosno. Bi la je organizacija pomoči za prebivalstvo, ki je dobila to vojno za Anglijo. In taga se lahko na učimo od Angležev, tega se moramo naučiti od njih, da ne zapravimo dobre prilike. Ni velike razlike, kako ravna ti* z otroci po otroških domovih, ki so osiroteli v londonskem "blitzu" in kako ravnati z otroci, ki so preživeli grozote jugoslovanske državljanske vojne in tuje okupacije. Da, nekaj razll-ke je in na te vas opozore predavateljice. Tako amo poslušali onega dne celo uro, kako Je za mlade ljudi okoli 15 let veliko težje najti duševno uravnovaše-noat, če se fizično telo ne more prirodno razvijati, ko potrebuje največ hrane za ra8t in je njjm. Veliko, veliko razumevanja boste potrebovali in veliko, veliko potrpljenja." To sliSimo vedno n vedno znova. "Ne smete obupati, če pridete vas in poprosite ljudi, naj vam prinese škaf vode od onega Studenca. Zgoditi se zna, da vam odgovore, da je ureteikij, da tega ne zmorejo. Čudno sa vam bo zdelo, da je to pretežko za ljudi, ki ao pretrpeli in prenesli v zadnjih meeecih toliko hujše stvari. Pozabiti ne smete, da je Človeška narave, da popusti v trenotku, ko je popustil pritisk nanje. Le pomislite, kako je zdaj z nami, koliko ljudje govore o protizračnih topovih in strahovitem streljsnju, 'ki ga ni mogoče/.Prenesti za ves svet.' IV«ko slišite govoriti ljudi, ki so šli skozi najhujše Čase "blitza" in so ga lažje prenesli, kakor zdajšnjo baražo. Protlzrakoplov-ni topovi streljajo m&ogo hujše 1 alf razmeroma ne toliko bolj, kakor Jih mi ne moremo prene- Ob drugi obletnici padca Jugoslavije ne, druge že v letih. Tako smo'sti. Napetost, ki nas J? težila, Je popustila in z njo so popustile naše sposobnosti, da prenesemo mnogo težje stvari." Kar poslušamo v šoli, ao čisto prirodne ln preproste stvari, ali Je vendar koristno, da nas spomnijo nanje, da jih ne pozabimo. ■j? Dolenjka. se zbrali tukaj, da poslušamo nasvete sngleških profesorjev in predavalk. Nekateri naši ljudje, s katerimi sem govorila o šoli, ae smejejo skeptično. "V praksi Je vse drugače, kakor pri predavanjih." Kaj morejo znati in vedeti angleški profesorji o naših ljudeh in krajih! Ni Jih mogoče prepričati, da je pd vsem svetu ista stvar—ali vsaj zelo podobna—p kako spraviti pod streho in hra- Najsaneeljlvejie dnevne dola vske veetl eo v dnevniku "Pro* sveti." AU I0> Htate vaak dan? t Srbiji IMnauzei 'pts kVOji (O priliki druge obletnica na-cifalistitnefM n«p«d« ns Ju«osla-vijo ln Grčijo so nek4teri kon- {[resni prvaki podali laskave ia-ave o vztrajnosti in hrabroati obeh balkanskih narodov in njihovi brespofojni volji do svobode. Prinašamo nekatere vainej ie teh iaiav;) Senator Elbert Thomaa. Uteh Senator Thomaa je Član sena-lovih odborov sa vojno in za zunanje zadeve.' Njegova ii|ava je bila naslednja: * "V pomladanski sezoni 1941 so bili izgledi onih redkih demokracij, ki so se Še borile, Jako mračni in čas je bil zanje naj dragocenejša stvar. Orki ao se bili uprli Italijan skemu napadalcu in ga vrgli ne saj preko svojih meja in se niao udali nitj takrat, ko jih Je napadla Nemčija. Ves svet je zrl na Jugoalavljo, katore ljudatvo ae ni bilo Ae niS kdar umaknilo v obrambi avoje avobode — to je ljudstvo, kl Je zadnji vojni jedlo volkove, e je vendar v ayojih gorah vztrajalo tako dolgo, da ao prispeli zavezniki in v Vardarski dolini sa» dali centralnim silam smrtni u* Jugoslovani so strmoglavili svojo apizersko vlado, ostali zvaati svojim pogodbam in »a-jvrnili grožnje dveh ogromnih velesil. Obe deželi sta bili na->adeni dne 6. aprila ln sta pla-lali strahotno ceno za svoje medsebojno prijateljstvo ln ze zvestobo idealom, za katere se zdaj bori 31 Zedinjenih narodov. Njihove mesta so bila porušena, tia tisoče civilnega prebivalstva je bilo pokošenega od strojnic in njihove dežele so bile oropane vaega, kar je sovražnik le mogel odnesti. Milijon 3rkov in milijon Jugoslovanov e umrlo — kar je najvišja cena, plačana od katerega koli drugega naroda v tem boju za svobodo eveta, ako upoštevamo razmerje s celokupnim prebivalstvom. A kljub temu ae še vedno naprej bore. Ni dvome o tem, de sta si Ck-čija in Jugoslavija zaslužili občudovanje nas vseh in Častno mesto v zgodovini in v zboru narodov nove Evrope po zma A." . Senator Boaaalt Champ Clark, Mlaaourl 4 Senetor Clark je član aenato-vege komiteja ze zunanje odno-šeje. Njegove l«java' > naslednje: "Pwd dvema letoma se je nemška pošast začela valiti na Jugoslavijo. Par dni poprej, dne 27. marca 1941, je Jugoslovansko ljudstvo uvidelo, da je pronaci-stična vlada meietarila za njegovo čast ln Je pregnalo Isvizlin-ge, ki so sklenili p*kt z Nemčijo, zavrglo je pogodbo in se odločilo za boj z nemškimi tolpami. Nikdo izmed onih, ki §o doživeli to fazo aedanje vojne, ne bo mogel pozabiti usode Bel-grada — nepotrebno uničenje tega ln mnogih drugih neoboro-šenih 'odprtih mest' in mslih krajev. Jugoslovanska grmada se Jc borile juneško, toda naeisti so se valili preko vse dežele, kakor povodenj eli požar in g svojimi mehaniziranimi valovi pokrili vso zemljo, katore slabo oboroženi Srbi, Hrvati in Slovenci niao mogli braniti. Nacisti so mislili, da eo ai zares osvojili. Toda kmalu so v avoje presenečenje uvideli, da je podjarmljenjo Jugoslavije naloga, ki nima nobenega konca. Kmalu ao se pojavili četniki, slavni po svojih peemih In dojenjih in ustvarili različne točk* Angleško letelo, kl Je opasllo ln reiUo dve vojaka ae morju v bltilal otoka Cejleaa. Pregled vesti po Klmerju Davim, ravnatelju urada ta vojne informacije* Možje in material v Tuniziji Z gotovimi pridržki smemo reči, de se stvari v Tuniziji ras vijajo precej dobro, čete generala Montgomeryja so veterani vojskovanja v puščavi; naši vojski ao se morali naučiti v trpki šoli izkušnje po svojem porusu meseca februarje, naučili so se pa hitro ln zavzeli so nazaj, kar so bili zgubili in Ae nekaj zraven. čeatniki, ki so se povrnili iz Tunizije, pravijo, da se naši vojaki ne le dobro izkazujejo, ampak tudi naš material. Neš tank M-4 je baje najboljši svoje vrste v boju. Nemci so imeli večji tank, bil pa je počasen ln preobilen ter je nudil strelcem obseŠno tančo. Naše letele ao tudi dobra njave. Nai P-40 je bil vedno uspešen v boju sredi puščave; ni imel toliko uapeha v nekaterih lanskih bitkah na Pacifiku, dober pe je bil v Egiptu in dober )e tudi sedaj v Tuniziji. Mornarji Združenih narodov Govorimo o medzaveznlški kampanji — Britancev, AmerU kancev, Francozov, ki sledijo Oiraudu in Francozov, ki aledijo De Gaullu; uspeti pa ne bi mog la brez možjtakega tueate drugih narodov Norvežanov, NI zosemeev, Op* o v, Jugoslovanov, latinskih Amerikancev — mož v službi, ki dobiva manj publi-citete kakor drugi, ki pa riakira-jo ravno toliko, ne da bi imeli zadoščenja, da bi se aktivno borili v povračilo — ln to so mornarji trgovskih mornaric Združenih narodov. Bres njih, mi ne bi mogli zmagati v totalni vojni, , Fronte, ne kateri ti mornarji dalejo, ni aikoli pri miru; hujša je v nekaterih letnih časih bolj ko v drugih. Morda ne ved* no tako huda, kakor v nekaterih meaecih lanskega leta, vedno pa zadosti huda. O podrobnostih se ne more poročati, ker sovražnik bi jih red izvede). Vendarle kljub vsem ladjam, ki ao bile potopljene, je velikansko število ledij, prevažajočih ogromno količino blage, varno dospelo tja, kamor so bile namenjene. Nemški ujetniki, zajeti v Tuniziji, ao ae začudili, ko so sagledli ogromne količine materiale ze ameri-Ako armado; pravili so, da jim je radio z doma povedal, da je bilo vae potopljeno. < Boj t draginjo Noben posameznik, noben razred ljudstva noče seveda zaostajati preveč nazaj v stvari mezd in cen; vsakdo hoče ohreniti svoj sorazmerni položaj, ako le more. Ppalaniea predaednike pe, s kateijo je odrekel svoje odobre-nje zakonakemu načrtu Bank-heed BiU, Je izjevil: "Čas Je prišel, ko se vsi izmed nes — poljedelci, delavci, upravitelji in vlagatelji — moremo zavedati, da ne moremo izboljšati svojih življenjskih standardov, dokler vojne treje. Nerobe, mi vsi mo-zlesti leteče trd^ramo skrčiti svoje standarde Življenje. Ako to storimo, nikdo izmed nu ne bo prisiljen pogrešati dejenekih potrebščin življenja. Mi val moremo imeti vsega zadosti, Ako ne akuiamo In predsednik Je dodal: "Mi že le sedaj sečenjamo čutiti krute posledice totalne vojne. Možje, srečni s svojimi družinami, morajo zapuatiti čedne ln dobro Jdač^ne službe, de posteneio vo-aki zs $600 ne leto ob le skromnih dodatkih sa žene in otroke, ki so od njih odvisni. Mi, ki o-stajamo v civilnem živlJAnju, da produciramo živež in zaloge se-nje ln neskrčljiv minimum saae, se ne smemo kregati tned seboj v praznem prizadevanju, de bi si Izboljšali ali celo ohranili svoj položaj na rečun drugih." V močvirjih Tunizije ln Nove Gvineje bo to odmevalo kot nekaj pametnega. Morda bo odmevalo kot nekaj pametnega tudi pri mnogih ljudeh tukej doma. tovega komiteja za zunanje zadeve.' Njegova izjava je naaled-nja; "Ko h je pred dvema letoma jo |j rušil odpor redne armade v Ju-gošlaviji, »o nacišli misliti, da bo njihov iakoivani novi red eutenjštva in iikoriMeitanja kmalu obveljal v tej tasedeni deželi. Toda volja do odpora je ottala neokrnjena v Jugoelfčongr^nik Doughton,__ viji, ki Je v vaej svoji zg«idovini kril u Severne Karollne in ae- Murray so osvojitev davčnega načrta VVashington, D. C., 11 Philip Mprray, predsednik Eesa industrijskih organi apeliral ne voditelje euke in republikanske, ke, naj posebijo na rs slike in sprejmejo načrt glede pleAeva-nja dohodninskega davka b| Apel vsebuje pismo, ki Murray poalal kongresuiku tinu, voditelju tepublll manjšine v nižji zbornici, naglaša, da načelo plačevanja davka sproti ne, sme biti felaAč za neplačevanje davka s štreni onih, ki vUe«-ju visoka dohodke J« odpora, ki ao imeli v planinskih j pokazala, da Je dežela borbeno- i«,|nfk odseka za pota ln sred- « krajih nešteto oporišč. Te sku-jstl, katere ljudstvo gre reje v pine rebelev ao ae spojile v o- < smrt nego v sužnost In ve, da bo gromno armado, ki zdaj gloda I za večne čase obsojeno na živ-življenjsko važno organe oaci- ijeaje plazilca, ako ae pokori Iz stične pošasti, ki Ja požrla nji-strahu pred brutalnostjo zati-hovo zemljo. Kmalu se bodojranja. Jugoslovani s pomočjo sovernikov pregrlzli ven v sončno luč in svobodo. Kadar pride ta dan, bodo imena jugoelmfantklh rebri* v zapisana visoko na vrhu seznama onih, M so cenili čast in svobodo trti je nago v»e drugo na svetu." Senator Jossph G«ffoy Jugoslovanski gerilci so kma-lu začeli svoje nspade na nacistično in fašistično okupacijsko armado Posledica je bita, da mo morali Nemci in Italijani drtali lam velike sile. Tako je dokazalo ponosno in Itojetfito ljudstvo Jugoslavije, da te ni pokorjeno in da je Us-I kozvattf novi red nacistov zidan številki od Ameriški vojaki pred šeiesnlško po*aJ* v MaknaeerHL ki ee ge Ben«tor Guffoy Je člen na pesku in ee ho kmalu sruMl sena-1 m razpadal." siva, Je izjavil, de koda člani toge oil»eka obnovili ras I lian Je o predložnih davčnih načrtih. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JKDMOTA ladoJa a vole publikacije |p Aa Aleaeivela svojih Idej. Nikakor pe ■irit y«rila«' II« gUallo Torej agitaiorišal dopisi ne pošiljalo Urts MUt » , Vlada Združenih držav hoče, da Ji v prihod-njih nekaj tednih posodimo 13 milijard dolarjev. To lahko storimo in MORAMO storiti. Vsak Američan »e mora zavedati sledeče resnice: V tej nafti najhujši vojni smo dobro sateli. Izvežbali smo dosti vojakov, izdelali smo dosti orožjs in zgradili mnogo ladij. To je pa komaj začetek. Nihče med nami, noben moški In nobena ženska ne more za trdno reči. da to zadostuje zs nsto zmago v tej vafni! ZGRADITI MORAMO VEC! Prekosili smo vae rekorde, ko smo Isni zgradili oaem milijonov ton Isdij. Toda možje v ar-madi in mornarici, ki vedo. kako stvsr stoji, vsm Ishko povedo, ds niti 18 MILIJONOV TON. ki jih zgrsdimo v tem letu. nc bo dovolj! NAS BOJ MORA BITI VECJ1! Odslej pa do zmage mors biti Amertks v ofenzivi. Vaši sinovi, bratje in zakonski molje morajo v vedno večjem številu odhajati na bojno e polje. Naše izgube so se ie začele množiti — In zatjaprej bodo vedno večje. ZATO MORAMO KUPITI SE VEC BONDOV! Seveda jih že zdaj kupujemo. Toda pomagati moramo, da se pokrijejo stroški povečane gradnje in bojevanja . .. Storiti moramo po vseh svojih močeh vsaj toliko, kolikor žrtvujeje oni Američani, ki se potijo in bojujejo na tucat frontah — najbolj krvavo bojevanje pa šele pride. Odkrito dejstvo je: če hočemo, da bo naša vojna gladko tekla, moramo U mesec izvletl lz naših iepov še posebnih 13 milijard dolarjev — to Jo IS milijard dolarjev poleg našega rednega kupovanja vojnih bondov! V prihodnjih lednih vas obišče eden naših tisočerih prostovoljcev, ki ao dali ves svoj čaa in napor tej hondni kampanji — toda ne čakajte nanj. Odločile ae takoj, da atopite v banko, na , pošto ali kjer koli je najbližji prostor, kjer prodajajo vojne honde in tamkaj storite svojo dolžnost še predno bo is ksmpanja zaključena. Ne pozabite , s tem, da storite svojo dolžnost, nare- dite sami sebi eno največjih uslug v svojem življenju! Kajti vojni bondi Združenih držav ao najboljša investicijs na svetu. To-Je Investicija, ki ae prilega vašemu položaju. Ta investicijs vam pa tudi daje priložnost, kakršna pride le enkrat v življenju, da namreč dobite svet, v kakršnem hočete živeti po tej vojni. Vsak cent, ki ga vložite v vojne bottde, bo pomogel do garancij za veliko dela in zaslpžks v mirnem čaau. Za domovino — za svojo korist — Investirajte v te bonde vse, kar morete!! SEDEM RAZLIČNIH VRST BONDOV JE—IZBERITE SI ONE, KI SE NAJ BOU PRILE2EJO VAŠIM RAZMERAM Federalni vojni hranilni bondi, serija Et Zelo dobri sa investiranje prihrankov posameznika in družine. Nosijo vsm $4 ns vsake $3, kadar bond dooori. Ti bondi so namenjeni predvsem sa male vložnike. Datirani so prvega v mesecu, v katerem kupite honde. Prinesejo vam 2.9% obresti na leto, če Jih držite do časa doso- relosti. Ti bondi so v vsotah: $25, $50, $100, in $1000. Vnovčite Jih lahko vssk čas po P* ku 60 dni od dneva nakupa. Cena jim je zrelostne vrednosti Zakladni bondi s 2Vi% obresti, ki £ če jo 1964-1969: TI bondi se vedno W vnovčijo, banke jih rade vzamejo kot zsiU in so dobra investicija sa sklade, premoženj« kor za posameznike. Posebna ugodnost p n bondih Je. da se s nabranimi obrestmi ^^ ko porabijo kot plačilo sa federalne premo« ske davke. Datirani so 16. aprila 1943 m p« čejo 15. junija 1909. Nahajajo se v vsotah s i $1000. $5000, $10,000, $100,000 in tudi u 000, ako Je registrirano. Vnevčenje sc *** Junija 1904 in ae nadaljnje "at par" in i ms nimi obrestmi vred na vsak obrestni dst«® štiri mesečnem naznanilu. Sprejemljiv " federslne dsvke. Druge sekuritete: "<*' certifikatne dolinice, ki nosijo K*;, T* bondf 1950-1952, ki nosijo 2%; federalni^ bondi serije P; federalni hranilni bondi četrtekj^^ • ^daj vidim, kaj ** la in zaigrala Ah, m ca! Žensko življenje lt ^ to ceniti bi bilo vsal ška, zelo si.krasna in JLJ ko pride 35. ali 40. svoje življenje! Zato ne £ šsj nikogar, živi, izim * lata. še ti ostane časa d,« moliš; še utegneš paiu n, lena in šivati mrtvaško oh Bogu daruj svečo, a Vra^ burklje. Saj je vse eno« No rel^0? m Z moža?" c "Hočem," se je zasmejala ji Akimovna. "Sedaj mi Jt. eno; vzela bi tudi prepr* človeka." - * '"No da, to bi bilo prav' , kakega mladeniča bi si teda brala!" Žuželica je pomežil! in stresla z glavo. "Ah!" "Jaz ji pravim tudi sama-miča ne pričakaš, trgov« maraj, a vzemi preprostegi veka," je dostavila teU. T bi vsaj dobila hiša gospod, Ali je tsko malo vrlih lj Saj lahko izbiraš med našimi varniškimi uslužbenci. Vsi pošteni, solidni ljudje." "Ps še kako!" je pritrdila želica. Imenitni dečki so. hočeš, tetka, da snubim Anu za Vasiljs Sebedinskega?" "Ne, Vasilij ima predolge ge," je dejala tete resno. 1 mršav je in nima ugleda." Poslušalci pri vratih so se smejsli. "Ksj pa Pimenov? Ali mi Pimenova?" je vprašala Žu ca Ano Akimovnq. "Dobro! Snubi me za Pim< va!" "Pri bogu?" "Snubi!" je odločno ponc Ana Akimovna in udarila mizi. "Častna beseda, da ga mem!" "Prsv zares?" (Dalja prihodnjič.) -Sp "O ne, tega že ne! Glej ga, kako je pameten!" »ta se razvnela Franc in Rudolf. "Vsi plačali, vsi prinesli!" Anton se je vdal. "Pa dobro, meni je tudi všeč." Malomarno je zmajeval z rameni. "Složni smo! Bratca, saj razumeta, kaj je ultimat! Obleko moramo kupiti, to je kot pribito. Da bo pa pri tem imenitnem opravilu zaposlen tudi Anton, predlagam: Jaz kupim blago, Franc naroČi krojsčs, obleko ponesemo k staremu skupno. Da bo slavje veličastnejše, bo ogovoril očeta Anton, ki je študiran. — Slavnostni nsgovor v pesniški obliki je tvojs naloga, brst Anton." Rudolf se je prisrčno za-smeial. "Salo vstran! Prebridka je resnlcs, da smo prav veliki bedaki," je tehtno poudarjal Franc s skrbnim obrszom. "Staremu, ki ima veliko hišo, in kup denarcev, moramo kupovati oblačila. Mi, ki sami nimamo ničesar I Fej! — Toda pomislile!" Glss se mu je nižsl. "Ne moremo drugsče. Msr sts že pozabila, kato nas je ugnsl pred tremi leti? Ko si je stari skopuh izposodil v posojilnici nstsnčno do beličs toliko, koli- notarskim pismom se je posojilnico potem še vsedls ns hišo — ns našo domačijo..." "Sramota!" Anton je poainel. "Grdobija!" se je razsrdil Rudolf. "Imeli smo sitnbsti, potov in stroškov, ds smo zbrisali ta madež s hiše. Sta zadovoljna zaradi oblačila?" "Kakor smo se domenili." "Mož beseda." Bratje so si stisnili roke, se poslovili in razšli. -- * Tam gori, v prvem nadstropju, nad razhaja-jočo se trojico se je nalahko in oprezno zaprlo okno. — — Stari nocoj ni legel spst. Globoko upognjen je, ustavljajo* se pred podobo v Črnem okviru, hodil, begal iz kota v kot Pretil je otožnemu obrazu na steni, stiskal pesti; zbežal je v kot, pa se zopet vrnil vas skesan, pokleknil pred podobo, sklenil roke in glssno prosil odpuščanja. Molil je, klel in se jokal. Noč je kopičila nanj goro črnih slutenj. Opolnoči je bled in šlbečih se nog planil v Sosedje in druge novele Aat P. Čehov Poslovenil Frsn Pogsčnik BAB JE CARSTVO IV Večer f (Nadaljevanje.) "Poznam tako žensko, svojo smrtno sovražnico," je nadaljevala 2uželica in poslušalke po- nosno motrila. "Kar naprej vzdi huje in se ozira po svetih podobah, vražica! Ko j^ še gospodo-vsls svojemu stsrcu in je človek prišel k njej, mu je dala drobtinico s svoje mize, a potem je zahtevala poklonov do tal in pri tem čitala: Dasi si rodila, (I o-hranila devištvo!... V praznik ti je podarila košček, v delavnik ti ga je očitala. Sedaj pa, drage moje, se lahko znesem nad njo, ako se mi ljubi" Bsrbsruška je zopet pogledala K »veti sliki in se prekrižala. "Da, nihče ne pride pome, Spi- ridovna," je rekla Ana Akimovna, da bi izpremenila pogovor. "Kaj naj storim?" "Sama si krivs, ljuba! Čakaš plemiča ali izobraženca, mogla bi vzeti trgovca, kakor si sama!" "Trgovca ne," je vzkliknila tete in se vznemirile. "Reši nas, kraljica nebeška! Plemič ti zapravi denar, a zato bo postopal obzirno s teboj, nespsmetnica! Trgovec pa bo nastopsl tako strogo, da, ne najdeš mesta v lastni hiši. Hotela bi se ljubimkati z njim, s on bo rezsl kupone, sedeš z njim k mizi, s on ti PROSVITA n Ylffi __ . kjer je počlvsls služkinja. Zvonil ji je nad glave in jo prebudil iz spokojnega sna. "Vstani! Pokonci!" Prestrašena je gledala v njegov prepadli obraz z razprtimi očmi, iz katerih je plala divja groza. "Vstani' Pomagaj, da odženeva smrt!" je vpil kot blazen. ' "Takoj, takoj! Gospod, molite, nikar se ne bojte, asj je Bog z nami. Že pridem." Mirila in tolažila ga je kot otroka. Molila sta: Oče naš. Proti jutru aa je pomiril. In pomagala mu je v posteljo, bodreč ga, nsj zaupa v Boga. Z molitvenikom v roki je zatisnil trudne oči. Ko je prišel popoldne krojač, ga je napodil. Sedel je za pisalno mlzd. premišljeval in pi- Sinove'je silno zaskrbelo; šli so drugi dan in so ofatakali očeta. Ležal je v postelji. Ni dvignil rok, ds blagoslovi otroke, ampak je okrsnil obraz k podobi na steni; tjs so se ozrli tudi sinovi. Sinovi so gledsli, gnani po nevidni moči. Toda mrena jim je zameglila pogled, zato niso videli, kako so materine oči zasenčile dolge trepalnice. Ni jim bilo dano, da bi gledali solnčno čisto solzo, ki je kot žarek zdrknila po materinem lepem licu. In — ali se ne odpirajo ustnice kot goreč kelih cvetice? Zdaj —zdaj bo izpregovorila /.. "Podobo doli!" Oče se sunkoma zravna pp-konci. «*•«#! "Kaj ti je oče? Ne vznemirjaj se zaradi te neme slike! Bolan si," gs je miril najstarejši "Ha, zaradi name slike! Ssj govori! Podobo vstran! Tu v hiši govorim in zapovedujem sa-, mo jazi" Sinovi so se vprašujoče spogledali, toda nihče ae ni premaknil z mesta. "Bom pa sam!" Oče je vrgel odejo vstran in šel polnag, omahujočih korakov k steni s podobo. Že je razširil roke, da sname sliko, ko se opoteče. "Zopet prosjačiš? Ne uslišim te, nikdsr jim ne odpustim!" je vpil hripsvo, se opotekel, lovil po zraku in padel vznak z glavo ob tla. Sinovi so priskočili ter gs odnesli v posteljo. Služkinjs je prihitela v sobo. Nagnila se je nad onesveščenega gospodarja in mu gladila razo-r«no čelo, bele lase. "Ubogi oče," je rekla z žalostnim glasom. Sinovi se niso vznemirjali. Franc je šel po zdravnika, Anton in Rudolf sta pa sedla za mizo in molče opazovala Ženo, ki je prinesla mrzle vode in močila ž njo očetovo glavo. Starega Koščaka niso mogli prebuditi *k zavesti. Naslednji dan je umrl Sinovi so hiteli z zapečateno oporoko, ki ao jo našli v pisalrii mi^i, k prvemu notarju. Med-potoma so molčali J " Z uradnim, enoličnim glasom je bral notar: - "V imenu Boga Očeta, Sina in sv. Duha. Pri popolnoma zdravi pameti in razumu odrejam svojo poslednjo voljo. Hišo darujem ter izročam v last mestnemu« zavetišču za onemogle. Z dohodki iz hiše naj se oskrbuje najbolj potreben, od otrok zapuščen oče. Sinovi hiše niso vredni in ne potrebni. Če jih že ščiti zakon, jih naj ščiti v imenu matere. Opravo naj vzame služkinja Neža ter še pet tisoč nsj dobi iz hiše, ker mi je gospodinjila več kot trideset let. Anin." bo očital lastni lcruh in tvoj nizki rod! .. . Vzemi plemiča!" Govorile so vse vprek, prekinjajoč druga drugo, a teta je tolkla po mizi s kleščami zrorehe in v|a zardela in srdita kri-čSla: {> "Ne tsgovca, ne! Če mi pripelješ v hišo trgovca, ti pobegnem "Pst, tišje!" je zsklicsU Žuže-lica. Ko se umolknile, je zamižala na eno' oko ln rekla: "Veš kaj, Anuška, lastsvics moja! Pač se ti ni treba možiti kakor drugim. Bogata si, prosta in od ni- kogar odvisna. A tudi stsrim devicam se lahko pripeti, da jim ostanejo otroci, kar je nerodno. Čakaj, jaz ti najdem kakršnegakoli. pozabljenega, preprostega človeka, tega poroči zavoljo dostojnosti, potem ... živi, draga! Možu odx$neš pet ali deset tisočakov, in naj gre, odkoder je prišel, ti pa ostaneš doma kot samosvoja gosps; ljubiš, kogar hočeš in nihče te ne more obsoditi. Tedsj Ishko ljubiš svoje plemiče in izobražence. Ah, to ne bo življenje, nego krasna zabava!"—Žuželka je dlesknils s prsti in zssikala: "Živi, draga!" "Toda greh!" je omenila teta. "Kaj greh!" se je nasmehnila Žuželica. "Greh je zaklati človeka ali začarati starca, a svoje prijatelje ljubiti, gotovo ni greh. Sicer pa sploh ni greha. Greh so si izmislile romarice, da bi varale preprosto ljudstvo. Tudi jaz govorim povsod: Greh, greh, a sama ne vem, čemu!" Žuželi-ca je srknila požirek nalivke in je zopet zaklepetala: "Živi, draga!" To je izrekla očividno sama Sebi.—"Trideset let, ženske, sem mislila na greh in se gs bala;