Kolposkopija in žlezne spremembe
asist. dr. Leon MEGLIC, dr. med.
Ginekološka klinika, KO za ginekologijo, UKC Ljubljana
Uvod
Kolposkopsko ocenjevanje žleznih sprememb je naporno in celo za izkušenega kolposkopista strokovno zelo zahtevno delo. Atipične žlezne celice so za oceno problematične še na nekaj sto-kratni povečavi (citolog), toliko težje pa na nekai deset-kratni (kolposkopist). Še dobro, da žlezne spremembe, katerih največji del predstavljajo ravno atipične žlezne celice, v brisu materničnega vratu najdemo v manj kot 1%. Še dobro tudi zato, ker so razlike med posameznimi laboratoriji prav tu največje. Da so težave v odkrivanju velike govori tudi dejstvo, da je delež adenokarcinomov med karcinomi materničnega vratu do 20%, prekanceroz žleznega izvora pa je med vsemi odkritimi samo 2%!
Nujno je poudariti, da pričakujemo med atipičnimi žleznimi celicami v do
50% hudo displazijo tipa CIN II ali CIN III in v do 10% že invazivni hrenom!!
Glavne značilnosti so:
•	Nezanesljiva, predvsem pa zelo zahtevna kolposkopija
•	Nezanesljiva je tudi citološka ocena žleznih sprememb
•	Visoko rizične displazije najdemo v 9% do 54%
•	Invazivni karcinom najdemo v 1% do 9%
Endometrijske celice
V tem kontekstu moram omeniti tudi celice endometrija. Te so v brisu materničnega vratu najdejo redko, lahko pa pomenijo progres patologije endometrija, predvsem karcinoma in to še pred nastopom ostalih kliničnih znakov, predvsem krvavitve.
36	

Kolposkopija ne bo dala pravih odgovorov. Nujno je izvesti histeroskopijo z biopsijo prizadeta maternične sluznice. Če patologije v bioptičnem materialu ni, pa je prav, da se odločimo za LLETZ.
Adenokarcinom in situ (ACIS)
v
Se vedno je stvar velikih diskusij, kako pojasniti že zgoraj omenjeni 2% delež žleznih komponent v prekancerozah. Je razvoj v invazivno obliko res povsem drugačen oz. hitrejši kot pri planocelularni obliki ali gre le za nezanesljivost naših diagnostičnih metod. Nadalnja analiza pokaže, da je v do 70% v teh spremembah tudi komponenta planocelularnih prekanceroz, kar na srečo olajšuje prepoznavo prekanceroze kot tako.
Glavne značilnosti so:
•	Adenokarcinom in situ se pojavlja kot multifokalni vznik v petini vseh primerov
•	Razmerje med adenokarcinomom in CIN III je 1:50
•	V 70% je prisotna tudi ploščatocelična sprememba
Kolposkopija in kolposkopska slika
Principi kolposkopije ostajajo enaki, vendar:
•	Prvi resni problem nastopi, ker je žlezni epitel viden le pri % preiskovank.
•	Možen je multifokalen vznik, predvsem pa so pogoste mešane oblike sprememb.
•	Zaradi vsega naštetega je priporočeno, da se take bolnice kolposkop-sko obravnavajo v referenčnih centrih.
V sami kolposkopski sliki pa vidimo:
•	Pogoste so žilne anomalije lasnic in ne vijačnic, ki so značilnost plo-ščatoceličnih oblik invazije
•	Izločanje mukusa je lahko obilno, predvsem pa so vidna izvodila žlez, ki so znotraj atipične transformacijske cone
•	Papile se združujejo in dajejo vtis običajne metaplazije
•	Ne vidimo punktacij in mozaikov, pač pa rdečino ali bel plak, ki ni povezan s ploščatim epitelijem
•	Invazivni karcinom se kaže s papilarno rastjo nad nivojem porcije
Zdravljenje
Destrukcijske metode zaradi pogosto spregledane težje patologije niso indici
rane::
Primarna metoda zdravljenja adenokarcinoma in situ je klasična konizacija, Izjemoma pri mlajših bolnicah, ki še želijo roditi lahko napravimo veli LLEVZ. Pri spremembah, ki so odstranjene v zdravo moramo zaradi možnosti multifokaJnega pojavljanja bolnice slediti z brisi na pol leta še vsaj 4 krat. Kadar pa lezija ni odstranjena v zdravo, je obvezna rekonizacija ali hi-sterektomija, odvisno od želja bolnice.
Sledenje
Praviloma sledimo bolnice po posegu še vsaj 2 leti z brisi vsakih 6 mesecev, nato pa vsaj enkrat letno še 8 let.
a narekuje, da sc o bolnicah konzultiramo tudi z izkušenejšimi kolegi iz referenčnih centrov.
38	
72