D elo nas je sprva zanim alo pravzaprav zaradi h idrogeografskega dela (H idrogra- fija in problem oskrbe z vodo). In čeprav ta tem atika ni v o sp red ju , je prikazana in- struk tivno (P odobno velja tudi za raziskavo sosednjega o toka (C resa), ki jo je na po ­ doben način pred leti napisal N. Stražičič). Ta p rim er kaže, kako vsestransko se je av­ torica lotila osredn je tem atike. G lede prikazane tradicionalne oskrbe z vodo pa je treb a reči, da so bile na K rku še ne dolgo tega žive oblike (še značilnejši je v tem po­ gledu sosednji C res), ki smo jih na m atičnem K rasu lahko le približno rekonstru irali, ker so že zdavnaj ugasnile. K njiga N ovoselove je zato tudi za tovrstno proučevanje našega prim orskega krasa instruktivna. A vtoričina analitično-sin tetična obravnava K rka je nasploh spodbuda za m arsi­ katero ne le tem atsko podobno , tem več tudi regionalno-geografsko obdelavo. S tega vidika na delo tudi opozarjam o . D arko R adinja Ljiljana Gavrilovič, Hidrologija u prostom om planiranju. Prirodno-m atem atičk i faku ltet. O d ­ sek za geografiju i p ro sto rn o p lan iran je . B eograd 1988, str. 253. U čbenik vzbuja zanim anje že zaradi tega, ker je prvi te vrste pri nas, nam enjen pa je študentom prostorskega p lan iran ja , uporab lja jo pa ga na skupnem oddelku za geografijo in p rostorsko p lan iran je beograjske univerze. S tega vidika sm em o učbe­ nik tudi p reso jati. V bistvu naj bi šlo za ustrezno aplikacijo h idrologije, a ne kot teh ­ nične discipline, tem več v pom enu hidrogeografije , čeprav tega term ina (sinonim a) srbska geografska šola ne uporab lja . K akor pravi avtorica, naj učbenik pripom ore k spoznavanju m ožnosti u p o rab lja ­ nja h idrologije v praksi. N jegova zasnova v prvi polovici sledi tem atski struk tu ri, ka­ kor je značilna za vodno gospodarstvo. O skrbi z vodo (naselij in industrije) je nam e­ n jeno prvo poglavje na tridesetih straneh , m edtem ko jih je nam akanju tal šest. V Ju ­ goslaviji je nam akan je sicer zanem arjeno , saj je takih površin m anj kot tri odsto tke obdelan ih , a m orda bi prav zato kazalo tem u posvetiti več pozornosti, seveda s p re ­ tresom različnih strani nam akan ja (zasoljevanje tal, onesnaževanje voda itd .). K er je tudi poglavje o izrabi vodnih moči k ra tko (7 s tr .) , čeprav je tovrstna raba v Jugoslavi­ ji razširjena , ima pa tudi nekaj širše pom em bnih značilnosti (npr. energetsko ojezer- jevan je kraških po lj), je očitno , da obseg posam eznih poglavij nim a neposredne p o ­ vezave s s topn jo ustrezne vodne izrabe pri nas. K er v Sloveniji tovrstno izrabo voda obravnavam o čedalje bolj vsestransko in zato kritično, posebno z ekološkega vidika, kar seveda v prim erjavi z razvitim svetom ni nobena posebnost, bodo v učbeniku naši študen ti pogrešali tovrstno problem atiko . K ratko je tudi poglavje o plovbi (6 s tr.) in še krajše o ribištvu (3 s tr .) , obo je pa p rostorske p lanerje bržkone ne bo zadovoljilo. K ratko je tudi poglavje Turizem in rekreacija na vodi, ki pa je še bolj kot druga pisa­ no s te rito ria lno ožjega vidika, saj m orja s tem v zvezi ne om enja. Pri vseh teh poglavjih bo m arsikdo pogrešal živo p roblem atiko prostorskega p lan iran ja zaradi vsklajevanja »porabnikov prosto ra« , kajti tudi vodno gospodarstvo je le eden od njih. U čbenik bi bil ak tualnejš i, če bi sugeriral širše v redno ten je vodnih posegov že v okviru prostorskega p lan iran ja . Prvi del učbenika zaključu je poglavje V odnogospodarska bilanca Jugoslavije (4 str.) . M ed osm im i poglavji odpade torej polovica na eno vrsto izkoriščanja (oskrba z vodo), m edtem ko drugo polovico obse­ gajo vse druge vrste. V takem obsegu so možni le splošni pregledi. Kazalo bi si pom a­ gati s pogostejšim opozarjan jem na vire, kar bi spodbudilo k nadaljn jem u študiju. D rugi del učbenika obravnava U re jan je vodnih tokov v štirih poglavjih na 54 straneh . Prvo (B orba zoper erozijo in hudourn ike) je upo rabno pri študiju prosto rs­ kega p lan iran ja predvsem zaradi opozarjan ja na posledice nepravilnega in enostran ­ skega izkoriščanja tal. D rugo (R egulacija vodnih tokov) na 10 straneh je precej teh ­ nično in preveč prezre slabe strani regulacij in sodobne poglede nan je , kajti to ta lne posege čedalje bolj zam en ju je jo selektivni. Poglavje O bram ba pred poplavam i (15 s tr.) se osredotoči na poplave v Srbiji, m anj d rugod , predvsem pa je za p rostorsko p lan iran je m etodološko bržkone m anj razvidno. O nesnaženost voda (20 s tr .) , ki je zadnje v drugem delu učbenika, daje še največ m etodološke in druge o rien tacije hidroloških posebnosti, ki so pri obravnava­ nem p lan iran ju pom em bne. T re tji del knjige z naslovom H idrološki aspekti urbanizacije sestavlja pet pogla­ vij na 26 s traneh , ki že po naslovih kažejo aplikativno naravo , vendar v obrn jen i sm e­ ri, nam reč kot vplive urbanizacije na vodno bilanco (5 s tr .) , vodni režim (4 s tr .) , reč­ no erozijo (2 s tr.) in kvaliteto vode (11 s tr.) . Zaključi pa se s poglavjem U rbana hi­ drologija (4 str.). Č eprav gre za krajša poglavja pa naslov učbenika še najbo lje u te ­ m elju jejo . Z adn jih šest poglavij m orem o šteti za četrti osnovni del, čeprav om enjeni deli na tak način učbenika form alno sploh ne razm eju je jo , se pa taka razčlenitev ponu ja sam a po sebi. V tem delu , ki obsega približno tre tjin o celo te, so najp rej prikazane O snove hi­ droloških prognoz (18 s tr .) , O snovni principi hidrološke regionalizacije (7 s tr .) . H i­ drološko kartiran je (16 s tr.) te r V odnogospodarske osnove (9 str.). S ledita še poglav­ ji O rganizacija vodnogospodarske službe v Jugoslaviji (8 s tr.) te r Z akonsko ure jan je voda (13 s tr.) . T udi ta del je p lanersko najbolj ap likativen, vsaj posredno. Sledi seznam lite ra tu re , ki obsega 95 eno t, vendar pogrešam o nekaj virov za se­ verozahodni del d ržave, vsaj V odnogospodarske osnove Slovenije (L j. 1978), še veli­ ko bolj pa zahodno lite ra tu ro . O rien tacija učbenika (m etodološka in stvarna) bo zato za m arsikoga preveč enostranska, vendar je treba upoštevati, da je očitno koncipira­ na za terito ria lno ožje po trebe. U čbenik se koncepcijsko uvršča v reprodukcijsk i tip , ki poda ja izbrano tem atiko preg ledno , strn jeno in zaokroženo s historičnim in splošnim vidikom vred. T em u sle­ di dom ača tem atika , ki pa je te rito ria lno ožja , saj redko poseže v prob lem atiko bolj oddaljen ih delov države. U čbenik si tako po nepo trebnem zožuje širšo uporabnost. In čeprav vsebuje m arsikateri zanim iv poda tek , večkrat izostane navedba vira, kar bi bila sicer spodbuda za sam ostojnejši študij in širjen je te r poglabljanje znan ja . Sicer je poda jan je jasno , tekoče in tudi term inološko korek tno . T iskarskih in drugih spodrs­ ljajev je m alo. Še največji je m orda na str. 117, k je r je norm ativna količina žvepla v padavinah m nogo pren izka zaradi zam enjave površinskih enot in časovne neom ejit- ve. Podatki se nam reč nanašajo na letne vrednosti in na kvadratne m etre in ne na ki­ lom etre. Poleg m etodoloških in drugih koncepcijskih dilem , ki so ob jek tivno postavljajo pri p rostorskoplanersk i aplikaciji h idrologije, so stvarna vprašan ja v okviru izbranega gradiva, ki je skrbno zbrano in pregledno podano , še najm anj vprašljiva. Bolj po ­ m em bno je , da učbenik ne d iferencira posegov v različnih pokrajinsk ih tipih (nižin­ skem , gorskem , kraškem itd .), kar bi bilo najbolj specifično (geografsko) in ap lika­ tivno hkrati. U čbenik je tud i sicer zanim iv, ker daje vpogled v doseženo stopnjo obravnavane stroke in izbrane aplikacije pa tudi v n jen dom et - teo re tsk i, m etodo­ loški in stvarni. Z a to ni instruktiven le za študen te , katerim je nam enjen pri štud iju , kakor je organiziran na beograjski univerzi, tem več tudi zaradi tega, ker daje vpogled na doseženo stopn jo takega štud ija , čeprav le na p rim eru hidrološke aplikacije. N asploh se postavlja vp rašan je , ali ne bi splošne in historične vidike pri ap lika­ tivno zasnovanem učbeniku kratkom alo prepustili splošni hidrologiji v osnovnem kurzu, tu pa bi se nan jo enostavno naslonili. S tem bi pridobili p rosto r za m arsikatero m etodološko in drugo neposredno aplikativno spoznanje. T oda tudi tak , kakršen je , je učbenik spodbuden korak in koristna izkušnja. Ni sam o zanim iv poskus, tem več je tudi svojevrstna novost. D arko R adinja I Z I N O Z E M S K E G E O G R A F S K E K N J I Ž E V N O S T I Geografija v sistem e nauk. Sovrem enye problem y geografii, L eningrad 1987, str. 212. K ot drugo knjigo v zbirki Sodobni problem i geografije je G eografsko društvo Sovjetske zveze izdalo zbornik z gornjim naslovom , ki obravnava no tran jo struk tu ro geografije te r n jeno povezovanje z drugim i vedam i. K er so to tem eljna vprašan ja geografske znanosti, nas delo to liko bolj zanim a. O tem razpravlja tok ra t vrsta sov­ je tsk ih geografov, ki v 14 prispevkih z različnih strani obravnavajo položaj in pom en geografije v sistem u znanosti. Posebno pozornost nam en ja jo ekonom sko-socialni geografiji, ki je bila v SZ , kakor vem o, v m arsičem zapostavljena v prim erjavi s fizič­ no geografijo . Prav tako se posvečajo tudi perspektivam , ki naj jih im a geografija za­ radi naraščajoče in tegracije v znanosti pa tudi zaradi zapletenih praktičnih vprašanj, ki so v današn jem času na terito ria ln ih ravneh povezane s socialno-ekonom skim raz­ vojem Sovjetske zveze. V zborniku m orem o razlikovati pravzaprav tri osnovne dele. V prvem je v osp red ju p re tres najbolj splošnih vprašan j, ki se nanašajo na struk tu ro in no tran jo povezanost geografije te r na n jene sodobne naloge, v drugem so osvetljene m ožnosti geografske sinteze (načen ja jih zlasti razprava G orškova), v tre tjem delu pa so živa vprašan ja ekonom ske in socialne geografije te r zunanje povezave tega »bloka« (po naše d ružbene geografije), k ar načenja zlasti skupna razprava Č istobarjeva in Šarigi- na. A vto rjem zborn ika je skupno , da priznavajo upravičenost p revladujočih in tegra­ cijskih teženj v (sovjetski) geografiji. Ni nak ljuč je , da je m ed prvimi prispevki raz­ prava Sauškina, ki je k uveljav ljan ju tega koncepta že doslej največ prispeval. A v to r­ je združuje tudi optim izem , s katerim zrejo na nadaljn je perspektive geografske ve­ de. O snove tega optim izm a pa v id ijo , kar je zelo značilno, v sam em fenom enu geo­ grafije , da nam reč združuje v sebi dva »bloka« znanosti (po novi term inolog iji), ki sta si različna po naravi svojih zakonitosti. O b tem om en ja jo , da so se neka te re koncep­ cije in po jm ovanje geografije uveljavile v praksi širših raziskovanj, tako tudi koncep­ cija fizično-geografske in ekonom ske regionalizacije, koncepcija te rito ria ln ih proiz­ vodnih kom pleksov itd. Zanim ivi so razlogi, s katerim i avtorji u tem elju je jo po trebo po ponovnem p re ­ tresu teo re tske in druge zasnove sovjetske geografije . V skupnem uvodu nam reč p odčrtu je jo protislovnost sedanjega položaja geografije in n jene d ružbene vloge. Po eni strani doslej m enda še ni bilo tako velikih in zapletenih družbenih po treb po raz­ reševanju izjem no pom em bnih praktičnih prob lem ov, ki so geografske narave , po drugi strani pa naj bi bila geografija na nekakšni prelom ni stopnji svojega razvoja. To sega od prem agane deskripcije do favorizirane konstruk tivnosti, od n jene razd rob­ ljenosti do kom pleksnosti in tudi eno tnosti, kar p rinaša vrsto p roblem ov, ki so tako resni, da se včasih govori o krizi geografije. Položaj geografije naj bi bil protisloven že v sistem u znanosti in podobno naj bi bilo z odnosi zno traj n je . O bo je pa naj bi bila posledica tega, da gre za vm esno zna­ nost, ki zd ružuje v sebi dva različna »bloka« - naravnega in družbenega. T o pa naj bi se zaradi sedan je in tegracije znanosti kazalo ko t n jena pom anjk ljivost pa tudi kot