t 7- r^\
KAMNIK
, O. 1974
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT KAMNIK - TOZD FROTIR IN TOZD SVILA
Nova gradbišča v Svilanitu
Ni dolgo tega, kar so našo tovarno zapustili gradbeni delavci, ki so nam postavili in izročili tri zeio važne nove objekte — novo v milico, nov rezervoar za trdo m menico vodo in novo halo skla-uijm surovin in konfekcije, pa se Dodo zopet vrnili.
tokrat botio prišli z namenom, du ustrežejo našim zahtevam po novi transformatorski postaji, novem skladišču vnetljivih tekočin, malo kasneje pa še, da začnemo uresničevati našo dolgoletno željo po novi tovarniški menzi in upravni zgradbi. Med tem, ko sta prvi dve investiciji finančno manj obsežni, pa je tretja, to je gradnja menze in upravne zgrad-oe precej velika. Kako važnega pomena so vse te gradnje, pa nam povedo sledeča dejstva: Sedanja transformatorska postaja nam ne zagotavlja niti nor-
malnega 10% letnega povečanja porabe električne energije, kajti dosegli smo že zgornjo dopustno mejo obremenitve transformatorja .Popolnoma razumljivo je, da moramo ob misli na prihodnjos-t najprej misliti na energijo, ki je eden odločilnih faktorjev za naš nadaljnji razvoj. Nova transformatorska postaja bo locirana^ severno od obstoječe in bb' nizke izvedbe.
S predpisi je točno določen način skladiščenja vnetljivih tekočin in pa prostori, v katerih se smejo ta sredstva skladiščiti. V naši tovarni kljub prizadevanju odgovornih doslej še nismo uspeli uskladiti naše skladiščenje vnetljivih tekočin s predpisi, pa nas prav ti silijo v gradnjo novega objekta, ki mora biti povsem ločen od ostalih objektov. Novo skladišče vnetljivih teko-
čin bo locirano v neposredni bližini vrat za dostop do Bistrice, to je severno od obstoječih lesenih lop in koridorja.
Kako zelo nam je potrebna nova menza čutimo prav vsi zaposleni v Svilanitu, pa zato o tem, mislim, da ni treba še posebej pisati. Omenil bi samo to, da bo locirana med parkirnim prostorom (asfaltiranim) in pa sedanjo tovairniiško ograjo.
Verjetno pa se bo sedaj marsikdo vprašal, kaj smo delali doslej, da še nismo začeli z gradnjami, zato mislim, da je prav, da napišem še nekaj besed o tem.
Eden od vzrokov, da šele sedaj začenjamo z gradnjami, je1 prav gotovo v tem, da se je pred nedavnim izvršila zamenjava na delovnem mestu vodje kapitalne izgradnje. Razumljivo je,
pri človeku, ki zapušča delovno mesto v tovarni, upade zanimanje za delo, ki ga je opravljal. Prav tako pa je razumljivo, da je za uvajanje novega sodelavca potreben čas, da se uvede v novo delovno okolje, kakor tudi samo delo.
Drugi vzrok pa je zavlačevanje izdelave lokacijske dokumentacije, za katero smo morali čakati štiri mesece in pol (za transformatorsko postajo), normalni rok pa je približno en mesec.
Kljub vsem oviram, s katerimi smo se morali spoprijeti, nam je uspelo postopek za pridobitev dovoljenj za gradnjo v zadnji fazi pospešiti in ob ugodnih vremenskih razmerah lahko računamo. da bomo imeli prva dva objekta pod streho pred zimo.
M. I.
Iz jubilejne proslave »Svilanita« v dvorani Komunalnega centra Domiale,
Nabava diesel električnega agregata
V zadnjih letih smo. imeli dostikrat težave ^jlpbavfe električne energije. Bil^so napovedaiae, ali Ife tudi nenapove®me prekinitve*; Vsako suho, objfobje je povzročilo, da so zahtevali do 30 P/o redukcije električne energije. Večje okvare na napravah v termoelektrarnah pa so povzročile po celi Slovenija pravo zmešnjavo, imeli smo 100 % redukcijo, oadnosno zatemnitev v celih mestih in pokrajinah. Tako stanje je zahtevalo, da se nujno pristopi k reševanju tega težkega problema v Slovenskem merilu. Prav ta mesec so podpisali predstavniki slovenskega in hrvatske-ga elektrogospodarstva, pogodbo z ameriško firmo Westinghouse. o zgraditvi naše prve jedrske elektrarne, katere zmogljivost bo 632 megavatov, ali z drugimi besedami povedano, ta elektrarna bo lahko poganjala 500 takih tovarn kot je naša, toda ta bo pričela obratovati šele leta 1979.
Hitro naraščanje porabe električne energije bo do tega časa zahtevalo že take kapacitete elek-trarem, da bo zgrajena jederska elekratrna v Krškem še vedno premalo za pokrivanje vseh potreb.
Do leta 1979. pa ni pričakovati dosti boljšega stanja, čeprav bodo že v tem času pričele obratovati nekatere termoelektrarne.
Zahteva po stalni in kvalitetni dobavi električne energije v sodobni industriji pa je vedno večja. V naši tovarni moramo v zimskem času pričeti z ogrevanjem in prezračevanjem prostorov vsaj osem ur pred rednim obratovanjem. To pomeni, da v primeru daljše 100 % redukcije električne . energije ne moremo normalno obratovati takoj ob pričetku ponovne dobave, temveč šele čez osem ur. Da hi delno popravili tako stanje smo v letošnjem letu sklenili pogodbo z Uljanikom iz Pule o dobavi ih montaži Diesel električnega agregata. Zmogljivost tega bo 250 KVA, kar pomeni, da bo pokrival 30 % celotne porabe v tovarni. Ko bo izvršena celotna predelava električnega omrežja po tovarni, bo v primeru 100 % prekinitve dobave električne energi-
je, od strani Elektro distribucijskega podjetja, lahko obratovalo v tovarni s pomočjo domačega agregata po predvidenih variantah sledeče:
1.	Varianta
a)	Zasilna razsvetljava po tovarni
b)	Pogon kotlovnice
c)	Komplet vseh barvnih aparatov
d)	100 kg brzosušilnik in sušilnice
e)	Pomožne naprave v barvarni.
2.	Varianta
a)	Stroji in razsvetljava v šivalnici
b)	_ Stroji in razsvetljava v o-
beh konfekcijah
c)	Stroji in razsvetljava v tkalnici svile
d)	Stroji v kotlovnici
e)	Zkiilna razsvetljava po to-VSrni.
3.	Varianta
’ a)11 Stroji v kotlovnici
b)	vse klime po tovarni
c)	Razsvetljava v upravnem poslopju
d)	Zasilna razsvetljava po tovarni.
4.	Varianta
a)	70 % strojev in razsvetljava v tkalnici frotirja
b)	Zasilna razsvetljava po tovarni
c)	Stroji v kotlovnici.
Iz navedenih variant je razvidno, da ni možno obratovanje vseh obratov istočasno. Praksa in potrebe tehnologije pa bosta pokazali, kako bo najbolje obratovati. Na vsak način ,pa bo nujno predpisati več variant obratovanja, jih osvojiti in po njih obratovati predvsem iz varnostnih, razlogov.
Lokacija diesel električnega agregata bo v aneksu na južni strani kotlovnice. Vrednost investicije pa bo preko en milijon dinarjev. Cena kilovatne ure proizvedene doma bo približno trikratna današnje, zato bo ta agregat obratoval samo v nujnih primerih.
Konfekcija frotirja v novi hali.
Priprave za plan 1975
Priprave za plan 1975 so v polnem teku. Delovni koledar za leto 1975 je narejen in s tem osnova za izračun kapacitet proizvodnje na bazi delovnih dni in ur. Te dni se odloča o asortima-nu naših izdelkov, ki so zanimivi za trg in istočasno dovolj ekonomični za naše podjetje. Na bazi asortimana in možnih kapacitet se bo izračunal fizični obseg proizvodnje. Sele na teh osnovah se bo izračunal plan prodaje in s tem višina bruto produkta za prihodnje leto.
Istočasno pa se bodo pripravile potrebe po delovni sili, izde-lavnemu materialu in predvideli vsi stroški, ki bodo s tem v zvezi nastali. Razčistiti je potrebno tudi vse obveznosti, ki nas čakajo do družbe preko zakonskih in pogodbenih obveznosti. Šele po pokritju vseh stroškov in obveznosti bomo prišli do dohodka, katerega en del bo šel za pokritje osebnih dohodkov in drugi del za sklade.
Pri vsem delu v zvezi s planom za leto 1975 pa nas bodo vodile smernice poslovne politike, ki jih bodo predhodno potrdili DS TOZD in to:
— Potreben je dogovor glede strukture naše prodaje koli-
kšen del bo šel za domači trg in kolikšen del bomo prodajali v izvoz.
— Zelo važen je dogovor glede politike delitve dohodka, ki naj bi šla našo staro pot tako, da se pri delitvi ne upošteva samo poslovni uspeh — ustvarjeni dohodek — ampak tudi likvidnost podjetja. To se pravi, da ni nadplansko vezanih sredstev v zalogah in terjatvah do kupcev.
Vse to pa se prepleta s politiko osebnih dohodkov, ki prej omenjenih načel ne bi smela zanemariti, pri tem pa seveda skušala slediti dvigu življenjskih stroškov in stimulativnemu nagrajevanju.
Veliko je še odprtih vprašanj na področju stanovanjske politike, politike regresiranja počitniških domov in politike investiranja.
Zato bo potrebno še veliko tru da, da se službe, ki so kakorko li zadolžene za posamezne dele plana, držijo rokov in resno pripravijo materiale, ker je izdelava plana skupno delo vseh strokovnih služb in ne delo posameznika.
Irena Žabkar
Povečanje nadomestila osebnega dohodka
Skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja An varstva Ljubljana je na svoji seji dne 2. 9. 1974 sprejela priporočilo Izvršnega sveta SRS naj se v zvezd s podražitvijo nekaterih življenjskih artiklov zvišajo nadomestila osebnega dohodka zavarovancev v primeru odsotnosti z dela zaradi bolezni. Zadnja valorizacija nadomestila osebnega dohodka je bila glede na zvišanje osebnih dohodkov izvršena leta 1972. Zavarovanci, ki so v bolniškem staležu in porodnice nad 30 dni bodo prejemali od 1. avgusta 1974 dalje 10% več
nadomestila kot doslej. Nadalje je skupščina sprejela sklep, da se z istim datumom dalje povečajo mesečna nadomestila še v fiksnem znesku, in sicer:
Zavarovanci, ki prejemajo nadomestila do 1.500 din za 120 din od 1.501 din do 2.000 za 90 din od 2.001 do 2.500 za 60 din in od
2.501	do 3.000 din za 30 din. Za opredelitev nadomestil. osebnih dohodkov so služili podatki o strukturi zaposlenih po., višini osebnih - dohodkov, kr je ' naslednja:
Skrb za racionalno nabavo
Občinski funkcionarji na tovarniški proslavi.
Skrb za racionalno nabavo je ena od osnovnih funkcij nabavne službe. Ugodnejšo nabavo nudijo ugodne tržne razmere takrat, kadar je ponudba večja od povpraševanja. V svoji praksi na delovnem mestu vodje nabave se ne spominjam obdobja ugodnejše ponudbe od povpraševanja v naših jugoslovanskih tržnih razmerah. Ta pojav je povsem razumljiv spričo dejstva, da je jugoslovansko gospodarstvo v zadnjem desetletju doživelo silen razvoj vseh gospodarskih vej =tef da so potrebe po reprodukcijskem materialu vsporedno naraščale.
Kako se izvaja vprašanje racionalne nabave pri nas v Svilanitu? Osnovna definicija, ki nas vodi pri našem delu je nabavljati sredstva za proizvodnjo poceni, kvalitetno ter pravočasno z najnižjimi stroški. To načelo izvajamo tudi v praksi v okviru možnosti, ki nam jih nudi izredno nestanovitno jugoslovansko tržišče. Posebno pozornost posvečamo nabavnim pogojem pri sklepanju pogodb z našimi večjimi dobavitelji. Rezultat dolgoletnih poslovnih vezi nam omogoča nabavljati pod posebnimi pogoji, ki se odražajo v obliki rabatov, ka-saskontov ali v doseganju ugodnejše osnovne cene. Poseben pov-darek dajemo izvoru nabave. Oddaljenost dobavitelja lahko zelo vpliva na ceno surovin spričo dragih prevoznih storitev. Naše podjetje se konkretno nahaja v ugodnem položaju glede izvorov nabave, ker pretežne količine na-
POVECANJE nadomestila OSEBNEGA DOHODKA
Višina (razredi) nadomestil osebnih dohodkov
do 1.500 din
1.501	do 2.00 din 2.001 do 2.500 din
2.501	do 3.00 din nad 3.000 dfi SKUPAJ
Povišana je tudi posmrtnina, ki gre družinskemu članu ob smrti zavarovanca na 2.360 din, dnev-
bavljamo v slovenskem prostoru. Za primerjavo navajam približne podatke pri nabavi bombažne preje, ki ima v Litiji kakor tudi v Zagrebu iste cene. Prevozni stroški za 1.000 ton bombažne preje iz Litije znašajo cca 10 starih milijonov din. Iste količine dobavljene iz Zagreba bi nas veljalo 30 tstarih milijonov din. To naj služi samo kot orientacijska primerjava kako važen faktor predstavljajo prevozni stroški.
Nadalje posvečamo veliko skrb zalogam surovin, M so povezane z angažiranstjo obratnih sredstev. Zaloge, surovin lahko predstavljajo visoko postavko pri vezanju finančnih sredstev. Prizadevamo si voditi politiko minimalnih zalog reprodukcijskega ma-materiala, vendar nam kljub naporom spričo tržnih razmer ne uspe uskladiti zalog v realne o-kvire planiranih obratnih sredstev.
Večje nabave količin iz uvoza, so veliko breme pri vezanju obratnih sredstev, ker morajo biti plačila preko akreditivov izvršena še predno prejmemo material v skladišče.
Veliko je načinov kako racionalno nabavljati. Naša celotna nabavna služba si prizadeva kar najbolje izvrševati svoje planske naloge v korist celotnega kolektiva. Prepričan sem, da smo v tem pogledu uspeli, o čemer kažejo tudi dobri rezultati.
Ob tej priliki želim povdariti, da je ena od osnovnih nalog kolektiva, racionalno trošenje sred-
52.569	23,14
74.732	32,89
41.414	18,22
25.097	11,04
33.447	14,71
227.255	100,00
niče in kilometrina za motorno vozilo, če zavarovanec nima javnega prevoznega sredstva ali rešilnega avtomobila.
štev za proizvodnjo, ker nas stanejo ogromno denarja, cene pa še vedno naraščajo. V pogledu racionalne porabe vsega materiala, ki je sestavni del proizvod-
Upravni odbor gasilskega društva je sklenil, da nagradi svoje aktivne člane za opravljenih 200 ur brezplačnih vaj, s strokovno ekskurzijo. Dne 31. avgusta so obiskali gasilsko društvo predilnice Škofja Loka. Na žalost se je ekskurzije udeležilo samo 9 članov, ker ženske niso držale moške besede, razen ene. Pred Ločani so se hoteli naši gasilci postaviti, kako imamo v gasilski organizaciji zastopane tudi žene, toda zaenkrat so oetali na cedilu. Zenske so se menda rajši odločile za pohod na Triglav, čeprav so dale pismeno obljubo, da bodo šle s svojimi tovariši.
Upravni odbor gasilskega društva se zaveda, da mora sredstva s katerimi razpolaga smotrno koristiti. Dober gasilec si mora vedno širiti znanje in obzorje. To se doseže tudi s strokovnimi ekskurzijami v druge delovne organizacije in gasilske organizacije, kjer si ljudje v pogovoru izmenjajo praktične izkušnje. Strokovna ekskurzija se ne sme spre-meniti v izlet in brezciljno pohajkovanje. Njen namen je ogled delovnih organizacij, kulturnih znamenitosti in medsebojno spoznavanje ljudi. Tako storijo vselej naši gasilci, kadar se odločijo, da skupno obiščejo kateri kraj.
V predilnici Škofja Loka smo bili lepo sprejeti. Predstavnik tovarne in predsednik gasilske organizacije so jih popeljali po tovarni in so si z zanimanjem ogledali razne faze proizvodnje. Ta delovna organizacija Svilanitu ni neznana. Od njih smo že kupovali prejo in bodo morda navezani še tesnejši poslovni odnosi. Predilnica zaposluje čez — 800 ljudi v kateri' so tudi v večini ženske. Delajo v štirih iz-
nje, imamo še'velike rezerve, katere moramo s skupnimi prizadevanji in pravim odnosom za ekonomiko, " izkoristiti.
'	Okorn
menah . ob sobotah ‘in nedeljah. Iz majhne predilnice bombaža se je razvila v veliko delovno organizacijo. in bodo letos praznovali 40 obletnico obstoja. Njihova glavna .dejavnost je predenje vseh vrst bombažne 5n sintetične preje, t. v. z. kodranke, ki se uporablja za tkanje Lovt tkanin. Lani so odprli nov obrat v katerem imajo moderno /barvarno in ple-tilnico.. Iz sintetične preje — kd-dranke pletejo razne tkanine za ženske Obleke. Posebno zanimiv je proces kodranj a sintetične preje in pletenje tkanin na velikih modernih strojih.
Tudi predilnice so zelo izpostavljene požaru, kajti po obratih se vsakodnevno kopičijo velike količine bombažnega prahu. Tega se zavedajo, zato imajo dobro organizirano gasilsko službo. V njihovem društvu, deluje okrog 60 članov gasilcev.. Vsak delavec, ki se zaposli v Predilnici mora prej narediti tečaj iz požarne varnosti tako, da, zna vsak uporabiti gasilska sredstva. Tudi organi upravljanja z razumevanjem podpirajo materialno in moralno njihovo gasilsko organizacijo.
Po ogledu tovarne so povabili goste še v ‘njihovo menzo in jim postregli z malico. Tu so se pogovarjali skoraj dve uri o delu in izkušnjah iz področja gasilstva, dela organov upravljanja in delovnem redu. Ob slovesu so naši gasilci povabili člane gasilske organizacije Predilnice naj obiščejo našo delovno organizacijo.
Ob tej priliki smo obiskali tudi rojstno hišo velikega slovenskega pisatelja Ivana Tavčarja. Ob Sori so si udeleženci ekskurzije organizirali kratek piknik in tako združili prijetno s koristnim.
Pionirji mekinjske šole čestitajo delavcem na tovarniški proslavi.
Število
zaposlenih
Struktura
v .%
Gasilci na obisku
imri‘HvnwmH,ai^M«Mii ..m.. n
Razgovor
s proizvajalci
Za to številko našega lista sem rsovabil na razgovor delavce iz TOZD FROTIR, SVILA in delovne skupnosti skupnih služb. Pogovorili smo se za okroglo mizo o našem delu in poskušali osvetliti dobre in slabe strani. Povedane misli so verjetno volja tudi večine naših delavcev, zato jc prav, da predloge, ki jih izjavijo za Tekstilca, poskušajo realizirati tako organi upravi j a-nja, kot posamezniki. Pri razgovoru so sodelovali: Vrtačnik Vil ko (V. V.) dispečar v priprav-T ''niči. Bernik Mariia (B. M.) adjustrika — oba iz TOZD FRO-VUt, Kregar Vera (K. V.) iz TOZD SVILE in Rifel Ivan (R. L) iz delovne skupnosti skupnih služb.
Kako gledajo na nekatere probleme pa naj povedo kar sami!
Ali čutite, da se je kaj spremenilo v Svilanitu od dneva, ko smo se organizirali v TOZD?
V. V.: Kakšnih posebnih spr emo ne čutim in niti se niše' V to poglabljal. Moram pa r či, da je nekoliko več sestanko da imamo delavci možno; kri več povedati o naših stali cm glede poslovanja podjetj Materiali so seveda pripravljei m po mojem mnenju ne moi "n posebno vplivati na predi gane rešitve. Vso problematik je težko razumeti, zato mora bi ciovek strokovno razgledan. Gl e skrbi za material in odgovo nost do dela pa menim, da j zadeva v tem, da bo tisti del; vec, ki ima čut odgovornosti, v dno skrbel in varoval vse kč mu je dano za delo. Nekateri pi samezniki pa nimajo tega čut mti odgovornosti, zato jim i kaj malo mar, če pusti gore luc, teci vodo ali hoditi po pre m podobno.
, ®.‘	: Na to vprašanje m
r konkretnega odgovora pp je o vsem tem premalo 'm ^hfco bi rekla, da v ddovni enoti, kjer delam, v oMoo.m odkar smo se orga rab v dva TOZD-a ne vidim r "" i Posebnih sprememb, ^vke šivalnice imajo kar n te norme, zato se morajo nmzadevati, da dosežejo svoj 7" tntp dela, da hi dosegle večji OD.	° 6
nekaj procentov več osebnih dohodkov kot drugi, zato pa je bilo tudi nekaj nezadovoljstva, posebno pa so negodovale tkalke. Moja žena dela v tkalnici in vem. da so tkalke negodovale češ, mri delamo tudi ponoči pa imamo manjši procent dohodka od svile. Mnenje ljudi je, da je tovarna ena kot celota, in zato naii bi bili vsi enako udeleženi v delitvi dohodka. Kar se tiče šted-nje pa lahko rečem, da bi na tem pndočjti lahko nm-n-mn "mravili. Samo v kartonski embalaži bi lahko veliko prištedili. 1 "olike kolivnne te embalaže, ki jo dobimo iz inozemstva in drugod. uničimo. Vidim pa tudi, da imm n. or. Trak Mengeš pošilja proizvode vehkokrat v tuji em-n, n. 0d Alka. Kolinske, skratka nabirajo že rabljeno embalažo. da dostavljajo blago svo-iim odiemalcem. Koliko je v takih primerih prihranjenega denarja samo v embalaži, da ne govp-im o tem koliko bi lahko ntihrnnili drugod. Ne bi bilo na-prh. če bi tudi mi uporabljali takšno prakso. Kravat n. pr. ne -mremn oošhinti v stari embalaži, naib-ž na bi lahko to storili pri frotirju.
Ka’ menite, ali imajo strokovne službe še vedno prevelik vpliv na samoupravno odločitev v poslovanju podjetja?
V. V.: Strokovne službe imajo še vedno odločujoč vpliv, mislim pa, da je deloma to tudi pravilno, kot n. pr. materiali za se.ie. Delavci niso tako razgledani, da bi lahko razsojali ali je to prav kar se predlaga ali ni. Predlogi so že v naprej prioravljeni, kar je ^verjetno tudi pravilno in drugače ne more biti. Moram reči, da končno delavci le odločajo o nastalih vprašanjih.
B. M.: Po mojem mnenju imajo delovni ljudje tudi besedo, saj se povsod stvari včasih zataknejo in končno se le režijo. Razumljivo pa je, da vse želje ne morejo biti izpolnjene, saj je to nemogoče. Strokovne službo res posredujejo stališča in predloge delovnim enotam in te odločitve so le odraz volje delovnih ljudi.
ustanovili TOZD SVTLA ne v mm nobene spremembe. Delam tako kot. orej. težave pa ima en< s. ker ima premajhne prostor in so predmeti na poti in tak se tudi kakšna stvar poškoduj ah uniči. Ce hi imeli več prt sjora do tega no bi priš1o. Ri=
P? x-e tudi’ da smo imeli pri i: plačilu OD v prvem tromesečj nekaj procentov več kot delaj ci iz TOZD FROTIR. Mislim, d je to prav, kdor več dela na tudi več zasluži. Sicer pa ser mišljenja, da bi imeli vsi delavc pri delitvi enako udeležbo, to j v enakem proecntu, saj smo enem podjetju.
R. L: Zdi se mi, da je čutiti določene spremembe, saj je v finančnem položaju vsekakor močnejša svila. Svila je delila
K. V.: Zdi se mi, da nimajo prevelikega vpliva. Nekdo sicer mn-a biti za to, da predlaga in rešuje določene probleme. Zato so strokovni delavci, ki več vedo in drugi brez drugega ne moremo biti. Če je predlog umesten ga delavci podpirajo. Če se jim pa ne zdi povsem na mestu, pa dajo tudi svoje pripombe.
R. L:	Pri nabavi osnovnih
sredstev, to je strojev in naprav, mislim, da strokovni delavci najbolj vedo kaj je potrebno kupiti. Če se pa delavcem ne zdi povsem na mestu določen predlog, lahko dajo svoje pripombe in te se tudi upoštevajo. Kolikor sam poznam stvari lahko trdim, da strokovni delavci nimajo odločujočega vpliva o delu in življenju v delovni organizaciji. Res pa je, da so imeli v prete-
klosti strokovni delavci večji vpliv in oblast pri samoupravnih odločitvah.
Kaj menite, ali bi se dalo več storiti glede povečanja proizvodnje in kaj bi se lahko še storilo za zmanjšanje stroškov?
V. V.: Po mojem se kaj več na produktivnosti ne bi dalo stori-n ^ ' ' "'	' j nt 6 :.n 9
strojih. Povečati bi morali proizvodnjo ali z nabavo novih strojev ali kako drugače, da bi ukinili nočno delo. Glede same režije pa menim, da je precej velik". J az sem namreč delal v Avstraliji v železarni. Tam je imel en mojster 50 delavcev, če p t primerjam našo barvarno pa jo na 5 delavcev 1 mojster. Zdi se mi, da je to le prevelika reži i a in bi se dalo z boljšo organizacijo dela marsikaj izboljšati in prihraniti. Res je, da je tudi odpadkov precej, toda nevem kje so vzroki za to, dejstvo pa je, da je tudi preja zelo slaba. Zgn-c1Ta se je že tudi, da smo morali c”Vi pob" rv a no prejo zavrniti, ke~ se ni dala uporabiti v proizvodnji.
Videl sem po svetu tudi kako delajo strokovni delavci. V proiz-v"dni hali so bili tudi prostori 9*:roko'mih delavcev in sicer samo zastekleni tako, da si videl vsakega kaj de'a in koliko dela. .t~7 osebno sem prišel do prepričanja, da so ti strokovni delavci bolj delali kot delavci v proizvodnji. Pri nas pa je stvar nekoliko drugačna. Vsak je zaprt v svoji sobi in mnenje delavcev je, da strokovni delavci v našem podjetju ne delajo tako kot drugod po svetu.
B. M.: Po mojem mnenju v nagi en»ti de1"™" d-r-aij. Ve-mm
smo na normo in smo pripomrn-ni hiteti, po drugih enotah pa ne hodimo, da bi videla kaj in koliko drugje delajo.
K. Vz Zdi se mi, da kar dovoli delamo. To lahko rečem za svilo, vsak ima svoje delo in tudi režiiicev svila nima prevex. Na vsaki izmeni je pač 1 moi-ster, kar mora biti in tudi on ;~>a svojo delovno zadolžitev. Menim pa, da imajo tudi delavci strokovnih služb v podjetju dovolj dela in da je vsak polno zaposlen.
R. L: Glede večje produktivnosti menim, da je pri nas krivda predvsem na preji. Delam v skladišču surovin in manipuliram s prejo in kot nestrokovni ak ugotavljam, da je preja slaba. Razume se, da se s slabim materialom ne da veliko in kvalitetno narediti. Glede režije pa bi rekel to, da se mi delavci ne moremo poglabljati v vprašanja ali je potreba, da se odpre 1 re-
Žiis.kn d^mmo T—c-ilr) g1-:	r\0
menim, da morajo o tem razmišljati drugi in da se taka delovna mesta odpirajo po potrebi.
Spremljajo nas vsakodnevne podražitve in s tem večanje življenjskih stroškov, na drugi strani pa ugotavljamo koliko kruha zavržemo Jugoslovani.
V. V.: Vflnkodnevne podražitve v resnici motijo delovnega človeka. Razumem, da je to tudi splošni pojav v drugih državah. Delavec, ki ima družino, mora biti ze1o varčen, da svoj dohodek pravilno razporedi za vzdrževanje svoje družine. Res je tudi to. da je kruh povsod v smeteh. To pa delajo po mojem tisti, ki imajo velike dohodke, kakor tudi tisti, ki niso varčni in d~nes mečejo kruh v smeti, drugi dan pa nimajo denarja, da bi ga kupili. Mislim, da je odnos do takih pojavov odvisen od vsakega posameznika.
B. M.: Kam bodo pripeljale te podražitve, sama ne vem. Vsekakor pa stalno naraščanje cen zmanjšuje življenjsko raven delovnih ljudi. Pri dviganju cen bi morali biti bolj odločni, ne prepuščati vsaki delovni organizaciji, da svoje proizvode podraži. ne glede ali je opravičena ali ne. Res je, da so tudi taki, ki uničujejo hrano in najbrž taki ljudje dinar ne zaslužijo težko ali pa to počnejo, ker so presiti.
K. V.: Ne vem kako bi odgovorila ali je še premalo hudo ali kako, da mečejo kruh stran. Jaz mislim, da bi morali OD povišati na račun draginje, po mojem mnenju vsem enako in ne po procentih. Najbolj so prizadete večje družine.
R. L: Kam bodo te podražitve pripeljale sam ne vem. Draginja razvrednotuje dinar. Prej ali slej bo spet prišlo do inflacije dinarja. Na drugi strani pa mislim, da je pri nas prevelika razlika. Socialna razlika se začne v družini, na vasi, v šoli in tako naprej. Že v šoli se otroci čutijo, da niso enakopravni, kajti eni imajo najmodernejša oblačila, drugi teh nimajo. Socialne razlike so res prevelike in to tudi vpliva na otroke.
Ali poznate finančno stanje Svilanita?
V. V.: Finančnega stanja v podjetju ne poznam. Če bi se izrecno zanimal, bi lahko prišel do podatkov o poslovanju v podjetju. Povem tudi, da večkratne dobim informatorja, predvsem ne v nočni izmeni, ker ga že preje poberejo in odnesejo s saboi, drugi ga raztrgajo in tako, če se posebej ne zavzameš ga sploh ne dobiš.
B. M.: O stanju podjetja jaz prav malo vem. Ko sem bila članica DS sem bila o zadevi bolj na tekočem. Vem sicer, da so bile težave s prejo in menim, da podjetje srednje dobro posluje. V šivalnici je res precej frotirja, mislim pa, da ni problema s prodajo, ampak čaka na asortiman.
K. V.: O stanju v podjetju nisem dovolj poučena. Zdi se mi, da ne stoji najboljše, vendar pa tudi ne najslabše. V svili je trenutno res zastoj, kar pa je pojav več ali manj vsako leto, ker poleti,ni sezone za prodajo kravat. Proti jeseni pa se je vse doslej prodaja vedno dobro odvijala.
Ali ste prebrali finančno poročilo o polletnem poslovanju?
Nisem ga prebrala, malo sem ga sicer bežno pregledala. Za delavca bi moralo biti poročilo na-
pisano bolj jasno, bolj tekstualno kot pa v številkah, procentih itd.
R. L: Jaz finančnega stanja v številkah ne poznam. Vem, da je nekoliko zastoja. Frotir se precej nabira. V šotoru je skoraj polno robe. Imamo sicer še precej surovin, barv in preje, toda zdi se mi, da prodaja ni najboljša. Moramo pripomniti, da ljudje podatkov, ki so posredovani za delavski svet ali preko Informatorja o finančnem poslovanju podjetja vsega ne razumejo. Skrbeti bi bilo treba, da bi se podatki o materialnem položaju delovne organizacije ljudem posredovali na čimbolj razumljiv način.
Ali ste dovolj informirani o dogajanjih v delovni organizaciji?
V. V.: Informacije so mi dostopne. Kdor želi biti informiran o stanju v podjetju, so mu podatki na razpolago. Naša poen-terka prinese Informator v garderobo in ga razdeli po izmenah. Imamo pripombe na to, da kadar sem na nočni izmeni obirajmo Informatorja ne dobim. Tovarniški časopis in inf o?—■-•'■nista zelo brana, saj vidim tkalke in druge delavce, da imajo pred seboj te novice in jih z zanimanjem prebirajo.
sstemu
S tem člankom želim opozoriti m funkcijo in odgovornost delegata od TOZD do občinske sku-pččvne. Najbrž se ne motim, če režem, da sc naši delovni ljudje v ce oti ne zavedajo svoje odgo-X"1 orne delegatske dolžnosti. Končno pa je to tudi razumljivo, da čez noč ne bomo mogli utrditi delegatskega sistema tako, da bi k!1 de-egat resnični nosilec volje delovnega človeka. Delegat v ka-te-V"sV snmouprT~ii rtruktn-' ”e ni	nalogom in ri1*——■
ki 'n-’ oh nalaga uN-v-'. Ho jv ”eč t’s‘.i pasivni odbornik ali č’oti de1avskega sveta, ki je po v-vom prepričanju in v imenu svojih volilcev glasoval za dolo-
B. M.: Mislim, da bi moralo biti v Informatorju več podatkov o finančnem stanju podjetja, kako posluje posamezna TOZD, ali se stroški gibljejo v mejah plana ipd. Teh podatkov je premalo.
K. V.: Moram reči, da so mi informacije dostopne. Človek pa je zavzet z delom in ne utegnem vselej vsega prebrati. Mislim, da bi moral Informator izhajati v večji nakladi.
R. L: Kdor se zanima za informacije je lahko informiran. Res je tudi, da precej ljudi Informatorja ne dobi, ker eni poberejo tudi za druge. Moja žena, ki dela v tkalnici mi večkrat naroči naj ji prinesem Informator, ker ga v tkalnici ne dobi. Meni to ni težko, ker v skladišču dobimo 3 izvode in lahko posredujemo informacije. Jaz rad preberem novice in bi jih pogrešal, prepričan pa sem, da tudi drugi radi berejo. So pa nekateri morda tudi malomarni, ker ko Informator preberejo ga vržejo v koš in niso toTlko tovariški, da bi ga dali še svojemu sodelavcu.
Imate kakšne kritične pripombe in predloge?
V. V.: Pripombe imam na računski center. V enoti je precej godmanja češ, da je bilo rečeno, da bo v centru delalo manj
ceno odločitev ali ne. Delegacije morajo postati živ organizem in ko pride do izraza v predstavniških organih naročena volja delovnih ljudi se ne sme šele takrat zanjo odložiti.
V naši občini smo izvolili 540 ('■e.egatO'/ iz vrst delavcev, kme-. ■ z, samostojnih poklicov in dru-dejavnosti (glej podatke). V samoupravne organe delovne or-^..nLadje je od svetov delovnih o:.ot ko delavskega sveta delovno organizacije in kolektivnih iz-■'š . , h organov izvoljenih delegatov 148 (glej Kamniška tekstilec št. 5—G). Pri tem smo urezu IT v o "o delovnih ljudi m P" k stopnji, ker bodo to pristni delegati delavskega razreda. To, c.a smo izvolili delegate pa še
ljudi, kot pa jih je bilo prej, po drugi strani pa se sliši, da računski center nudi malo podatkov. Kaj je na stvari ne vem. Morda pripombe niso umestne, zato bi bilo prav, da se o delu centra ljudi informira. Pripombo imam tudi na to, ker se kar naprej menjajo delavci na delovnem mestu mazanje strojev in čiščenje strojev. Zdi se mi, da je za to delovno mesto prenizka grupa. O tem bi morali razmisliti.
B. M.: Imam pripombo na tovarniške ure. Čudim se, da te ne delujejo brezhibno, večkrat se ustavijo ali pa so nepravilno nastavljene. Ko se bliža konec delovnega časa, vsak gleda na svojo uro in tako je cela zmešnjava giecie časa v šivalnici.
K. V.: Jaz osebno nimam kakšnih posebnih pripomb in predlogov.
R. L: Jaz bi pripomnil, da je kritika glede malice, češ da je premalo kalorična. Sicer pa vem, da je kvaliteta odvisna od cene. Dalje bi pripomnil, da bi morali več razmišljati o uporabi rabljene embalaže, v kateri prejemamo material in jo je v podjetju precej in s tem mečemo proč kar precej denarja.
Za razgovor in podane odgovore se imenovanim zahavljujem.
sa^m jstaViiem
nismo storili vsega, če ta delegat oz. delegacija ne bo tudi na ^..odstavniških telesih vstrajala in zahtevala, da se volja delav-sicega razreda tudi uresniči. Ko g.e torej za samoupravno odločna j e o vseh vprašanjih našega življenja pa naj bi bila druga »to^n.ia resničnega samoodloča-nja. Do nje je še strma pot in polna ovir, tistih sil, ki razumejo samoupravljanje s pozicije birokratizma. Delegatski sistem postaja temelj za delovanje skupščinskega sistema, kakor tudi vseh drugih samoupravnih in političnih institucij, pri upravljanju družbenih zadev. K temu naj dodam pripombo iz primera v naši delovni organizaciji, ko delegat ni zastopal volje delavcev delovne enote. Na delavskem svetu delovne organizacije je bila razprava o neki pomembni odločitvi. Delegat ene od delovnih enot je na posebno vprašanje ■-n so delavci soglašali za do-<1 '-,oni sk1ep« odgovoril, da glasuje za predlog, ker se večina delavcev delovne enote s tem strinja. Na drugi strani pa je bito slišati, da delegat ni imel takega pooblastila in je v svojem r-onn.ij oz. imenu delegacije glasoval za sklep, čeprav to ni bilo po volji delavcev. De1 ega ti se moralo pred sejo temeljito pogo-o določenih zadevah in le tako izražena volja se na samoupravnih organih zedini v celoto.
Delegat bo lahko uspešno opravi ial svojo samoupravno funkcijo v vseh predstavniških '■aiesih le tedaj, če se bo za zadeve zanimal, da bo o Drobiemih r-^nr-ivijal z delavci, si pridobil njihovo mnenje in stališče ter da bo vsestransko informiran. To
pravico daje delegatu ustava. Nalaga pa mu tudi dolžnost, da poroča o delu skupščine in o svojem delu temeljnim samoupravnim organom.
Nebi mogel v celoti oporekati, da delegatom ne dajemo dovolj podatkov preko naših sredstev za informiranje in z gradivom za organe opravljanja. Te informacije pa niso. tako popolne da bi se delegat spoznal s celotno problematiko, ki se : obravnava. Strokovna služba s področja finančnega poslovanja bi morala o gospodarskem stanju delovne oziroma temeljne organizacije nuditi več podatkov. To trditev opiram na izjavah delavcev iz temeljnih organizacij, ki pravijo, da so o finančnem stanju delovne organizacije prema-
lo informirani. Potrebno se bo soočiti s problemom rednega, popolnega obveščanja delagatov in delovnih ljudi, hkrati pa mora biti ta sistem hiter, razumljiv in učinkovit. Popolnost ne sme iti na račun jedrnatosti in pregled^ nosti pretoka informacij. Delegat, ki bo preobložen z gradivi za seje organov upravljanja to gradivo pa sestavljeno preveč s številkami in manj tekstualno, bo prej ko slej klonil pod njegovo težo in se izgubil v njegovi ' vsebini.
Pri uveljavljanju delegatskega sistema in podajanju objektivnih informacij o vsem kar delamo slabo in kar dobro, .bi morale več storiti tudi družbeno politične organizacije. V statutu je zapisano, da so družbeno politične
organizacije tisti dejavnik v TOZD, ki se zavzemajo za čimveč-ji vpliv delovnega človeka pri upravljanju temeljne organizacije in razvoju samoupravljanja. Poglavitni del samoupravnega odločanja je, da je prav obveščanje tisto, ki samoupravlj alcu omogoča opravljati svojo poslansko vlogo. Zato bi bilo tudi prav, da družbeno politične organizacije od TOZD do delovne organizacije več sodelujejo s svojimi prispevki pri oblikovanju stališč in mnenj v informacijah. Menim, da najbrž ni prav, da v glavnem vse informacije izvirajo od enega človeka brez kakršnega koli odziva nanje, če u-strezajo zahtevam naših delovnih ljudi ali ne.
Temeljna organizacija združe-
nega dela je osnovna celica _v kateri se uresničuje samoupravni in družbeno ekonomski položaj delavca. Zato niso pomembne le medsebojne komunikacije delavcev, ki delajo v tej organizaciji. Pomemben je tudi odnos do širšega okolja in družbene sredine v kateri ta temeljna samoupravna skupnost živi in dela. Preko sredstev za obveščanje vpliva družbena skupnost na odnose in aktivnost med TOZD. Če je temeljna samoupravna skupnost celica našega družbenega sistema, mora biti ta zdrava in se gospodarsko razvijati v vseh oblikah povezovanja. Brez medsebojnih komunikacij in povezav bi ostalo telo delegatskega sistema hromo in bi slej ko prej odmrlo.
PREGLED IZVOLJENIH DELEGATOV IN STRUKTURA
Kvalifikacij a-šolska izobrazba
Spol
Starost
TOZD		Število delegaci Število delegate NK PK	KV VK OS N. SŠ	Viš. S	>	S	>N	ti N	NOB	S	in (TO	m	£	| nad 55 Nep. dej. Vodstv. stvar. Adm. delo
Enotni zbor	št.	50 336 25	25	105	44	29	72	19	17	217	119	60	12	56	95	125	52	8	256	43	37
združenega dela	%	7,5 7,5	31,0 13,0 8,6 21,4	5,7	5,1	64,4	35,6	17,9	3,6	16,7	28,3	37,0	15,5	2,4 76,0 12,8 11,2
Zbor krajevnih	št.	20 179 8	11	47	21	45	33	6	8	15,1	28	24	28	31	28	55	48	17	15,6 12	11
skupnosti	%	4,5 6,2	26,6 11,9 24,3 18,7	3,4	4,5	84,2	15,8	13,5	15,8	17,6	15,3	30,5	27,2	9,6 87,0 6,8 6,2
Družbeno-politični	št.	1 25	—	—	4	1	3	10	3	4	19	6	14	5	4	2	11	6	2	14	7	4
zbor	% št.	540 33	36	156	66	77	115	76,0 28	24,0 29	56,0 387	20,0 153	16,0 98	45	91	124	189	106	27	426	62	52
SKUPAJ	%	6,1 6,7	29,0 12,3 14	21,5	5,2	5,4	71,6	28,6	18,3	8,4	17,0	23,1	35,2	19,8	5,0 78,8 11,5 9,7
Zapravili smo za 200 šol in še več
Slovenski rod se vse bolj utaplja v alkoholu. Redki so bili primeri, da je bilo videti po vojni pijanega občana na ulici. Z dvigom življenjske ravni se stopnjuje tudi poraba vseh vrst alkoholnih pijač. Alkoholu pa se ne vdajajo samo moški, ampak tudi ženske. Vse več je teh ljudi, ki so postali socialni problem in sužnji samega sebe. Alkohol tako nedolžna beseda, pa vendar je povzročil toliko gorja, da bi prelite solze in kri tekla v potokih. Koliko nesrečnih družin, koliko družbenih problemov in tisoče invalidov. Kje je temu izhod? Na obzorju še ni svetlečih znamenj. Povsem tem pa še opojne drage kave, tabletomani j a in prekomerno kajenje, doprinašajo levjo uslugo alkoholu. Premalo se ljudje zavedajo posledic, ker z vsem tem zastrupljajo svoj organizem, svojo srečo in razdirajo svoj dom.
Naraščanje nesreč v prometu, izredno visoko število mrtvih pri prometnih nesrečah, nesreče pri delu .izostanki na delovnih mestih — vse to je delo alkohola.
Ali se v resnici ne moremo drugače razvedriti in praznovati družinske in druge praznike, kot pod vplivom alkohola?
Ni tajna, da se na delo prinašajo alkoholne pijače in vsi to toleriramo. Tisti, ki dopusti uživanje alkohola na delu, delavcu ni prijatelj, ampak sovražnik, ker mu želi podzavestno, invalidnost ali smrt. Oboje preži v delovnem procesu slehernemu na vsakem koraku, najhuje pa takrat, ko je človek pod vplivom alkohola. Delavec posatne brezbrižen, hraber
in malomaren in se ne zaveda nevarnosti, ki mu pretijo. Učinek alkohola deluje samo negativno, kar uničuje:
—	osebno razpoloženje in počutje,
—	veselje do dela in življenja,
—	samozaupanje, občutek osebne vrednosti,
—	urejeno življenje,
—	srečo v družini.
Povzroča pa:
—	živčnost, razrvanost, nestrpnost,
—	izguba kontrole nad svojimi dejanji in ravnanji,
—	občutek krivde, manjvrednosti,	<-
—	nezadovoljstvo s samim seboj,
—	nerodno, neurejeno življenje,
—	družinske tragedije,
—	revščino, invalidnost in smrt.
Predno se odločimo piti alkohol, upoštevajmo naslednje resnice:
—	poživljanje z alkoholom je lažno,
—	pod vplivom alkohola ne moremo urejati osebnih problemov,
—	md uplivom alkohola ne smemo upravljati strojev in voziti avtomobila,
—	pod uplivom alkohola je človek razdražljiv in napadalen,
—	ne začnimo delovnega dne s pitjem alkohola,
—	osebno užaljenost ali jezo ne gasimo z alkoholom, ker je podžigalen,
—	če sežemo po alkoholu se vprašajmo čemu?
Zapomnimo si, da ni svoboden kdor je suženj alkohola.
Za alkoholne pijače smo v letu 1972 Slovenci izdali ali bolje rečeno na teritoriju SRS cca 800 milijonov dinarjev. Škoda, katere posrednik je bil alkohol, je znašala 1,3 milijarde din. To se pravi, da letno zapravimo več krt 2 milijardi din, kar pomeni 6.670 dvosobnih stanovanj ali 200 šol ali 285 zaprtih plavalnih bazenov itd. Zaradi alkohola je bilo v letu 1973 v SFRJ izgubljenih 25 milijonov delovnih dni.
Zaradi nesreč pri delu pa je alkohol povzročil izgubo 5 milijonov delovnih dni. Če bi te dneve spremenili v denar, bi z njim u-stvarjali neprecenljive družbene dobrine.
Če bi k tej škodi prišteli še število razbitih krožnikov, litrov, kozarcev, pohištvo itd., bi bil seznam poškodovanih stvari neznansko bsežen.
Dragi bralci! Morda ne bi bilo napak, če si ta članek, ki je samo izseček problematike alkohola izrežete in spravite. Kadar bo nastopila skušnjava po alkoholu, ga preberite. Odvrnil vas bo od nesreče in ostali boste socialno svobodni.
A. K.
S preselitvijo šivalnice je pripravljalnica dobila večji prostor.
Novi cestno prometni predpisi in prometna varnost
Razumljivo, da je osnovni namen vsake cestnoprometne zakonodaje v svetu v tem, da v prvi vrsti zagotovi varnost vseh udeležencev v prometu in da zaradi tega predpiše pravila prometa, prometne znake in druga določila o voznikih, vozilih itd. razume se, da tudi kazni zoper tiste, ki v cestnem prometu ravnajo v nasprotju z uzakonjenimi določbami predpisov.
Z današnjim sestavkom začenjamo v skrajšani obliki obravnavati tista, najbolj pomembna vprašanja iz zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki so življenjsko zanimiva na sploh za vse udeležence v prometu in posebej za določene kategorije leteli, kot tudi druga poglavja, M obravnavajo določene posebnosti zanimive za vse ali samo za posamezne vrste udeležencev v prometu oziroma določene prometne situacije. Torej novi cestno prometni predpisi.
Začnimo z najbolj množično kategorijo udeležencev v prometu — s pešci. Pešci so obenem tudi kategorija, ki je v prometu najbolj ranljiva in zato zelo pod udarom motorizacije.
Pešec se mora zavedati, da je tudi on tisti, ki mu predpisi določajo, kako in kje naj hodi. Nepravilno obnašanje pešcev v prometu je med motoriziranimi povzročilo že zelo hude prometne nezgode. Glede na vse to ostane torej tudi za pešca vselej veljavno načelo: Paziti na lastno varnost in varnost drugih.
HOJA PEŠCEV PO CESTI:
Ko gre pešec po vozišču, mora hoditi čim bliže robu vozišča,
skrajno previdno ter tako, dane ovira ali preprečuje prometa vozil.
Ce ima cesta pločnik ali drugo za pešce namenjeno površino ali površino ob vozišču, ki je primerna za pešce, mora pešec hoditi po takih površinah.
Ce cesta nima pločnika ali druge za pešce namenjene ali primerne površine, smejo pešci hoditi po vozišču. Prav tako lahko hodijo pešci po vozišču, če iz kakršnegakoli razloga ne morejo uporabljati pločnika ali druge njim namenjene vršine.
Ko gredo pešci po vozišču, kjer je zanje nevarno, posebno pa pri slabi vidljivosti, slabi preglednosti ceste ali zaradi gostega prometa morajo hoditi pešci drug za drugim.
Pešci, ki hodijo po vozišču na javni cesti zunaj naseljenega kraja, morajo hoditi ob levem
robu vozišča v smeri hoje. Izjemoma smejo pešci hoditi po. desni strani samo tedaj, kadar je to zanje varneje, npr. na nepreglednih ovinkih, raznih prepadih, v usekih, plazovih in drugih ovirah ob levi strani ceste.
Pešec, ki potiska kolo, pony, moped ali motorno kolo, kot tudi tisti, ki se premika z vozičkom za slabotne osebe ali pa če gre po cesti organizirana kolona pešcev, se morajo pomikati ob desnem robu vozišča v smeri hoje.
KAZNI:
Za pešca, ki ravna v nasprotju s predpisanimi pravili so zagrožene kazni. Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaz-
— Pešec, ki hodi po vozišču nuje za prekršek: na cesti, ki ima pločnik, ali drugo za pešce namenjeno površino.
Z denarno kaznijo 20 din se takoj na mestu kaznjuje za prekršek:
staja na vozišču, ali hodi po njem tako, da s tem ovira ali preprečuje promet vozil;
— Pešec, ki hodi vštric z dru-
gim na cesti, ki je slabo pregledna, ob zmanjšani vidljivosti ali v gostem prometu;
— Pešec, ki brez potrebe po-— Pešec, ki zunaj naselja hodi po vozišču (kjer ni pločnika) po desni strani v smeri hoje;
— Oseba, ki potiska kolo, moped itd. in hodi po levi strani ceste.
Marjan Metljak Prihodnjič: Prečkanje ceste.
Upostošenje po viharju na Koridorju.
Viharna septemberska noč
Hudi neurje, ki se je razbes-nilo nad Kamnikom ni prizaneslo naši delovni organizaciji. Vihar, ki je nastal okoli tretje ure zjutraj, je zajel pas skfcozi Perovo in divjal v smeri Palovič. Z vso silo se je zapodil v stoletna drevesa, ki so krasila tovarniški park. Kot slamnato bilko je polomil nekaj dreves in jih zapodil na Koridor.
V skladišču je bilo veliko kartonske embalaže in gotovih izdelkov. Dež je bil kot iz škafa in voda je napravila svoje. Razmočenih je bilo okrog 1000 embalažnih kartonov in veliko brisač. Skoda, ki jo je povzročil vihar znaša približno 25 milj. starih din. Skoda na embalaži in izdelkih se bo že kako nadokna-
dila, toda parka ni mogoče popraviti. Primorani smo bili posekati še ostala drevesa, ki so jim bili polomljeni vrhovi. Tako je ostal tovarniški park brez drev-
ja kot trajna posledica moči narave.
Da pa škoda ni bila še večja gre zahvala tudi delavcem nočne izmene, zlasti moškim, ki so takoj stopili v reševalno akcijo.
XIII. državna tekstiliada v Subotici
Prireditelj letošnje tekstilijade je bila tekstilna tovrna Bačka-produkt iz Subotice.
Letošnje takstilijade v Subotici se je udeležilo 76 tekstilnih podjetij z preko 2,700 tekmovalci. To je do sedaj največja udeležba na državni tekstilij adi po številu in kvaliteti. Tekstilci — športniki so se pomerili v devetih športnih panogah. Ker je Subotica precej oddaljena je predsedstvo sindikalne konference Svilanit sprejelo sklep, da se udeležijo XIII. takstilijade strelke in strelci iz Svilanita, predvsem iz razloga, ker je naša ženska ekipa na XI. in XII. tekstilij adi dosegla I. mesto, moška ekipa pa I. in IV. mesto. S pripravami, katere smo imeli, smo tekstilij adi lahko dosežemo lepo bili mnenja, da tudi na XIII. uvrstitev. V ženski konkurenci v streljanju je nastopilo 37 ekip: naša ženska ekipa v sestavi Fle-rin, Vrankar, Slebir in Bjegoje-vič je dosegla v tako močni konkurenci II. mesto, za kar ji lahko iskreno čestitamo. V moški,, konkurenci v streljanju pa je ' nastopilo 57 ekip. Naša ekipa v<-
mesto, kar smatram, da je lepa uvrstitev v takšni konkurenci. O XIII. tekstilij adi imamo lepe vtise, saj se je organizator resnično potrudil, da je tekmovanje potekalo točno po programu. Sleherni ekipi je bil dodeljen vodič, kateri je skrbel in usmerjal tekmovalce. Istočasno pa so nam bili vodiči zelo koristni pri ogledu znamenitosti mesta Subotica, kakor tudi njihove delovne organizacije Bačkaprodukt. Na skupnem sestanku predstavnikov sodelujočih, je bil podan predlog naj bi bil organizator XIV. tekstilijade DTR iz Zagreba, kar bo za naše tekmovalce vsekakor ugodno.
*#*•★•★#*•*•*•★•*•*•*•
Popisiifte v siaše
glasilo!
:n.-
Naši strelci na tekmovanju v Subotici. 1 Mf t -.'
■ .: •flitH e n;
•¥***+*-¥-0*<»+®*0+©*«***
Kadrovske vesti
Sprejeti na delo:
Durakovič Suad	v	DE	13
Gradišek Jože	v	DE	13
Rogač Karl	v	DE	13
Tarid Svetlana	v	DE	13
Bernot Ivanka	v	DE	13
Dobovšek Erika	v	DE	14
Tome Marija	v	DE	14
Duh Giizela	v	DE	14
Sp rak Ema	v	DE	14
Kladnik Marija	v	DE	14
Hace Marija	v	DE	14
Pogačnik Vlasta	v	DE	14
Humar Irena	v	DE	14
Zupan Marija	v	DE	14
Vrhovnik Marija	v	DE	14
Podibevšek Julka	v	DE	14
Resnik Milana	v	DE	14
Iglič Janez	v	DE	15
Tovornik Franc	v	DE	15
Zika Helena	v	DE	23
Žagar Zvonko	v	DE	35
(za določen čas)
Uršič Marija	v	DE	35
Semprimožnik Magda v	DE	35
Odhod delavcev iz podjetja:
Praznik Breda	iz	DE	10
—	sporazumna razrešitev
Narad Marija	iz	DE	10
—	upokojitev
Rakove Danica	iz	DE	10
—	lastna odpoved
Jevšenak Alojzija	iz	DE	13
—	(samovoljna zapustitev dela
Plestenjak Jernej	iz	DE	13
—	samovoljna zapustitev dela
Sitar Milan	iz	DE	13
—	samovoljna zapustitev dela
Podbregar Janez	iz	DE	13
—	med poizkusno dobo
Nemec Marija	iz	DE	13
—	samovoljna zapustitev dela
Posavec Marija	iz	DE	13
—	upokojitev
Kemperl Ciril	iz	DE	13
—	samovoljna zapustitev dela
Stojs Darko	iz	DE	13
—	samovoljna zapustitev dela
Grabnar Božidar	iz	DE	14
—	(sporazumna razrešitev
Hribar Franc	'iz	DE	15
—	samovoljna zapustitev dela
Verbič Dušan	iz	DE	15
—	samovoljna zapustitev dela
Iglič Janez	iz	DE	15
—	samovoljna zapustitev dela
Belcijan Vinko	iz	DE	20
—	zaradi smrti
Bernik Majda	iz	DE	41
—	sporazumna razrešitev (za določen čas)
Semprimožnik Magda iz	DE	35
—	potek pogodbe
Uršič Marija	iz	DE	35
—	potek pogodbe
Rodili so se:
Mišja Danijeli — sin
Lavrič Anici — hči
Zorman Stanki in Francu — sin
Pestotnik Matildi — hči
Prelec Mariji — hči
Zupanc Mariji — sin
Gradišek Miri — sin
Dolenec Veri — sin
Kern Nežki — sin
Pavič Ivanki — hči
Kališnik Darinki — hči
Spruk Jožici — hči
Ferjuc Tomažu — hči
Mušič Ivanu — hči
Stiftar Andreju — hči
Smidovmik Andreju — sin
Jerič Petru — hči
Poroke:
Hančič Milica por. CERAR Strajhar Danica por. KAVČIČ Hribar Antonija por. ZUPIN Horvat Ida por. MATIČ Žagar Dragica por. DROLC Na novi življenjski poti jim želimo mnogo skupne sreče in zadovoljstva!
Nesreče:
Škrbine Cirila iz DE 13 — obratna nezgoda
Radman Zlata iz DE 14 — na poti iz dela
REŠITVE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE KAMNIŠKEGA TEKSTILCA:
Uredniški odbor je prejel 6 rešitev nagradne križanke. Komisija je pregledala rešitve in ugotovila, da so vse rešitve nepravilne. Vse so imele isto napako pri rešitvi »plačevanje v naprej«. Pravilen odgovor je tudi po pravopisu »anticipacija«. Vse rešitve pa so bile »articipacija«.
Hvala za sodelovanje in drugič kaj več sreče!
ŠAMMALO 'VtK? 'far’
HRUP NI NADLOGA, AMPAK NEVARNOST
Naša mesta in nekatere tovarne so pod zvočnim udarom, ki bi ga lahko primerjali samo še s topovskim grmenjem na frontah. Najhuje je ob najbolj prometnih cestah. Tako so namerili ob mestnih vpadnicah v Ljubljani celo 100 decibelov hrupa. Znosen hrup znaša največ 35 decibelov, kar pomen dokaj glasen razgovor. Hrup mopeda daje okrog 75 decibelov, avtobus do 90, lokomotiva 95 decibelov, hrup v tovarni, na primer pločevinar-ni, pa celo 120 decibelov.
Merilci hrupa ugotavljajo, da se žal na naših cestah ne poleže niti ponoči. V stanovanjih ob Celovški cesti v Ljubljani so tako namerili v dvominutnih presledkih od 2. — 3. ure zjutraj celo do 70 decibelov. Podobno je tudi v drugih krajih Slovenije ob glavnih cestah. To zlo moderne dobe resno opozarja investitorje in načrtovalce, da moramo
Kdo pa je ta zvezdnik, ki deli avtograme? To ni noben zvezdnik, ampak naš obratovodja, ki podpisuje nadure.
hrupu posvetiti še posebno skrb za zaščito človeka.
MLAJŠI VOZNIKI POVZROČIJO VEČ NESREČ
Francoske statistike pripovedujejo zanimivosti o povzročiteljih prometnih nesreč. Primerjajo prometne nesreče — po številu in škodi oziroma posledicah, ki jih povzročajo samski vozniki do 25. leta starosti s prometnimi nesrečami, ki jih povzročajo starejši vozniki (nad 30 let).
Leta 1965 so mlajši vozniki povzročili 2,01-krat več nesreč kot starejši; leta 1968 se je ta mnogokratnik povzpel kar na 2,17; leta 1973 objavljene statistike pa izpričujejo senzacionalno novost — mlajši so povzročili le 1,77-krat več nesreč kot starejši.
Francoski strokovnjaki trdijo, da sta vpliva predvsem dva: prvi je omejitev hitrosti na 90 km na uro za vse novopečene voznike v prvih 12 mesecih po opravljenem izpitu; drugi so znatno povišane premije za vozila samskih lastnikov do 25 let starotsi. Mladi sicer ne povzročajo manj nesreč, pač pa so te manj hude zaradi počasnejše vožnje in večje zavarovalne premije.
ZAHVALA
Prijateljem, sodelavcem in vsem tistim, ki ste mi ob izgubi moje drage in ljubljene mame
ANGELE KOŽUH
izrekli sožalje, ki ste ji darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti iskrena zahvala. Zahvaljujem se tudi vodstvu DITT-a Svilanit za pozornost, izkazano ob tej priliki in za darovano cvetje.
ROZKA KOŽUH
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem sodelavcem iz nabavne službe, delavcem skladišča surovin in vsem ostalim delavcem Svilanita, ki so mi ob smrti mojega očeta izrekli sožalje, darovali venec in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat hvala vsem!
JOŽE VRANKAR
»KAMNIŠKI TEKSTILEC« GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA: 700 IZVODOV TISK: »PAPIRKONFEKCIJA. KRŠKO