PRIMORSKI DNEVNIK ‘.ffirVSSr - Cena 35 lir Leto XVBI. - Št. 185 (5269) Ukinjeno vojaško poveljstvo SZ v Berlinu Zahod: štiristranske obveznosti še veljajo Uradna obrazložitev sovjetske vlade - Danes bodo objavili skupno zahodno izjavo - Včeraj je bilo v Berlinu popolnoma mirno ] vojne, da se omogo- mirovne pogodbe z i 'n da se normalizira po-.1 "Slap: Zahodnem Berlinu na tej ,, > A, h9,Yn’ki vojaških oblasti c Ike Britanije in Francije V\em Berlinu so bili ob- skih čet v Nemčiji začasno prevzelo vprašanja, ki se tičejo poveljstva nad premiki osebja in materiala garnizij ZDA, Velike Britanije in Francije v zahodni Berlin in iz njega, nadzorstva nad zaporom v Spandauu, kjer so glavni nacistični vojni zločinci, in postavljanje straž pred spomenik sovjetskim četam v Tiergartenu.* Vzhodnonemška vlada je v svoji izjavi poudarila, da sovjetski sklep o ukinitvi poveljstva v Berlinu »postavlja nove ovire zahodnim poizkusom, da bi odrekali suverene pravjce nemške demokratične republike in da bi se vmešavale v njene notranje zadeve. S tem postaja lažja sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo m rešitev zahodnoberlinskega vprašanja* V izjavi je rečeno, da je bila vzhodnonemška vlada vprašana za mnenje glede tega sklepi. Predstavnikom treh zahodnih odposlanstev za povezavo je sklep sporočil vrhovni poveljnik sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji general Jakubovski. V Washingtonu je prestavnih ameriškega državnega departmaja Reap izjavil, da je bila ame- | 'siniti to povezavo. Sedaj so u-riška vlada obveščena o sovjet- vedle nov sistem. Videti je treba, skem namenu, in je dodal: *Ne kako bo v praksi deloval«, glede na način, kako se Sovjeti Zdi se, da je sovjetski sklep upravno organizirajo, so ZDA še prišel za britanske vladne kroge vedno mnenja, da je Sovjetska povsem nepričakovano. Popoldne zveza odgovorna za izvajanje svo- I se je namreč zvedelo, da so pred- jih obveznosti v Berlinu v smislu obstoječih štiristranskih sporazumov. Zahodni poveljniki bodo še dalje vršili svoje funkcije in se posluževali svojih pravic v Berlinu. Ta manever se zdi poizkus Sovjetske zveze, da bi se osvobodila odgovornosti za komunistična dejanja v Berlinu, ki so tako nevarno povečala napetost. Posvetujemo se z našimi zavezniki o tem vprašanju, in v kratkem bo v Washingtonu objavljena zavezniška izjava. Kmalu po tej izjavi so sklicali v Washingtonu sejo posvetovalne skupine o Berlinu, v kateri so predstavniki treh zahodnih vlad in Zahodne Nemčije. Govorili so o pripravi skupne izjave o sovjetski odločitvi. Na sestanku so bili tudi predstavniki poslaništev Francije, Velike Britanije in Zahodne Nemčije. Izjava bo objavljena, ko jo bodo odobrile zahodne države, verjetno jutri. V Londonu je predstavnik Fo-reign officea izjavil: «Pravice zahodnih držav v Berlinu, vštevši pravice dostopa v mesto in štiri-stranski statut, niso na noben način prizadete s sovjetsko odločit, vijo. Bistveno pri tem je, da bodo sovjetske oblasti še dalje izpolnjevale svoje obveznosti do nas. Kar se nas tiče, smo odločeni obdržati naše pravice.« Predstavnik je «obžaloval, da so sovjetske oblasti sklenile pre- voru, poudarja, da se je napetost v Berlinu v zadnjih 24 urah zmanjšala. O berlinskem vprašanju so raz pravljali danes tudi na izredni seji britanske vlade. Danes so sovjetske vojake, ki zamenjujejo stražo pred spomenikom sovjetskim vojakom, zopet pripeljali iz sovjetskega sektorja v oklepnih avtomobilih. Toda ti avtomobili so morali čakati na bloku 43 minut, dokler niso dovolili, da jih spremljajo ameriški vojaki. Zahodnoberlinska policija je javila, da so sinoči pridržali 128 zahodnoberlinskih mladeničev, ki so se bili zbrali pred blokom. Po zaslišanju so jih izpustili. Policijsko poročilo pravi, da med temi mladeniči niso »odkrili nobenega komunističnega aktivista«. Uradni predstavnik bonske vlade pa je danes izjavil, da je sklep sovjetske vlade »nezakonit in samovoljen«. Dodal je, da ta sklep pomeni «novo kršitev štiri-stranskega statuta«. Berlinu popolnoma mirno. V bližini berlinskega zidu so še vedno razmeščeni policaji s številnimi vozili. stavniki Francije, Velike Britani-! Danes ves dan je bilo v zahod-je in ZDA pripravljali nov pred- nem Berlinu nnnnlnnma mirno log Sovjetski zvezi za takojšnji sestanek štirih vojaških poveljnikov v Berlinu, da bi razpravljali o tamkajšnjem položaju. Voditelj laburistične opozicije Brown je imel danes dolg razgovor z zunanjim ministrom Home-jem. Govorila sta o Berlinu. P0 razgovoru je Brown izjavil, da MZahod ne bi smel ostati pasiven in prepustiti pobudo vedno Sovjetski zvezi«. Dodal je, da bi morali pripraviti predloge za rešitev berlinskega vprašanja. Izja-va, ki jo je objavilo vodstvo laburistične stranke po tem razgo- ____________ TRST, četrtek 23. avgusta 1962 PO VČERAJŠNJEM POTRESU V JUŽNI ITALIJI Najbolj sta prizadeta Avellino in Benevento Petnajst smrtnih žrtev, pretežno zaradi strahu - Molinara s 4000 prebivalci je skoraj popolnoma porušena - Vlada je za prvo pomoč določila 2,4 milijarde lir po Fanfanijevem obisku prizadetih krajev Konferenca afriških študentov v Beogradu BEOGBAD, 22. -- Konec tega meseca bo v Beogradu konferenca študentov afriških držav, ki študirajo na evropskih univerzah. Konferenco organizira odbor a-friških organizacij v Londonu skupno z Združenjem afriških študentov v Evropi. Afriški študenti bodo na tej konferenci posvetili posebno pozornost enotnosti Afrike, aktualnim problemom razvoja črne celine, najvažnejšim mednarodnim vprašanjem, posebno razorožitvi in miroljubni koeksistenci. Poleg tega bodo na konferenci razmotrili vprašanja, ki zanimajo afriške države, posebno vprašanja industrializacije, a-grarne reforme, šolanja in vlogo mladine in študentov in njihovih organizacij. Na raznih univerzah v Evropi študira danes okrog 20.000 študentov iz Afrike. BUENOS AIRES, 22. — Rezervni general Bernardino Labayru je bil imenovan za vrhovnega poveljnika glavnega štaba argentin. ske vojske. General Carlos Turo-lo, ki je bil imenovan pred nekaj dnevi, je bil včeraj razrešen. Baje je bil Labayru nevtralen med nedavno krizo v vojski. Prizor po potresu v Neaplju. Vso noč so skupin« ljudi, zlasti ženske in otroci prebili na daleč od poslopij prostem .....................................................................................................iiiiuiiiHiliiiillliiiiiiiiimimittiiiiimiiiiire General de Ganile je včeraj srečno ubežal novemu atentata oasovskih teroristov Atentatorji so na njegov avtomobil streljali z brzostrelkami-in ga poškodovali Predsednik je nepoškodovan in prav tako tudi njegovi spremljevalci Izredni ukrepi vlade proti oasovcem PARIZ, 22. — General de Gaulle je nocoj ubežal novemu atentatu. Nekaj po 20. uri je bilo izstreljenih več strelov v bližini kraja Villacoublay proti avtomobilu, v katerem se je predsednik vračal v Colombey-les-deux-eglises. De Gaulle je ostal nepoškodovan. Atentat je bil izvršen v vasi Villacoublay, ko se je predsed- b*rlinskim zidom je od včeraj na bloku ambulanta ameriške vojske, da bi pomagala beguncem O - j y iz vzhodnega Berlina, če bi bili ranjeni aF'. m "">""iiiiiiii„,„l„„l„„l„„„„„„iuitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiii“>uiiiiii...............................................................iiiiiiiih" Wnedy o Berlinu in vesolju ^smo kanclerju Adenauerju ^ ^1/ atomski podmornici sta se srečali pod ledom na Severnem tečaju j* u i !^Ntlij.G^°N, 22. — Ameriški i in enncdy je na današ- !» hlinit«1?1 konferenci sporočil . v thVeljst« Sov:ietskega vojaške-.,4kod?*rBe3udjcirRaii Berlinu «ne mo-jrejudicirati pra-Jhij' držav v Berlinu«. n k° ponovno poudarki pfavic »glavna vsebina« « ' % n ». L " n i n v 11 u v 1 * J iSbd-P°dnih držav Sovjet-J.S' Prej je Kennedy i'• I |j «vh a, Je državni departma tl’ /I Vlo , *ratko izjavo o tem. J k; v?9 se Pi5ec*setjn'k izrazil upa-J.I !?nimi 0 'akko sestal z vse- )°i H Nissan Predsedniki, ki bode 8») bi* Sk? .v New York i l' n^m{čine OZN- (en„d?. j» nismo dobili o o J, PriLi 'Pformacije. Seveda, I ■ V« ,Je h(N ; av sestati se z njim » 26.^ennedy sporočil, da W«gUsta srei:'aU na Se' A JteSb “r“;sK,d,r.b / V/Ha Površje. Sedaj plujeta vesoljskih razisko-. vanj, je Kennedy izjavil, da so .ZDA zaostale za Sovjetsko zvezo, ker so začele svoj vesoljski program pozneje. V zaostanku bodo še nekaj časa. Izrekel pa je prepričanje, da bodo leta 1969 ZDA na vodstvu tekmovanja v vesolju. Poudaril je, da je za ZDA bistveno zgraditi močnejšo nosilno ra keto, ki naj omogoči izstreljevanje težjih satelitov. «Ta naloga, je dejal Kennedy, bo »strahotna« in bo terjala ogromne zneske « Nato je sporočil, da ameriška vlada proučuje ukrepe, ki bi Jih sprejeli za ameriško varnost po nedavnem sovjetskem vesoljskem poizkusu, glede katerega ni moč za sedaj še preceniti vojaškega pomena. Na vsak način mora biti civilni vesoljski program tesno povezan z vprašanji ameriške o-brambe. Zatem je Kennedy govoril o pismu, ki ga je bil poslal Adenauerju. Izjavil je, da je to pismo «splošna izjava o ameriški politiki in o koristi ZDA. da ohranijo zadovoljive odnose z ljudstvom Zahodne Nemčije«. Namen pisma je tudi razpršiti nekatere govorice o morebitnih , spremembah ameri- ške strategije v Evropi. Kenne-dy je dodal, da ne ve, ali bo Adenauer objavil pismo. Glede pomoči tujini je Kennedy Izjavil, da ni »problemov moralnega značaja* pri pošiljanju pomoči neki državi, ki dobiva pomoč tudi od komunističnega blo-za. Poudaril je, da praktično vse države, ki dobivajo ameriško pomoč, imajo raznovrstne gospodarske odnose s komunističnim blokom. To vprašanje se ne PH.st^y’ lja v primeru sovjetske voja.-ke pomoči, kakor v primeru Indije. Nato je govoril o važnosti, da kongres odobri načrt zakona z nakup za 100 milijonov “ola obveznic OZN. Ta odobritev bo velike važnosti za Združe da se prepreči, d» rode, Kongu vladala zmeda*. “lAiji' ga je izrekel željo da b pnslo do sporazuma med Adu _______ 35»SK rž"’*1 r- P"»b,“koncu ,« i-moin Hnkaze da je »sovjetski imajo “P , ' Kubo številne teh- sedaj proučuje to zadevo. nik vozil z avtomobilom na tamkajšnje vojaško letališče, da bi se z letalom odpeljal v Saint Dizier, ki je najbližje letališče njegovi rezidenci v Colombey-les-deux-eglises. De Gaulle, ki je sedaj na oddihu, je odšel danes v Pariz, kjer je predsedoval seji vlade, na kateri so sprejeli ostre u-krepe proti dejavnosti in atentatom oasovcev. Atentat je bil izvršen ob 20.20. Proti skupini avtomobilov, ki so spremljali de Gaulla, so bili izstreljeni trije rafali iz brzostrelke. (V avtomobilu, v katerem je bil de Gaulle, sta bila tudi njegova soproga in njegov zet. Nih. če ni bil ranjen, toda avtomobil se je moral ustaviti, ker so streli preluknjali gume. Tudi avtomobil, ki je sledil predsednikovemu, se je moral ustaviti, ker je bil zadet v motor. Eden od strelov je zadel šlem nekega policijskega agenta na motorju, a-gent pa ni bil ranjen. Dva avtomobilista v avtomobilu, ki je šel mimo, sta biia laže ranjena. Stre. li so preluknjali gume tudi drugih dveh privatnih avtomobilov. Predsednik se je odpeljal z drugim avtomobilom, ki so ga v vsej naglici poklicali. Ob 23. uri je predsedstvo republike objavilo uradno sporočilo, v katerem poroča na kratko o a-tentatu in dodaja, da so nekateri streli razbili steklo na zadnji strani avtomobila, v katerem je b“ de Gaulle Zvedelo se je, da so v bližini kraja atentata našli majhen kamionček, iz katerega so atentatorji streljali. V kamiončku je policija našla brzostrelke, dve ročni bombi in plastični eksplozivni naboj, težak 1 kg, ki bi moral uničiti kamionček, toda naboj ni eksplodiral. Vozač privatnega avtomobila, ki je bil laže ranjen, je izjavil, d« stanuje na tamkajšnjem področju in da se je vračal domov z ženo in s tremi otroki, ko je videl skupino moških ko so izstopili iz kamiončka, ki’ je bil ustavljen ob pločniku. .Hodili so Počasi, je dodal, in nekatere od teh smo videli, kako so potegmu brzstrelke in izstrelili nekaj rala-lov. Nisem utegnil videti, kohko moških je bilo, ali kaj so storili potem.* Lastnica neke trgovine, ki Je bila poškodovana zaradi strelov. Je izjavila, da je bila v stanovanju nad trgovino, ko je slisafa streljanje. Ko se je zavedla in je iskala zavetje, je bilo že v““ končano. Ko je prišla v trgovino, je videla, da je bila vsa niša polna dima in je dišala P° smodniku. Kmalu po atentatu je na *“"* kajšnje področje prišlo ,v9jf,v število policajev in žandau • Začeli so sistematično ugota J ti istovetnost vseh ljudi na tamkajšnjem področju. Zatrjuje se, da je de Gaulle ubežal atentatu, ker ima vedno navado ukazati svojemu koferju, naj vozi s hitrostjo najmaj 130 km na uro. To je že četrti ponesrečeni a-tentat na de Gaulla. Prvi poizkus je bil izvršen 8. septembra lani. 16. maja letos so odkrili novo zaroto proti njemu in so aretirali 16 ljudi. 14. junija so odkrili načrt za nov atentat, ko se je de Gaulle pripravljal na štiridnevno potovanje po jugovzhodni Franciji. Ravno danes je de Gaulle predsedoval seji vlade, na kateri so sprejeli celo vrsto strogih ukrepov proti oasovskim teroristom. Sklenjeno je bilo, da alžirski begunci v Franciji ne bodo smeli imeti orožja. Dovoljenja za nošnjo orožja, ki so bila izdana v Alžiriji pred njeno neodvisnostjo, ne veljajo več v Franciji. Ukaz vlade določa nekaznovanje vseh, ki bodo izročili orožje pristojnim oblastem v petih dneh po objavi dekreta. Za tiste, pri katerih bodo našli orožje, so določene zaporne kazni od enega leta do desetih let. Razen tega so na seji vlade govorili o vprašanjih, ki so povezana z begunci iz Alžirije. Sklenili so tudi splošno štetje teh beguncev. Ustanovili bodo poseben odbor, ki bo skrbel za imetje, ki so ga begunci pustili v Alžiriji. Notranji minister je sklical nocoj v svojem uradu sestanek policijskih funkcionarjev, ki so podali poročilo o atentatu. Pozneje se je minister sestal s predsednikom vlade. Nocoj so objavili dodatne podatke o atentatu. Predsedniški sprevod so spremljali policijski agenti na motorjih. Takoj po prvih strelih sta predsedniški avtomobil in tisti, ki mu je sledil, nadaljevala pot. Deset sekund zatem so padli novi streli, toda avtomobila sta nadaljevala pot z vso hitrostjo. Vendar pa je šest strelov zadelo predsedniški avtomobil, od katerih je eden preluknjat sprednje gume, drugi pa zadnje gume. Tretji strel je zadel steklo na zadnjem delu avtomobila, četrti strel je zadel v sredino karoserije, peti je zadel odbijač, šesti je preluknjal avtomobil prav v višini de GauJ-love glave od leve proti desni. Kljub preluknjanim gumam je avtom,obil nadaljeval pot proti kraju Villacoublay, ki je bil oddaljen še dva kilometra. Sele blizu letališča je de Gaulle izstopil in šel v drugi avtomobil. Notranji minister je pozneje izjavil, da so streli atentatorjev petkrat zadeli tudi avtomobil, ki je sledil de Gaullovemu. Računajo, da so atentatorji izstrelili skupno 120 do 150 strelov proti predsednikovemu avtomobilu, ki se je znašel med pravim križnim ognjem. Domnevajo, da je skupina atentatorjev štela okoli deset ljud,. • Republikanski obrambni odbor*, ki je protioasovska organizacija, je objavil nocoj izjavo, v kateri opozarja »nekatere politične prijatelje* oasovskih voditeljev, da,-če ne bodo obsodili poizkusov za umor de Gaulla, «jih bodo obiskali naši ljudje*. Odbor poudarja, da imajo njegove akcijske skupine že pod nadzorstvom nekatere znane aktiviste, ki so simpatizerji OAS, ter opozarja »politične prija-1 telje Bidaulta, Soustella, Argou-da in Sergenta*, da jim morebitna de Gaullova smrt- ne bi prav nič koristila, ker »ne bi utegnili okoristiti se*. Zahod bo predlagal v Ženevi delen sporazum o eksplozijah? Delo konference se bo prekinilo od 8. sept. do 12. nov. RIM, 22. — Po včerajšnjem po-| ročju južne Italije tresu, ki je najbolj prizadejal po- 1800. krajini Benevento in Avellino, precej manj pa neapeljsko pokrajino, se stanje normalizira. Prizadeto področje je poleg drugih članov vlade obiskal tudi predsednik Fanfani, ki je po vrnitvi v Rim najprej poročal Segniju, nato pa na seji vlade, ki je začela z enourno zamudo. Vlada je določila 2,4 milijarde lir za prvo pomoč ter sklenila, da se s posebnim odlokom razveljavijo predpisi o zapadlosti menic z veljavo odloka samo v prizadetih krajih. Število smrtnih primerov se je dvignilo na 15. toda povzročila sta jih skoraj vse strah in panika, bodisi da je starejše zadela srčna kap, bodisi, da so se ponesrečili med bežanjem iz hiš in mest v polja. Materialna škoda pa je seveda zelo velika. Sam predsednik vlade je poudaril, da bi bilo število smrtnih žrtev večje, če bi do potresa prišlo v urah, ko je prebivalstvo v svojih stanovanjih, namesto okrog 19. ure, ko so bili ljudje na ulicah. še od leta 2ENEVA, 22. — V londonskih pooblaščenih krogih zatrjujejo, da se ZDA in Velika Britanija sedaj Posvetujejo glede možnosti, da Prihodnji teden predložijo na ženevski konferenci načrt pogodbe o prepovedi jedrskih poizkusov in «nadomestni» načrt, ki bi bil začasen. Na podlagi drugega načrta bi Prepovedali jedrske eksplozije v atmosferi, v stratosferi in pod vodo. «Popolna» pogodba pa bi določala tudi prepoved podzemeljskih eksplozij. Na današnji seji ženevske konference so na predlog Brazilije sklenili, da bodo delo konference Prekinili od 8. septembra do 12. novembra. Ce bi se zasedanje 'Skupščine zavleklo še po 12. novembru, bi se oba predsednika posvetovala z vsemi delegacijami glede morebitne nadaljnje odložitve dela. Predsednika Dean in Kuznjecov sta bil« predlagala, naj se delo P.^ine že 2. septembra, toda brazilska delegacija je vztrajala, naj se delo nadaljuje še en teden, in naj predsednika skušata najti spo-[zkusov ° prepovedi jedrskih po- Danes so na seji nadaljevali razpravo o ukinitvi vozil za jedrsko orožje, ki pa ni prinesla nič novega. Razpravo o tem bodo nadaljevali jutri. Medtem je ameriška komisija za atomsko e-nergijo sporočila, da ie nad Novo Zemljo eksplodirala danes nova sovjetska jedrska bomba, moč. na le nekaj megaton. V pokrajini Benevento je potres prizadejal 67 občin. Najbolj prizadeto mesto je Molinara, kjer je potres porušil popolnoma 90 hiš, 50 jih je poškodoval ter uničil vodno napeljavo. K° je padla noč in se ji je pridružila še nenadna huda nevihta, je postal položaj v Molinari naravnost dramatičen. Večina prebivalstva si je našla zavetišče pod na hitro postavljenimi šotori, toda brez strehe je kljub temu ostalo še okrog 600 ljudi. Od ostalih občin naj omenimo še: Caselice, kjer je poškodovanih 15 stanovanj, Buonal-bergo s 660 poškodovanimi prostori in 186 ljudmi brez strehe; v Pietrancini je bolj ali manj poškodovanih 80 odstotkov hiš, brez strehe pa je ostalo 1.100 ljudi; v Foglianese je potres poškodoval 95 stanovanj, v S. Giorgio la Mo-lara so poškodovane 4 cerkve, pretura, kaznilnica in županstvo, a 185 ljudi je brez strehe, 5 oseb pa ranjenih; v Collesannita so morali izprazniti 50 hiš, ranjenih je bilo 46 ljudi, v Apice se je delno zrušilo 50 odstotkov hiš, v nevarnosti pa so 3 cerkve in 1 samostan itd. Računa se, da je po neuradnih podatkih v vsej pokrajini Benevento okrog 3.000 ljudi ostalo brez strehe. Se prav posebej je potrebno 0-meniti, da je več sto tisoč prebivalcev preživelo vso noč na odprtem, v strahu da se bodo potresni sunki ponovili, kar se je proti jutru tudi zgodilo, toda v manjši meri kot prejšnji dan. O-blasti so poskrbele takpj za prvo pomoč, kjer so se najbolj izkazale občinske in pokrajinske oblasti, vojaki, orožniki, gasilci, tehnični uradi itd. Fanfani je pustil v prizadetih krajih svojega državnega podtajnika Ariosta. Samo mesto Neapelj ni bilo zelo prizadeto. Skoda na poslopjih je komaj upoštevanja vredna. Največ kar se je zgodilo, so bile poškodbe na zelo starih stavbah ter razbite šipe na drugih, tako da je bilo potrebno izprazniti stanovanja samo v dveh primerih. Občinska u-prava ie hkrati sporočila, da novice o pomanjkanju vode nikakor niso resnične, pač pa je v Neaplju panika zavladala tudi sinoči, ker je mnogo ljudi zapustilo svoja stanovanja iz strahu, da se potresni sunki ne ponovijo. Italijanski Rdeči križ je poskrbel predvsem za odeje in za njihov prevoz v prizadete kraje, dalje za kondenzirano mleko, marmelado, kavo, kakao, konservirano meso, zdravila itd. Določene vsote denarja je dal na razpolago pristojnim škofom tudi papež. Seizmološke postaje v Trstu, Beogradu, Titogradu in v Neucha-telu (Švica) so sinoči zabeležile potresne sunke. Italijanski seizmologi pa proučujejo vzroke včerajšnjega potresa, vendar pa jih doslčj še niso dognali. Poudarja se, da se dogajajo potresi na pod- Na današnji seji vlade so ministri med drugim sprejeli odlok o nadaljnjem 10-odstotnem znižanju carin za uvoz blaga iz držav evropskega skupnega tržišča in iz tretjih držav. Od političnih dogodkov sta o-membe vredna dva članka. Republikanski voditelj je za neki ilustrirani tednik napisal članek o nujnosti ustanovitve dežel v vsej Italiji. Glavni urednik glasila PSI pa odgovarja v svojem jutrišnjem članku javnemu uredniku glasila KPI te “'poudarja, da se strinjata glede trduve ,da se socializem ne more istovetiti z «družbo blaginje«. Vsekakor pa komunistične izkušnje postavljajo zelo težavna vprašanja spričo stalinizma, madžarskih dogodkov itd. Vse to namreč dokazuje, da »ni dovolj ustvariti gospodarstvo, ki sloni na kolektivni lastnini, temveč da ne sme manjkati možnost izvajanja svobode, če se nočejo ustvariti pogoji za degeneracijo, zločine, napake in samovoljo*. Potresni sunki registrirani tudi v FLRJ BEOGRAD, 22. — Seizmološki zavod v Beogradu in seizmološka postaja v Titogradu sta registrirala 21. t. m. v razdobju 36 minut začenši ob 19.10 tri močne potresne sunke, od katerih je bil drugi ob 19.20 in 51 sekund izredno močan. Vsi trije potresi so i-meli isti epicenter, ki je bil na področju južne Italije, 625 km ju-gozapadrio od Beograda, oziroma 390 km od Titograda. Najmočnejši potresni sunek je bil osme o-ziroma devete stopnje, medtem ko se potresni sunek 10. stopnja smatra za katastrofalen. Po potresu prizadetemu prebivalstvu v treh pokrajinah južne Italije gre splošna solidarnost. Kot Je poudarit predsednik vlade, Je bila sreča v nesreči, da Je bil potres ob uri, ko prebivalstvo v veliki večini ni bilo v svojih domovih, ker bi v tem primeru potres povzročil večje šte. vilo smrtnih žrtev. ' Glavna novica pa prihaja tudi danes iz Berlina, kjer Je so-vjetska vlada ukinila poveljstvo svoje posadke z namenom, »da se omogoči sklenitev mirovne po. godbe z Vzhodno Nemčijo in da se na tej podlagi položaj v zahodnem Berlinu normalizira«. Vzhodnonemška vlada je s svoje strani poudarila, da postavlja sovjetski sklep nove ovire zahodnim poskusom odrekanja suverenih pravic Vzhodne Nemčije. V Washingtonu pa — kot vse kaže — s sovjetskim sklepom niso bili presenečeni, nekoliko bolj pa v Londonu, kjer Je predstavnik zunanjega ministrstva dejal, da je »treba videti, kako bo nov sistem deloval«. Predstavnik bonske vlade pa je izjavil, da Je sovjetski sklep »nezakonit in samok voljen.« uruga novica dneva Je že četrti atentat na de Gaulla: včeraj so mu atentatorji preluknjali gume na avtomobilu, medtem ko šta on in njegova soproga ostala nezadeta ter se odpeljala dalje z drugim avtomobilom. Prav včeraj je namreč de Gaulle predsedoval seji vlade, na kateri 90 sprejeli celo vrsto ostrih ukro-pov proti oasovskim teroristom. Pomembna etapa v Akademik E. razvoju znanosti FEDOROV Znova ljudje. so v vesolju sovjetski | lju dva’ človeka! Ko vodita ladji, krogu za krogom letata okrog zemeljske krogle vesoljski ladji «Vostok 3» in »Vo-stok 4». Dan in noč je prebil na poti Andrijan Grigorjevič Ni+ kolajev, preden se je dvignila v nebo nova vesoljska ladja »Vo-stok 4» s kozmonavtom Pavlom Rotnanovičem Popovičem na krovu. Dosledno, korak za korakom, se razvija grandiozen načrt vesoljskih raziskav, ki ga uresničuje naše ljudstvo. Ena naloga izhaja iz druge haloge. Sleherna naslednja naloga kaže, kako naglo naraščata obseg in zapletenost zamisli raziskovanj. Kmalu bo minilo pet let, ko je bil izstreljen prvi umetni sputnik Zemlje. In kako vebko je bilo storjenega v tej prvi vesoljski petletki! Kako skromen se zdi zdaj tisti prvi umetni sputnik Zemlje — srebrnka-sta krogla z radijsko postajo in nekaj preprostimi napravami, ki jih je prvič ponesel v orbito Zemlje. Pa vendar je prav ta poskus odprl pot človeštvu v vesolje. Osvojiti vesolje pomeni predvsem naučiti se prodreti vanj. Večstopenjski raketni sistemi so dvigali drug za drugim čedalje bolj popolne in čedalje bolj natančne stroje-avtomate. Komplici-ranejše so postale trajektorije poletov, sistemi upravljanja in zvez, sistemi za orientacijo in zaviranje. Spominjamo se še čudovitega manevra tretje kozmične rakete pri obletu Meseca, start težkega sputnika z vesoljske rakete z velikim radijem, usmerjenega proti Veneri, večkratnih pristankov vesoljskih ladij na Zemljino površino po zaključenem programu opazovanj. Osvojiti vesolje pomeni poznati njegove lastnosti. Cim bolj aktivni in raznovrstni bodo postali naši posegi v vesoljski prostor, tem pomembneje je treba poznati in upoštevati njegove posebnosti. Saj tam vendar ni praznine, čeprav je »vacuum kozmo-sa» mnogo bolj razredčen, kot pa lahko takšno razredčenost doseženo v navadnih laboratorijih. Kot se bo izpopolnjevala vesoljska tehnika, tako se bodo bogatila tudi naša spoznanja o prostranstvu, ki obkroža zemeljsko kroglo. S slehernim poskusom postaja čedalje bolj jasna narava vesolja. V tem okolju, kjer je koncentracija snovi komaj tisoč ali sto atomov na kubični centimeter, potekajo zapletene ifi svojevrstne reakcije. Curki svetlobe in jedrskih delcev, ki prihajajo od Sonca, bližnjih zvezd in oddaljenejših delov Vesolja, vzajemno učinkujejo na zunanje cone zemeljske atmosfere, na njen magnetni tečaj in povzročajo magnetne viharje, radiacijske pasove in ionosferske motnje. Sput-niki-laboratoriji, geofizikalne in vesoljske rakete nam odkrivajo skupaj z opazovanji zemeljskih observatorijev postopno ta svet. Mi smo že upoštevali njegove lastnosti pri projektiranju vesoljskih poletov in Se jih učimo tudi spoznavati in napovedovati. Usvojiti vesolje pomeni možnost živeti in delati na njem. Tudi (emu področju dela, kot je znano, posveča sovjetski načrt raziskovanja resno pozornost. Precejšnje število poskusnih serij z živimi bitji, od mikrobov do psov, je omogočilo, da smo obdelali ustrezna sredstva za zagotovitev življenja in normalnih pogojev za človekovo delo v vesoljski ladji. In človek je poletel. Poleta junakov-kozmonavtov J. Gagarina in G. Titova sta bila blesteči zaključek prvih let uresničevanja sovjetskega programa vesoljskih raziskav. Istočasno pa so ta leta postala začetek novega, v bistvu osnovnega razdobja pri proučevanju in osvajanju vesolja — razdobja, da bi ga človek neposredno osvojil. Naslednji etapi rešitve te najpomembnejše naloge sta posvečena poleta vesoljskih ladij «Vo-stok 3» in «Vostok 4». S slehernim poletom postajajo popolnejši sistemi za zagotovitev življenj-, ske dejavnosti, sistemi vodenja in številne pomembne naprave vesoljskih ladij. S slehernim poletom se povečuje spoznavanje tega, kako vpliva na človeka najpomembnejši činitelj vesoljskega poleta — breztežnostno stanje, kako čimbolje prilagoditi organi-, zem temu, za zdaj še nepremagljivemu činitelju, da bi ohranili delovno sposobnost pod takšnimi pogoji. Polet dveh kozmonavtov v enakih pogojih bo nudil najdragocenejši material za evidenco delovanja osnovnih vesoljskih činiteljev na človeški organizem. Načrt dela kozmonavtov postaja zapletenejši, podaljšuje se trajanje poleta. Andrijan Grigorjevič Nikolajev, na primer, že »vstaja* iz naslanjača in se giblje po vesoljski ladji. To ni drobnarija, to je zelo velika stvar, nič manj pomembna za osvojitev vesolja kot prvi koraki po podu slehernega našega otroka. Med ladjama »Vostok 3» in «Vostok 4» je vzpostavljena in tudi poteka radijska zveza. To je prva zveza med vesoljskimi objekti. Ni težko razumeti ogromnega pomena uresničitve tega. Saj bodo v nadaljnjem morali kozmonavti izpolnjevati množico skupnih o-pravil med poletom — manevrirati, prehajati z ene orbite na drugo, zbirati se v skupine in v vesolju sestavljati te in druge konstrukcije. Zanesljiva, stoodstotna vzajemna zveza, to je prvi in nujni pogoj koordiniranega delovanja. Zdaj je bila prvič uspešno uresničena. Prvič sta v veso- koordinirata drug med drugim svoja ravnanja, izmenjata mišljenja o položaju, delu aparatur in primerjata rezultate opazovanj. ", Plansko in zanesljivo se razvija program sovjetskih vesoljskih raziskav. Naši kozmonavti, znanstveniki in inženirji se ne vrtijo na enem mestu in hkrati ne dovoljujejo nikakršnih avantur ter ne dopuščajo nikakršnega tveganja pri uresničevanju teh težkih in vendar še nujno nevarnih poskusov. Ze od prvih korakov pa do danes prihajajo rezultati sovjetskih vesoljskih raziskovanj v svetovno zakladnico znanosti in so na razpolago vsemu človeštvu. Ni bilo niti enega samega sputnika, niti ene same vesoljske ladje, o katere znanstvenih rezultatih njenega poleta ne bi naši znanstveniki poročali v znanstveni literaturi in na mednarodnih znanstvenih posvetovanjih in konferencah. S kakšnimi številkami pa bi lahko prešteli ljudi v številnih deželah sveta, ki so bili osebno poslušali podrobne odgovore sovjetskih herojev-kozmo-navtov J. Gagarina in G. Titova? Res je, da izražajo ponekod v zahodnem tisku obžalovanje zato, ker sovjetski kozmonavti in znanstveniki ne opisujejo nekaterih podrobnosti konstrukcij nosilnih raket, njihovih motorjev, sestave goriva itd. No, morda bi bilo sprva bolje pogoditi se o razorožitvi, o uničenju vojaških raket, v tem smislu tudi naših nepremagljivih vojaških sredstev za prenos jedrskega orožja, kot je to že zdavnaj in nenehno predlagal voditelj sovjetske vlade N. S. Hruščov? Tedaj bodo vesoljske ladje izstreljevali ob prisotnosti mednarodne organizacije zato, da bi ne bilo suma v njihove mirnoljubne, znanstvene namene. Pa tudi skrivnosti takrat ne bo. Ce cilje in znanstvene rezultate slehernega sovjetskega poskusa v vesolju sporočimo vsemu svetu, tega, žal, ne moremo reči ob poskusih, ki jih izvajajo v ZDA. ZDA so odklonile, da bi v zadnjem času registrirale pri Organizaciji združenih narodov izstrelitev nekaj sputnikov z vojaškimi nameni in sporočile o njihovih namenih in načrtu njihovih raziskovanj. Predstavniki ZDA niso hoteli v komiteju OZN za miroljubno izkoriščanje vesoljskega prostora sprejeti resolucije o nedopustnosti izstreljevanja sputnikov z vohunskimi in drugimi narobni, ki bi povzročali škodo drugim deželam, niso hoteli skleniti pogodbe o . vzajemni pomoči kozmonavtom v primeru njihovega prisilnega pristanka na tujem ozemlju. Vzroka za takšen odnos do vesoljskih raziskav ni težko razumeti, če beremo tuje članke in izjave v ameriškem tisku. Nekateri »vojaški strategi* planirajo »spopade v vesolju*, sanjarijo o vojaških operacijah iz vesolja proti objektom na Zemlji. Nek’ ameriški general je naravnost izjavil: »Dežela, ki bo letela više kot vsi ostali, dalje od vseh in hitreje, bo imela prednost na svoji strani*. V ZDA izvajajo najbolj nesramni reklamni trušč okrog vojaških načrtov za osvajanje vesolja. Rezultati pa so naglica in avanturizem. Na start postavljajo različne nepreverjene sisteme, včasih ti eksplodirajo že na starnem mestu, včasih izgubijo vodstvo nad njimi in propadejo med poletom. Sovjetski ljudje visoko spoštujejo ameriška kozmonavta Glenna in Carpentera, toda ne morejo izraziti občudovanja za tisto brezobzirnost, s katero so stavili na karto njuni življenji. Devetkrat so odložili Glennov polet; toliko, da ni bil zgorel, potem pa je še Carpenter skoraj utonil. Kaj pa naj še rečemo o defektnih raketah, ki so jih izstrelili z jedrskimi bojnimi glavami, ki so letele kamorkoli in čofnile v ocean? Kaj naj bi rekli o trušču, ki so ga bili dvignili okrog sputnika »Telstar*, ki omogoča prenos radijskih signalov iz Amerike v Evropo samo za nekaj minut v štiriindvajsetih urah? Seveda, sputnike bodo uporabljali za zveze, televizijske prenose, pri vsem tem pa ni nikakršnih načelnih težav, saj tukaj za zdaj ni niti bistvenih dosežkov. Takšne so razlike v smereh in nekaterih rezultatih vesoljskih raziskav med našo deželo in ZDA. In vendar so vesoljske raziskave splošna zadeva vsega človeštva. Ta ideja, ki jo je bil podčrtal voditelj sovjetske vlade N. S. Hruščov, čedalje bolj prodira v spoznanje širokih množic, delijo pa jo tudi vsi vodilni učenjaki vseh dežel. Malo preveč velik je pomen teh raziskovanj za spoznavanje sveta, da bi se lahko pomirili z avanturističnimi poskusi izkoriščanja vesolja v vojaške namene. Hkrati pa je to težko in zapleteno delo, kot ni nobeno drugo, in nas samo sili, da bi ga opravljali skupno. Osvojitev bližnjega področja vesoljskega prostranstva okrog Zemlje nam bo omogočila izpopolniti in poenostaviti rešitev številnih praktičnih nalog kot so to zveze na velike daljave, navigacija na morju in v zraku, meteorološka opazovanja in verjetno številne druge naloge. Ogromen pomen za razumevanje osnovnih zakonov narave bo imelo proučevanje pojavov, ki se dogajajo v vesoljskem prostran- stvu In na drugih planetih, v celotnem Vesolju vladajo eni in isti zakoni gibanja materije, vendar še zdaleč ne zaznavamo vseh njihovih pojavov na Zemlji. Vzajemno delovanje jedrskih delcev z zelo visokimi energijami lahko zdaj opazujemo ramo v kozmičnih žarkih. Mi vemo, da so nekatera nebesna telesa sestavljena iz snovi, ki imajo izredno veliko gostoto, toda sedaj si še ne moremo predstavljati strukture takšne snovi. Cisto mogoče j®. da j® v Vesolju tudi tako imenovana »antimaterija*, katere odkritje in proučevanje bi imelo kolosalen pomen. Veliko zanimanje predstavlja tudi vprašanje o organskem življenju na planetih: ali je, na primer, življenje na Veneri in Marsu in v kakšni obliki. Sovjetski ljudje, ponosni na u-spehe svoje dežele v vesolju, prispevajo vse napore k temu, da bi osvajali miroljubno vesoljska prostranstva skupaj z drugimi narodi v korist vsega človeštva. Hkrati s tem pa nam bodo čudoviti poleti sovjetskih kozmonavtov nudili popolno prepričanje o tem, da se bodo našle sile, če bodo potrebne, ki bodo sposobne likvidirati kakršnekoli avanturistične poskuse »vesoljskih militaristov*. (Pravda, 14. avg., prevedel D. Z.) S Hitlerjevim železnim križem odlikovan Pavle Djurišič je bil nevaren za Draži Da bi kaj več zvedel, kaj ta njegov nasprotnik misli, je Draža poslal k njemu nekega svojega obveščevalca, ki je znal nemški in pri njem nastopal v vlogi nemškega častnika 7 Ker mu je pri Tuzli spodletelo, je Draža čutil potrebo, da zavzame kako drugo mesto, kjer bi se lahko nastanila, prezimila in prehranila njegova vojska, pa tudi za obrambo Trebave. Desetega januarja 1945. leta so močne četniške sile potisnile ustaše iz Modriče in vdrle v goreče mestece. Potem ko je zapustil vas Ta-revac, kjer se je bil nastanil po zavzetju Modriče, je Draža z vrhovno komando krenil kakih deset kilometrov navzgor po reki Bosni in prišel v vas Donjo Koprivno. Trebava je bila še vedno po vsej svoji dolžini v četniških rokah. Branile so jo enote Dra-goslava Račiča. Draža je bil prepričan, da Račič ne bo odstopil partizanom niti pedi tpbavske zemlje, če ne bo sila, vendar pa mu je ko- mandant Cersko-majeviške skupine korpusov še naprej delal preglavice. V hišo Uroša Laziča, kjer je stanoval Draža, starinsko dvonadstropno hišo poleg Velike Ri-jeke na koncu Spodnje Koprivne, so vsak dan prihajali trebavski kmetje in se pritoževali nad Radičevimi vojaki. Tako kot je Draža v Okruglici prenehal sprejemati Ostojiča, je na Vučjaku zaprl svoja vrata dr. Stevanu Moljeviču. Jezen in vsega sit je Moljevič odstopil kot predsednik nacionalnega komiteja. Člani komiteja so želeli, da bi postal njihov predsednik Ale-ksandar Aksentijevič. toda starec ni hotel sprejeti te dolžnosti, ko je videl, kaj se počne. Tako je nacionalni komite ostal iMilimliilimiimiiiiniiiiiliiltmiiiiiiMiMiiiiiiilMllilItniMllilMlimmiiiiiiiiilliHiiiMiiiiiiiiiMiiimiilMiiiiiiMllHHiiitiiiiiiiiiMiMiiiiiillimimiiiMiitiiiMiiMilmiiliii KAKO BO RAZSODILO BRITANSKO VISOKO SODISCE Po včerajšnji dolgi razpravi primer Soblena še ni rešen Ameriški psihiater je zelo bolan in je moral zaradi slabosti dvakrat iz dvorane - Za danes pričakujejo razsodbo LONDON, 22. — Tudi še danes je Soblenov primer ostal brez rešitve. Psihiater dr. Robert So-blen, Američan litavskega porekla, obsojen pred ameriškim sodiščem na dosmrtno ječo zaradi vohunstva v korist Sovjetov, je danes nastopil pred visokim sodiščem, ki je razpravljalo o njegovem prizivu proti ukazu o deportaciji. Med razpravo je Soblenu postalo slabo. 2e takoj v začetku je bil videti zelo utrujen, bil je bled in obraz je imel ves poten. Nenadoma se je prijel za glavo in zamrmra) nekaj svojemu stražniku, ki ga je takoj odpeljal iz dvorane, jnedtem ko je sodišče razpravo nadaljevalo; Soblenova navzočnost namreč ni bila potrebna. Po polurni odsotnosti se je Soblen, ki boleha na levkemiji, vrnil; podpiral ga je stražnik. Ko se je popoldne razprava zaključila, zagovornik Soblena odvetnik Elwyn Jones še ni končal svojega obrambnega govora, temveč ga bo končal šele jutri. Potem bo govoril glavni tožilec. Razsodbo pričakujejo za jutri in ni izključeno, da bo izrečena v petek. Osnova, na katero se opira zagovornik Soblena, je ta: ukaz o deportaciji je v praksi ukaz o izročitvi, ker predvideva določeno namembo. Anglo-ameri-ška pogodba o izročitvi pa ne govori o vohunstvu. Jones je izjavil, da predstavlja odločitev notranjega ministra Henryja Broo-ka o deportaciji Soblena zlorabo oblasti. Sicer pa, četudi bi visoko sodišče zavrnilo Soblenov priziv, se domneva, da se bo ameriški psihiater obrnil še na višja sodišča in celo na zbornico lordov, ki je po britanski zakonodaji najvišje prizivno sodišče. Zbornica lordov pa je sedaj na počitnicah in se ne bo sestala pred koncem oktobra. Na današnji razpravi je moral Soblen še enkrat iz razpravne dvorane. Na koncu popoldanske razprave je bil do konca utrujen in uničen tudi zaradi pomirjevalnih sredstev, ki mu jih da jejo neprestano. Smrtne žrtve cestnih nesreč BOČEN, 22. — Dopoldne okrog 9,30 je vozila vojaška kolona po cesti proti Brennerju. Na nekem ovinku pa je kamion, na katerem je bilo 16 alpincev, zaneslo s ce- ste, tako da se je prevrnil na travnik pod cesto. Pri tem sta bila dva vojaka na mestu mrtva, trije pa hudo ranjeni; ostali so bili lažje poškodovani. MONZA, 22. — Tik pred Monzo se je neki «1100», potem ko je vozač naglo zavrl, na mokri cesti z vso silo zaletel v steber električne napeljave. Enega od potnikov, 58-letnega patra Facchinel-lija je zagnalo iz avta, tako da je kakih 10 m daleč obležal mrtev. Neki drugi potnik je tako močno udaril z glavo v streho avtomobila, da je bil tudi takoj mrtev, medtem ko so bili ostali trije ranjeni in so jih odpeljali v bolnišnico. Umrli dve deklici ker sta jedli zastrupljeno grozdje SAN GIOVANNI ROTONDO (Foggia), 22. — Dve deklici 3 in 5 let sta umrli v bolnišnici. Malo pred prevozom v bolnišnico sta jedli grozdje, ki je bilo najbrž poškropljeno s kakim sredstvom proti škodljivcem. V bolnišnici sta tudi 8-letni brat in 14-letna sestra, ki sta tudi jedla grozdje, vendar njuno stanje ne povzroča skrbi. MATERA, 22. — Strela je ubila neko 40-letno kmetico in njenega 15-letnega sina, ko ju je nevihta zalotila pri delu na polju. Zraven pa sta bila še 54-letni oče in 5-letna hči, ki sta sedaj v bolnišnici zaradi opeklin, - ki jima jih je prizadejala strela. Winston Churchill, ki je zapustil bolnišnico, je ganjen pozdravljal množico, ki ga je čakala ob izhodu brez vodje. Povrniti se moramo na Treba-vo, v čas, ko je bil predsednik komiteja še Moljevič, Draža Mihailovič pa je poležaval v hiši Uroša Laziča in poslušal škripanje lesenih stopnic ter se vpraševal, kdo prihaja na obisk in kakšne vesti prinaša. Ze pri prvih srečanjih med visokimi četniškimi oficirji in kmeti v Koprivni se je vnela med njimi vojna brez streljanja, ki je v raznih oblikah trajala vse dotlej, dokler je četniška noga tlačila Trebavo, Ozna pa jo je po četnikih, ki so se vdali ali pribežali iz Bosne v Srbijo, spremljala od začetka do konca. Draža je s svojimi osebnimi stražarji in radijsko postajo vrhovnega štaba zasedel vse gornje nadstropje v hiši Uroša Laziča. Nihče izmed domačih, niti Uroš sam, se ni smel povzpeti po stopnicah in pokukati v skrivnosti četniškega vodstva. Urošu Laziču je vse dišalo po četniškem propadu, najbolj pa tiste dolge kolone kmečkih voz, 'molčeče kakor pogrebni sprevodi, ki so se vlekle iz Koprivne v Grapsko po strelivo, katero so Nemci iz Doboja dovažali za četnike. Celo Dražev gostitelj sam, Uroš Lazič, je moral pozimi po blatni cesti potovati dvaindvajset kilometrov do Grapske, voziti strelivo v Koprivno in ga spravljati v svoj hlev. Tako je dneve in dneve živela Lazičeva družina: zgoraj je sedel Draža, mrk kakor oblak, o katerem se ne ve, kaj prinaša, medtem ko so spodaj, v hlevu, ležali zaboji, polni razstreliva. Nemško strelivo je Draža Mihailovič dobival na Trebavo. Z iste Trebave pa je januarja 1945 s temile besedami voščil za božič svojim vojakom: Vsem borcem, ki daleč od .tvojih ognjišč po hribih in dolinah izmučene domovine, bijejo orjaški boj proti svojim sovražnikom, za vero, kralja in domovino, voščim za Božič, prepričan, da bodo vsi njihovi napori kronani z uspehom in da se jim bodo uresničili vsi ideali. Kristus se je rodil, junaki! V drugi polovici februarja, ko so trebavski kmetje nestrpno čakali, da bi jim Draževe enote in tifozni bolniki pokazali hrbet, je nad Trebavo prišla nova nadloga: iz Črne gore je prišel Pavle Dju-rišič. Medtem ko so se srbski četniki oktobra 1944 motovilili v da-lini Morave, ne vedoč niti sami, kam jih bo zanesla vojna vihra, je Djurišič pošiljal Dragoslavu Račiču poziv za pozivom, naj pripelje vse četniške sile iz Srbije v Črno goro, da bi preživele zimo za prepolnimi mizami črnogorskih četnikov, v bližini morja, p > katerem bodo zatrdno pripluli Američani in Angleži. Štiri mesece pozneje, februarja 1945, pa je Djurišič še sam pripeljal svojo vojsko v Bosno. Djurišičevi četniki so se raztepli po zametenih trebavskih va- .................II.......... mil ■imiiiim m Hun n milili........................................ Tudi v Italiji primeri deformiranih novorojenčkov Uvoz talidomida v Jugoslavijo ni bil nikoli dovoljen FERRARA, 22. — Na porodniški kliniki je neka ženska rodila o-troka brez rok in nog, vendar živega. Otroka so dali v inkubator. Zdravniki se o primeru niso izrekli, vendar domnevajo, da je treba primer pripisati dejstvu, da je ženska v prvem času nosnosti uživala določena pomirjevalna sredstva. HULL (Kanada), 22. — Neka ženska, ki je v prvem času svoje nosnosti uživala talidomid, je včeraj rodila otroka brez rok. Tako je to že tretji primer defor- miranih novorojenčkov v pokrajini CttavTfc. BEOGRAD, 22. — »V Jugoslaviji nobena nosečnica ni mogla u-porabiti talidomida, ker ga nismo uvozili. Pravzaprav je uvoz tega preparata v našo državo prepovedan, čeprav so povpraševali po njem*. To je izjavil načelnik zvezne uprave za farmacevtsko službo in preskrbo z zdravili dr. Venceslav Pavlov. Pismeno prošnjo za uvoz tega preparata je poslalo zvezni komisiji podjetje Jugoslavija Com- Na koncu tiskovne konference sta ludi kozmonavta Nikolajev in Popovič s pl°lka[^*ni odgovarjala poslušalcem. Nikolajev je na levi, v sredi j« predsednik akademije znanosti pr ' *VUdišl na desni pa Popovič merce. Prošnji so bili priloženi tudi rezultati analize zavoda za proučevanje in kontrolo zdravil (ta zavod samo analizira kemično sestavo). Predložena je bila tudi dokumentacija o kemičnem preizkušanju tega preparata, ki so ga opravili na interni kliniki v Beogradu in interni kliniki medicinske fakultete v Zagrebu. In čeprav je bilo mnenje obeh klinik bolj pozitivno kakor negativno, m bilo izdano dovoljenje za uvoz tega zdravila Zdravilo so nam' reč preizkušali samo na obolelih za astmo in distonijo, ne pa na nosečnicah. Dr. Pavlov je rekel, da je v Jugoslaviji zelo strog sistem pregledovanja zdravil ne samo glede kemične sestave, marveč tudi glede praktične vrednosti zdravil. V Franciji je bilo zelo mnogo primerov zastrupljenja o-trok zlasti s preparatom »Stalinom*. V Jugoslaviji pristojni organi zelo strogo pregledujejo tudi zdravila domače proizvodnje. V prometu so bila razna sredstva za lokalno uporabo. To so antibiotiki jn ulfonamidi, ki so jih uporab ljali ljudje v obliki maže ali praška za potresanje ran in za mazanje (penicilinska maža, sulfatia-zol, sulfamilamide, benifem, spe-cilin, epidemin, praški viozol, sul-familamid, penicilin in drugi). Ko so klinike v Jugoslaviji opozorile na to, da povzroča uporaba teh maž in praškov alergične ob čutljivosti in da utegnejo pri poznejši uporabi nastati tudi alergični pojavi, so oblasti proizvodnjo teh zdravil in promet z njimi v državi prepovedale. Pomagalo ni nobeno tarnanje nekaterih podjetij, ki so imela velike zaloge teh zdravil. Sklep zvezne ko. j« bil odločen. seh kot lačni gavrani. V lovu za hrano so vdirali v hiše, kleti, kašče in hleve kot divja, posebnela drhal, za katero ostaja samo razdejanje in ječi vzdih. Lakotni in nasilni četniki so pobijali celo vole, naprežene v voze, ki so prevažali Draževe ranjence. Djurišič je prišel s kakimi osem tisoč vojaki in sedem tisoč člani njihovih družin. V pisani množici, ki je v mrazu in snegu prišla iz Črne gore, je bilo tudi precej popov, med njimi je bil tudi vladika. Kakor hitro si je vojska nekoliko opomogla od dolgega potovanja, se je razporedila in raztegnila po trebavskih bregovih, pripravljena takoj sprejeti boj proti partizanom, civilisti pa so ostali v hišah kraj reke Bosne. V nasprotju z Draževimi četniki, med katerimi ni samo razsajal tifus, ampak jih je moril tudi občutek, da drve v neizogibno pogi-bel, pa se Djurišičevi vojski r,i videlo niti malo, da bi bila duševno pobita in brez borbene morale. To je bila kompaktna vojska, fanatično vdana svojemu vodji, kakor da bi nosil odlikovanje kralja Nikolaja, ne pa Železni križ Adolfa Hitlerja. (Dejansko je list »Lovčen* objavil 11. oktobra pod velikim naslovom na prvi strani »Visoko odlikovanje P. Djurišiča* sledečo vest: Cetniški komandant g. Pavle Djurišič, ki ga je general Nedič nedavno povišal v čin podpolkovnika in mu zaupal dolžnost pomočnika komandanta Dobrovolj-skega korpusa, je dobil od Vrhovne komande nemških oboroženih sil posebno priznanje za svoje vojaške vrline, firer pa ga je odlikoval z redom Železnega križa.) Ena sama njegova beseda je zadostovala, in že se je vsa ta vojska zganila in se kot eden zagnala, kamor je hotel. Djurišičeve enote so nekoliko razgibale poteptane srbijanske četnike, toda Pavle Djurišič sam ni prinesel Draži Mihailoviču nobenega veselja. Od srečanja na Tre-bavi pa do slovesa na Vučjaku je Draža nenehno čutil in videl v Djurišiču nevarnost, da si podvrže vse četniške sile in prevzame poveljstvo nad njimi. Ta nevarnost je bila tem večja, ker si je Djurišič nenehno dopisoval z Dra-goslavom Račičem, na njegovi strani pa sta bila tudi komandanta Zaharije Ostojič in Petar Ba-čovič. Tiha vojna med Dražo in Pavlom Djurišičem se je nadaljevala tudi pozneje, ko so se četniki pomaknili na Vučjak. V začetku decembra 1944, v Okruglici, se je Draža bal napada bosenskih četnikov pod poveljstvom Zaharije O-stojiča, v drugi polovici marca 1945, na Vučjaku, pa je bil prepričan, da ga bodo napadli črnogorski četniki pod poveljstvom Pav la Djurišiča. Zavaroval se je bil tako, da je postavil mitraljeze na položaje in vse potrebno ukrenil, da z Djurišičem brez usmiljenja obračuna. Čeprav so mitraljezi zaman čakali na črnogorske četnike, je Draža sklenil, da bo še nadalje zasledoval vsak korak Pavla Djurišiča. Zato je svojega obveščevalca Toma Radovanoviča Noseka, ki je znal dobro nemški, vtaknil v nemško uniformo in ga poslal na o-glede k Djurišičevi vojski. Nosek se je v vlogi nemškega oficirja zanimal za splošno stanje in razpoloženje vojske, dejansko pa je hotel samo zvedeti, kaj mislijo črnogorski četniki o srbijanskih In kaj snuje Djurišič proti Dražu. Med temi inšpekcijami sta Nosek in Djurišič izkazovala drug drugemu vsakršno čast in spoštovanje. Nosek je bil za Djurišiča fi-rerjev vojak, Djurišič pa za Noseka nosilec firerjevega Železnega križa. Od časa do časa so se pojavili na Trebavi beograjski časopisi, kakor da bi jih prinesel veter. Včasih samo izrezek, odtrgan list ali slika, včasih cela številka ali pa tudi celi svežnji časopisov. Poti, po katerih se je tisk z onkraj Drine tihotapil v ustaško državo in prihajal med četnike, ki so jih bili polni gozdovi, so bile skrite, toda vpliv tega tiska je bil očiten. In Ozni dobro znan. Tiskana beseda, ki je skrivoma krožila od ene enote do druge, je razodevala Draževi vojski, ta se Srbija po štirih letih vojne spet spreminja v državo in da začenja osvobojeni srbski narod živeti u-rejeno življenje v državi. V četniške duše, ki se jim je hudo tožilo po domu in družinah, so časopisi zanesli največ nemira, ko so v začetku marca 1945 obia-vili vest, da je bila v Beogradu ustanovljena začasna vlada, s čimer je bil v celoti uveljavljen sporazum Tito - Subašič. Ustanovitev vlade in deklaracija, ki jo je vlada takoj objavila, sta sprožili pravo vojno med četniškim političnim in vojaškim vodstvom. Centralni nacionalni komite je, ko je zvedel za dogodke v Beogio-du, takoj sklical sejo v Kožuhah in poslal Draži v vas Koprivno poziv, naj pride na razgovor. Čeprav sta Kožuhe in Koprivna sosednji vasi, je Draža odgovoril, da je zaposlen z neodložljivimi vojaškimi zadevami in da ga ne bo na sejo. Članom komiteja je bilo jasno, da se ogiba srečanju, da bodo sejali brez njega- . „j ^’ Z umikom iz Srbije, so re *»*- seji, da je začel četniški % propad, ustanovitev zakoni ^ ^ de v Beogradu pa je spraVI |jM,# nike v položaj, ki iz nješ8 pl heda. Ravnogorsko gibanje ^ ^ kakih trideset tisoč vojakovi ^ . lami Pavla Djurišiča vre®' i,, vojska je malodušna spric0 . n l| zov v Srbiji in misli sam0 jt kako bi se vrnila domov ^ ^ čim bolje odnesla in se ^ odgovornosti pred novimi |) mi. Taka vojska je zrela sa (, kapitulacijo ali za gozdn ^ duštvo. . -/S Komite je sklenil takoj 0 jf ^ Dražo o svojih sklepih. Za t0r ločena delegacija je imela ji žo oster razgovor, med k8'8^ [f IjjjJ nu uoivi i uogu v i/i ) - ftl e VM| pritiskala na Dražo predvse ^ i,. de vprašanja, ali je to, Kar. ^1, Draža, sodelovanje z N®1^ ji ^ ne. Mihailoviča je ta razg° v ^ no razburil. . $ Ko se je Draža pomiril 1 h j sel, jim je razodel .P0.^ai* smernice svojih nadaljnji1) ^ ^ tov. Obdržati vojsko skupaj f,; i, ^ njegov poglavitni cilj, t0 'ti, sel vsega, kar počne. Na bo ostal dokler bo mogel; (I i bo moral posloviti od britij tj, desnem bregu Bosne, bo K1*.^ li,( Srbijo. Morda ga bodo ok“ i|j( najprej zanesle v Slovenil ^ . . ...... “V bi okrepli svoje korpuse s^j / S pripravljenimi boriti se Pr ^(1 \ tizanom, morda pa jo bo j* p p* ^ biji bo sprožila intervencij i p»' udaril naravnost na vzho ’ v Sf *0ij( Beogradu. Četniška aktivno*.^ p ir ^ hodnih zaveznikov in s ravnogorsko gibanje rese i" i S bo ohranilo za politično zl’ ‘tfj, po vojni. , ut/* V| Tako Draža, kakor e'ange0jll| ja so tistikrat mislili na s Toda vtem ko je Draža --j kako prihaja v Beograd na ^ belcu kot komandant vojsk ’j(i \ in uničila partizan^ 4 G ani komiteja oS razbila bili člani komiteja ou‘”"-ijO’i pošljejo v Beograd deleg3 pi' tl0 pošljejo v Deugrau „0 Fi li bo pozdravila vlado in ” /< nosti vključila četnike v ^ f noosvobodilno vojsko. jt& t ; Draža slišal, kaj hoče Kol^j, r S kakor vselej, kadar je na^j!^ Ji seda na sodelovanje s P8, trenil z vsemi živci. Ce b1.1 j«,,*' tel napraviti sramotno de] v. J bi šel v Beograd in Pr°s -j f Jt, milosti, potem to lahko (J politik, toda pri takem ne bo nobenega vojaka. Namesto da bi odšli v pl1^ so člani komiteja ostali z(jjjp in pozneje tudi krenili 1 , (1( i ) Trebave. Samo eden iztn..«tiv.u i je takoj po odhodu iz ve_'W komandanta trebavskih ki je bil namenjen v J8S v, Ji nico, da pripelje se si* v ^ ^ di neko četniško zadevo^ v J Lukavico, našel partizane rekel: — Sem Mustafa Mula^^ iio> H ‘ Prihajam k vam, da se v^jijJ |j predsednik centralnega .v nega komiteja Draže *i(' rite z menoj, kar vas je f ^ bi . Modričane je mikalo, (*8.e l*j deli čimveč o vojski, |i, spodarila v njihovem „i y , tudi gola radovednost j,tn. \ miru, in tako so marših . Jt* o četniških voditeljih- je h X Radovednost Modričan® j <■ dirala in prodrla v *** J četniško skrivnost, sam0 k mogla prodreti: v ti*t°'. N skrivala pritlična hiša, * J koliko povprek naspro11 nef j Ji \e. /'»E*« 0ci, ma, podnevi in cerkve. Okrog nje s° ■■ ‘ ' f P°n° n C četniki, navadni četniki^ lejj jk) ki so dolgo ostajali ni mogel zvedeti, kaj no. Mimoidoči prebival01 ^ 8. hišo postajali in vlekh^j, i“(t S 8 ofy|> i da bi kaj slišali, otlP - **.. pogledi skrivnostno hi=°’ Uganka je zanje ostal?a Nekaj dni po prihod ^ v Modričo so utihnile ske molitve v hiši. ki ^ muslimanska verska šoj8 menili so jo v žol0^ i° ,V •«*«*»« j** v 1}’ i" komandosov, diverzant0 \ nov. V teh prostorih s° tati.. f1 1 o rr o 1 i i o t rphrl 1^ iofj v zrak, kako potap* in neslišno ubijati za**rf>j lagali, kako je treba "J® či ti I 1 ' se vpraševal, kaj n“* ^gta rekah, kako in s čim *" ljU;r naj še prej, ko je bil v v glavo misel, da t>|■ PrL V šolo. Vsi njegovi načrt* dJV j ■suio. vsi njegovi V nosti so se sukali na m V l okrog želje, da bi *, in potem poklical **h°« V\j> , nike, naj požar poK8®1' in potem poklical Zl nike, naj požar P°i- je • stega trenutka, tako J da0 .1, 'i pa se mora iz dneva ^jbav* J šati položaj v Srbiji- JRl najbolj zanesljivo blK1 /, komandosi in diverzanti 9jj & vUl'1j tovarne in elektrik” .j,' ovirali promet in Pte. e kopavali razne mn oži«ne. hujskali ljudstvo na ’“.jj 18d' stai% U IJUUSIVU »li 'J ljudi je bilo treba n V v» * vpreči v delo čimPrel’ na še traja in se Pa° . 08 ska, ki preganja Ne~ je od Srbije. , aru* aa“ emce' / .-A (Nadaljevan)e I, A > t'« ;* >- 't Ante Kesid Megev postaja čedalje '•>i I **®< ozek asfaltni trak in Sr “* P« se čedalje bolj s odražata na nagubani, KC-i *n strjeni brezživ-W ***■ In nenadoma, ko je nP,°’n*»[*l; da ) e to že vse, *l| ^ 'C1>n ovinkom razpoči pre-Wjj r vda in sivina Mrtvega 1,1 (ilj katerega se zdi, da je if Yn° kot v svetopisemski 11 ie ! kot v fantaziji otroku, ki \ SblTf0 ohTnl1- No! se spuSca po strmini 1#|1 !|' l1 trn Mešanice karnna in soli, J*1 os Sei’ ki m> fe šinila, ko i tNnel'0diia zvedel da tu ni "‘.Ni; " življenja, je bila aso-f ji«e| 5arnornor prirode. Da bi A d0 Popolno mrtvilo, je do-J ««/„>. obrnem hrbet avtobusu ' " »Nj n.et,iu traku, kjer se ta 1jNjjg ^nim restavracijam na — Videš, Jakec moj, spomladi je vre pasalo sedemnajst let, odkar je končala vojska. Jen tabat je biu končan nacizem jen fašizem. Jen kaku je danes? E, Mihec moj, danes je pej taku, de nacisti be smeli naredet u Berlin) forte nekej mejša jen jest se prou bojim, de bo kej počlo. Znaš, de se me vselih zdi, de tistga zida u Berlini Rusi ne be smeli naredet. — Res je! Tistga zida ne jen njem podobni še zmiri nekej mejšajo; vidi — denmo reč — tisti Soustelle, tisti od OAS, tisti nekej rajža po Evropi jen zdej nobeden ne zna, ki je. Tle pravejo, de z Italije je šou ven; de je šou čez Brener. U Austriji pej pravejo, de ne znajo neč jen tudi u Nemčji ne znajo neč. Taku de je videt, ku de be se zgebu. — Ne boj se ti, se ni zgebu ne/ Tašni najdejo zmiri pot. Uan vre zna, de je narbol gvišno u Nemčji, ke tam tašne ledi šacajo. — Ja, ke drugod po sveti jeh ne marajo več. Vidi — denmo reč — na Angleškem. Tudi tam se najdejo nekšni angleški nacisti, ke so provirali prfina jemet an shod. Ma ledje so tašneh naum-nosti vre štufi jen so jem tisti shod nečko pomedli. — E, Angleži niso taku zabiti, ne! Ma znaš kej so rekli tisti kaporjoni od angleških nacistov? De ni prou, de se je Anglija vojskovala proti Hitlerji jen pole de Judje de so strpeni črvi jen pole navsezadne, de je jemu Hitler prou. Se misleš! — Ma angleški sodniki so jeh pej obsodli. Ma-gari strašno malo, samo na dva mesca pržona. Jest rečem, de take be pej res mogli pasat u kon-finacjo, zatu ke so že zmiri nevarni. Zatu ke taki živijo samo od vojske jen niso zdravi, če ne ubivajo. — Ma kej pej rečeš od tistga zida u Berlini jen od incidentov, ke so zmiri tam ukuli? Tam se — Videš, si tudi ti dekordo! — Ma be ga mogli naredet ukuli jen ukuli Nemčije. Jen ukuli jen ukuli zida be mogli dent vahte jen nobenga pestet ven. — E ma dej, dejl — Neč dej, dej. Glih taku pej! Jen če je taljeno, de so Rusi ogradili vzhodno Nemčijo, je taljeno zatu, ke niso ogradili celo Nemčijo, ma samo an tal. Zatu ke Nemci so vojsko zgebili. Ma ne ano navadno vojsko, ma tako, ke je Hitler reku, de ta vojska gre do iztreblenja jen al bojo uani druge strebli al bojo sami strebljeni. Jen kadar je Hitler tu reku, niso Nemci neč protestirali, niso delali nobenih demostracij jen niso nobenmi krča-li «morilec!» Jen ker so vojsko zgebili, be mogli bet po njihovem strebljeni. Po njihovem, pravem, zatu ke kadar se je govorilo od strebljenja, so lepu moučali. Jen če zdej lahko kej demoštrirajo jen krčijo jen govorijo od zbiranja svobode, je vse tu šenkano, ke se niso zaslužili. Sej videš, de za dajet nacistam penzjon, najdejo dnar, ma za plačat škodo, ke so jo nacisti nardili, pej ni soudou. — Jen jest sm slišou, de povsod po zahodni Nemčji kažejo, ki je vse njeh zemla jen kej bojo še. mogli dobet nazaj. Jen če be se an dan res Nemčja združla, be preči drugi dan začeli ses Dancigam, ses Vzhodno Prusijo, ses Sudetami jen pole — znaš — apetit gre naprej. — Ja, ja, jemaš prou, nečko nej jeh držijo pod kontrolo. S koprskega mednarodnega mladinskega seminarja Jugoslovanska socialistična praksa pri reševanju problemov narodnih manjšin Poleg široke samouprave na vseh področjih družbenega življenja je položaj pripadnikov manjšin (skupaj z vsemi državljani) določen z obsegom pravic človeka in državljana, ki jim jih določena družba priznava. 2e ustava FLRJ iz 1. 1946 je vsebovala elemente socialističnih pravic, a se je v glavnem omejila le na klasične pravice. V čl. 21 je postavljeno načelo enakopravnosti državljanov ne glede na narodnost, raso in vero m označeno kot kaznivo vsako dejanje ali pravni akt, ki bi kršil enakopravnost. V tem smislu vsebuje določbe tudi kazenski zakonik pa tudi zakon o sodiščih izrecno zagotavlja vsem državljanom enako pravico na sodno zaščito. Poleg tega ustava zagotavlja enakopravnost državljanov pri uživanju pasivne in aktivne volilne pravice. Svobodo vesti jamči 25. čl. ustave. Prav tako jamči ustava svobodo tiska, svobodo govora, svobodo združevanja, svobodo javnih zbrovanj, manifestacij (čl. 27). Za položaj manjšin sta zlasti važni določbi čl. 31, ki določa, da *er tovarni, ki iz te • Prirode črpa pepeli- ,N(r n.riave okrnjene stene so • k °ber non'2nne kot podstavi i* >s*u. za katerega pravi-i tSl°kamene!a soproga sve- > I i* N|C9a junaka L°ta, mlaj- > !(! ,9 svetopisemskega očan- )'!, N« Vna- Okamenela rado-S» A, i,’i . amenelo življenje. Niti c-/ ri.be, niti mrčesa, niti mikroba ni v tem J* '0t|Ce 1 n“ njegovi obali. Sa-j »ig, ’ subo in vrelo**, in ve-1,1 JS l'n vroč, ter nizki gosti . n°brano čelo, kajti to ; It tako težko, da ga ve- 1 d L^Pen°re razburkati. Mare ga MED NARODOM, KI ŽIVI NA SKRAJNEM SEVERNEM ROBU Izredno odporne Eskime stik s civilizacijo ubija Zasebna last je neznana, kot je tudi neznan pojem kraja - Alkohola ne prenesejo - Čuden je njihov humor - Mati pojedla svoje otroke i4 ja(enfa dvigati. Se en rJt 'i.0 1« spodneslo ter Fi L površino, zaradi )» | Ni lc0°NJen‘h mineralov. In ;t'j L' t, ‘ neka neskončna blaži-t ^ N. v- ^orju torej ne moreš SNoo i',ern skušal zaplavati, . |0 ^ t) ^ ^ nrpm nnnti A/?nnV/i vStLmise(' da ie to trda i ’a N je nine mrtvaške krste, v js* ((,%! ®r'roda, delček prirode, . •, sapin —u. ________ s) P,,,| ItNlnj.”1 na soncu in vetru, fif N ^ čokal da shlapi z me-.»i 0 vode, ter gledal, ka- CNoN1 od prahu minera-<5 • so me vsega tako rjrt,- spreletavale misli, 'tS|J i?1 *tn ’Sern imel nikjer, še na V V tiii^^vPollšču ne, kajti / S \;?,rob’ edino Pokopa- 17 ,e- brez plevela m V ^ ii ■ vse te zmede mi-' J °bstoinaia tudi strah last- NoN9 na robu poti v nič, S " -A vSk iu- »kliT0 ,samo ■■ kje je oni, vlv&Ob .Ce kongres atomskih. jn ■ Premagati odpo/a iti dobro je da mi ni ta- ,anio sebe — samomo- na tem kraju, da bi se ustrašili tega V'Sq — ..............*- K I V»d0 drenja, kakršno tudi " 11,*1' s kakr*no bi oni mogli V ’>len.St’0^0 težko vodo, ki ' - POdnhun »nWi Iri eo ie Podobna vodi, ki se Aj l^ t>ij'9_Wleno^ In še ena mi- kaie htznila, ko sem se tla 3e sploh prived- 8lsg Proces Eichmann... t>vu9^Hcist Ante Kesič je > l.%e"ovinarja prisostvoval j oj. 'kNitip.11 Procesu nacistične-. j Adolfu Eichmannu. |i|J S ltr^l Procesu je obiskal vtisi in dojmi. Da .(» vtisi in dojmi. Da 'g •s morje je v najnižji d,Nl(o SVetu in sicer 392 m k tj, ravnjo Sredozemske- ne moremo re-soli siromašno. '"iiiiituHiKi,,lunin,m ..................................... :tf'J ’ k° Je bil 8Vt0r JVN orju, je temperatu-a (j H, M J2 stopinj C. , h l1', morje vsebuje 27 e4'*.) \ °t g /e štirinajstkrat Hi'u., vsebuje Jadransko aj i ^ *i bii0ter° ne moremo re- diy % °A\ m K n -z, V V\% 3' do 20.4.) PredstoJ-k >r i. It *elo cenili. V čustve- |l i |tDa Poste doživeli razo- *A \ Al Cit' Prijet- •—..................- A f \\. n drotbi Posle Pre- Letalo je pristalo 5 km od prvega eskimskega naselja Ze-nerajaka. Potnike, ki so se iz njega izkrcali, je prvo opazilo neko otroče, ki je tuleč pobegnilo. Sprejem, ki so ga gostom napravili v svojih šotorih Eskimi, je bil nekako, no, recimo, čudno. Povabili so jih na čaj, ki ga Eskimi pijejo ves dan, od kar vstanejo, dokler ne ležejo. Sredi šotora je bil razmesarjen tjulenj, od katerega je močno, močno zaudarjalo. Zenske pa so prihajale in odhajale vsaka s kosom njegovega mesa. V eskimskem naselju vlada kolektivna lastnina in .skupno je tudi vse življenje. Celo otroci pripadajo kolektivu. Žal pa so tudi psi kolektivni in od tod pogoste žalostne posledice. Te napol divje živali so neprestano lačne in jim pride vse prav, včasih napadejo celo otroke. Mnogi Eskimi imajo po licah brazgotine, kot spomin na njihovo borbo na življenje in smrt s psi v otroških letih. Zgodi se, da pes otroka tudi poje. Cez dan moški lovijo, ženske pa ribarijo. Moški lovijo tjulnje in mrože, kar smatrajo, da je to edino dostojni lov moških. Kajaki so že zdavnaj izginili z eskimskih voda in kitolovci preganjajo te velike sesalce po morju z jadrnicami, ubijajo jih pa s starimi karabinkami. Eskimi živijo od prodaje kož tjul-njev in. lisic, ki jih lovijo v zanke. Do pred nekaj leti so lovili tudi severne jelene, katerih meso je zelo okusno, sedaj pa je ta lov prepovedan, ker so v jelenjem mesu odkrili veliko parazitov. Življenje Eskimov je zelo težko. Devet mesecev v letu traja noč in tedaj ni redko, da divja tod veter z brzino 200 km na uro. Nato sledi tri mesece dolg dan, to je smešno eskimsko poletje, ko temperatura kaj rada pade tudi na 10 stopinj pod ničlo. Da bi se mogli upirati tako surovim klimatskim razmeram, Eskimi ojeklenijo svoj organizem do skrajnosti. Zgodi se na primer in ne tako po redko, ia neukročeni eskimski psi pobegnejo svojemu gospodarju, ko je ta 200 ali celo 300 km od doma. Pobegnejo mu s sanmi in hrano. In tedaj Eskimu ne preostane drugega, kot da se vrne do-mov peš. Po navadi ti nesrečneži prerinejo vse do domačega praga, kjer se izčrpani zrušijo in umrejo. Za naše pojme čudna Junakinja je neka Iglolijka, ki je ta- HOROSKOP tov- p V’ V n (N0 205) Opravka bo-ol) i (X Driil?rnin} Ponovnim tek- 4 1 i' $ ^ j' oiorSu SPctJmite Jih. Bra- 215. (V) 22 6.) zelo V ’i 4} e V1,1 K9 li' Ni. ts" staro prijateljstvo. dlnamič- k to "9 j3o' ^ro prijate ' 4 Ha ti>* • 5,° 22.7.) /, dli uV Nm 1'N'njem si _ boste ... . Položaj. Ne rinite r ■ r 22 8-l UredUl b0- |erč>' ik* Vn° zadevo. Tudi v 1,8 ra«lstill neko neso- M N l V 1° 22.9 ) Srečali Si r,vP*ivno osebo. Nekdo f>d Pobotal. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Skušajte se vživeti v posle In vse bo prav. V čustvenih zadevah se boste razočarali. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Veliko boste tvegali, toda sreča je na vaSi strani. Zelo vesele ure ljubljeno csebo. STRELEC (od 23.11, do 20.12.) Nepričakovani uspehi, ki vas bodo vzpodbudili. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite na spletke In podtikanja. Tudi v drugih stvareh bo previdnost na mestu. VODNAR (od 21.1. do 192.) Razpoke med poslovnimi tovariši. Ohranite mirno kri. Nekdo se vam skuša približati. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Potrebovali boste nasvete, ki pa jih ne bo od nikoder. Tudi v ljubezni boste osamljeni. ko stara, da je njen obraz podoben zgrbančenemu in zmečka, nemu usnju. Nekoč je šla na lov z nožem in otroci, da bi postavila zanke lisicam. Zaman je nekaj dni čakala v zaklonišču, da bi se vrnil mož, ki je oslepel od snežne slepote, padel v neki prepad, kjer so ga raztrgali divji psi. Otroci so ji od lakote oomrli in ko je pojedla njihove kožnate obleke, je pojedla tudi njih trupelca. Nekega jutra so jo vendarle našli še živo poleg majhnega kupa kosti njenih otrok. Kljub temu Eskimci poznajo tudi humor. Toda ta je svojevrsten, izključnd'1 njihov. Člani neke francoske odprave so bili n. pr. priča prizoru, ko je trileten otrok padel v vodo. Voda je bila tako ledena, da bi ' Evropejec v njej v dveh minu- tah umrl. Otroče je zato tulilo, prisotni Eskimci pa so se zvijali od smeha in obilno minuto čakali, preden so ga potegnili iz vode. Stik Eskimov z belim človekom je za njih usoden. Skoraj vsi eskimski križanci so fizično in moralno propadli, Ne znajdejo se v življenjskih razmerah belega človeka in v kapitalistični družbi. Slepo verujejo, da je v tej družbi denar izključni gospodar. Poleg tega so Eskimi zelo občutljivi glede alkohola, kar jih nujno privede do degeneracije. V navadni obleki belega človeka ter v gumastih škornjih njihov organizem ne zdrži. Noge jim kmalu pomrznejo. Eskimi se ženijo že v trinajstem ali štirinajstem letu starosti in žive v patriarhalni druž- bi, v kateri postane poglavar plemena tisti, ki ima največ o-trok. Tako je poglavar plemena Iglolijkov, ki je pred kratkim umrl, postal »vladar* samo zato, ker so mu razne ženske plemena rodile 140 otrok. Nenavadna so za naše pojme tudi eskimska moralna načela' Zasebne lastnine pri njih ni. Kraja je za njih neznan pojem. Umor skrajno redek. Dopuščajo ga le v primerih samoobrambe. V dobi lakote Eskimi puščajo novorojene deklice, da umrejo od mraza in lakote. Zakonske zvestobe ne poznajo v 'našem smislu. Ko mož zve, da ga je žena prevarila, se ne bo znesel nad njo, pač pa bo poklical na besedni dvoboj onega, ki jo je zapeljal. In tu ga bo skušal z duhovičenjem osramotiti in ponižati. («Science et vie») iiiHimitmitiititiiiiiniiiHMiiiiiiiimiMimttiiiimiiiiiHiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiii,111111111111,11,umili,iniiiniiiiiiiiiini,,n,,,,,ininni,|IM„|,„,1,,,,,um,min, KAJ NAM PRINAŠA LETOŠNJA JESENSKA MODA ? Napovedujejo nam kar tri linije Izbrati, torej, ne bo lahko Daljša, srednja in kratka krila ■ Nekoliko širša ramena - Klobuki pa kar lepo «pestri* ■1 zahteve in napotke letošnje mode tako rekoč v *mezincu». Važno je sedaj le to, da se odločimo za eno od modnih linij, ki jih številni modni ustvarjalci priporočajo. Te linije so si namreč v marsišem tako različne, da je izbira res težka. Medtem ko nam eni priporočajo bolj dolga krila in široka ramena, so drugi ostali še pri razmeroma kratkih krilih in ozkih ramenih, tretji so pa za •zlato sre- Res je težko gouoriti v sedanjih pasjih dneh o toplih jesenskih in zimskih oblačilih — toda je že tako. Moda, oziroma njeni ustvarjalci ne poznajo miru in počitka. Se preden se je poletje začelo, so imeli že v glavi ideje o letošnji jesenski in zimski modi in sedaj so te svoje > eJe uresničili m izdelali ter Jih Prt kazali v številnih modelih na modnih revijah, ki so se za drugo vrstile v najve ji stih Evrope, pa tudi drugod. Modni časopisi so tako polni novih modelov ter člankov m nasvetov, da imamo ie vse nove | »iiiii " -s *!if dino». Kaj torej izbrati, da bomo res po modi? Ce izvzaihemo razne ekstravagance, za katere se vedno navdušuje le majhno število žensk, bi lahko novosti letošnje mode prikazali takole: nekoliko daljša krila, kot smo jih bile vajene v zadnjem času, nekoliko širša ramena, zato pa tudi bolj poudarjena pas in boki, črtasto in karirasto blago za obleke, bluze, kostume ter celo čevlje, torbice m klobuke, tweed za plašče, kostume ter dvodelne obleke. Najbolj zrevolucionirana je linija jesenskih in zimskih kostumov, ki nimajo več kratkih in nekoliko ohlapnih jopic, temveč imajo jopice precej čez boke, ki so krojene bolj po telesu in ki dajejo velik poudarek o-vratnikom, ki so lahko krzneni, ali pa krojeni v obliki šalov. Plašči so še vedno zelo ohlapni, s širokimi rokavi, ki so večkrat kimono, ali pa so po telesu, tako imenovani redingot. Takšni plašči so zelo mladostni ter primerni za vse postave. Medtem ko so jopice kostumov bolj oprijete ter so tudi plašči krojeni bolj po telesu, bodo jesenske obleke še vedno nekoliko ohlapne, z rahlim poudarkom v pasu. Seveda velja to pravilo za obleke iz tankega, finega blaga, medtem ko so o-bleke iz debelejšega blaga krojene bolj ozko. Veliko novega prinašajo letošnji jesenski in zimski klobuki, fci so, za razliko od dosedanjih, bolj izraziti in bo zato potreb-n!0&e; 12.25: Tretja stran: 13.15: Malik orkestri; 13.50: Sličice iz Furlanije; 14.00: Simfonični koncert; 14.S5: Srečanja z mladimi. Koper 8.15: Jutranja glasba; 7.00; Pre- nos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Lahka glasba; 12.45: Glasba po željah; 13.40: v ritmu z orkestri;-14.00: Glasba po željah; 14.30- Melodije. 15.30:. Melodije tz Bei-e Krajine; 16.00: Izbrane skladbe; 16.30: Otro ški kotiček; 16.50: Chopinove skladbe; 17.00: ^oiisti in zbori; 17.40: Foklorna Skupina «Lado»: 18 00: Prenos RL- 19.00: Franck Chackv fleld; 19.30: Prenos Rl,; 22.15: Dlxieland, 22.35: Pesmi v ritmu1 23.00: Prenos RL. četrtek. 23. iivR/iintii 1902 Nacionalni program 6.30: Vreme na ital, mori h; 8.20. Omnibus; 10.30: Oddaja za šolarčke; 11.00: Omnibus; 13.30: Operno gledališče; 14.55; Vreme na ital. morjih; 15.15: Klavirske skladbe; t5 45: Ital. pesmi; 16.00; Program za najmlajše; 16.30: Mali koncert; 18.00: Dogodki doma In po svetu- 18.10; Večer v svetu; 20.25: Cataldo: »Zlati oseb; 22.10: Pianist VVuehrer. //. program 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Cetina Ranieri; 9.35: «Ctnrlj»; 10.35: Pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Pevci; , 15.00: Album pesmi; 15.15: Kolesa In nio‘orji; 15.35: Pester program; 16 50; Ital. ipesmi; 17.35; Mala enciklopedija; 17.45; Varietejski program; 19.50: Opereta: 21.00: Velike skladbe; 21.35: Večerna glasba III. program 18.30: Skladbe G. M. Bononcln-i; 19.00: Benda: Koncert za čembalo in orkester; 19.15: Upodablja oča umetnost; 19.30: Skladbe Čajkovskega: 20.30: Revija revij; 20.40: Beethovnova Fantazija za klavir In orkester; 21.20: Schubertove «Lieder»; 21.50: Nemški problem; 22.35: So-dobsa glasba: 22.55: Drugo nadaljevanje «0!om'ff» Slovenija 5.00: Dobro jutro!; 8.05- Nekaj domačih; 8.20: Kitara in orglice; 8.30; «Ob zori* In druge skladbe; 8.55: Počitniško popotovanje; 9.10: Vesele počitnice; 9.25: Iz manj znanih oper; 10.15: Od tod In od ondod; 11.00: Orfej in Hamlet; 11.30: Pot ure pred dvanajsto; 12.05: Narodne z Božom in Miškom; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Maks Un-g-er: Godalni kvartet op. 8; 14.05: Glasbeni omnibus; 14.30: Prireditve dneva; 14.35; Naši poslušalci čestitajo; 15.20; Glasbena medigra; 15.25: Iz Gotovčeve opere «Ero»; 17.05: Koncert po željah; 18.00: Poročila; 18.10; Turizem In melodije; 19.05: Glasbene razglednice; 20.00: Domače pesmi; 20.45: Orkester Armand Bernard; 21.00: Večer umetniške besede; 21.40: Matičič: Suita za godala; 22.15: Rendez-vous z glasbo; 23.05: Prokofjev: Prizor lz opere O-gnjen-i angel; 23 25; Popevke. Ital. teieviiija 18.30: Program za najmlajše: 20.15; Šport; 20.30: Dnevnik; 21.05: De Fllipno: «Mož in žena«; 22.30- Arheološko bogastvo; 23.20: Dnevnik. DRUGI KANAL 21.10; Enodejanka E. Carsane: «La casa»; 21.50; Dnevnik; 22.15: Šport, Jug. televizija Evrovlzija 16.00: Evropsko prvenstvo v plavanju. JTV 20.00: TV dnevnik. Ljubljana 20.20: Interpol — film. Beograd 20.20: Poštna kočija — film. Ljubljana 20.50: TV obzornik; 21.10: Plantaža topolov; 21.35: Srečanje v Studiu «A» — zabavno glasbena oddaja. * iwt\p Vreme včeraj; najvišja tempe ratu-ra 26.7, najnižja 19.5, ob 19. url 23.4; vlage 47 odst., zračni tlak 1016.3 raste, veter 23 km severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24.2 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 23. Sonce vzide ot? 5.14 In 19.01. Dolžina dneva 1347• .ji vzide ob 23.51 in zatone P Jutri, PETEK, 24. avl'"' j Jernej NEIZPOLNJENE ZAHTEVE ZVEZE JADRANSKIH PRISTANIŠČ Nova ureditev državnih pomorskih družb ne bo omogočila okrepitve rednih zvez Novi zakon predvideva samo ohranitev sedanjega stanja, kar pa nikakor ne zadošča V reviji «Adriatico», nekakem poluradnem glasilu Zveze jadranskih pristanišč, je Objavljen daljši kritični članek o novi ureditvi državnih pomorskih družb. Kot je znano, so odgovorne komisije senata in poslanske zbornice dokončno sprejele zakonski osnutek glede konvencij s pomorskimi državnimi družbami, ki ga je prvotno predložil minister Jer-volino, kasneje pa bistveno popravil minister Macrelli. V članku se poudarja, da je največjo nevarnost za državne pomorske družbe predstavljal prvotni četrti člen zakonskega osnutka, ki je predvideval, da bodo v dveh letih združili in temeljito preuredili obstoječe pomorske družbe Finmare. Ta člen je naletel na odločen odpor jadranskih pristanišč, tako da je bil minister prisiljen umakniti svoje stališče in so ta člen v celoti črtali. Prav tako so se zlasti jadranska pristanišča odločno uprla predlogu, da bi ministrstvo samo odločalo, katere redne državne pomorske proge bodo vzdrževali in še .zlasti načrtom, da se število rednih prog' zmanjša od 46 na 35 To so nameravali izvesti tako, da bi ukinili šest prog, pet pa bi jih predali zasebnim brodarjem. Bitka proti tem predlogom je bila zelo trda in je šele novemu ministru Macrelliju uspelo, da je zagotovil potrebnih 23 milijard (500 milijonov lir letne subvencije, medtem ko je prvotni osnutek predvideval samo 21 milijard. Odločno stališče jadranskih pristanišč je torej privedlo do določenih uspehov, saj so bile odstranjene najhujše nevarnosti za obstoj državnih pomorskih družb (od katerih imajo tri sedeže tudi v Trstu) in za obstoj rednih pomorskih zvez. Vendar pa novi zakon predvideva samo ohranitev obstoječega stanja in ne bo omogočil o-krepitve rednih pomorskih zvez, kar so jadranska pristanišča v prvi vrsti zahtevala. Zveza jadranskih pristanišč je tako zahtevala, da se preneha z izmeničnimi odhodi (iz Genove in Trsta) na progah proti Indiji in Južni Afriki in v podrejeni vrsti, da bo Trst za te proge matično pristanišče. Zahtevali so tudi, da se uredi redna potniško - tovorna proga z Jadrana in da naj na tej progi odpelje ladja vsaka dva meseca Ekspresna proga proti Daljnemu vzhodu naj se premesti v Jadransko morje in naj se za potrebe te proge zgradita dve moderni, hitri motorni ladji. Nobena od teh zahtev ni bila sprejeta. Resno nevarnost za prihodnost predstavlja tudi dejstvo, da niso sprejeli zahteve, da se vključi kot sestavni del zakona seznam rednih pomorskih prog, tako da bi morebitne spremembe moral odobriti parlament. Zakon določa samo globalno vsoto državnega prispevka o ustroju posameznih prog in o vseh spremembah pa bo odločala birokracija, ki bo torej lahko čez nekaj časa uvedla vse spremembe, ki jih sedaj zaradi opozicije parlamenta ni mogla. Vendar pa bo dokončno sodbo o tem zakonu in o stvarnih namerah ministrstva mogoče izreči šele, ko bodo na osnovi zakona sklenili podrobne pogodbe s posameznimi državnimi pomorskimi družbami in na ta način razdelili med družbe in med razne redne pomorske proge predvideno dotacijo. Te konvencije bodo stopile v veljavo 1. julija in bodo veljale dvajset let. Končno opozarja omenjena revija še na nevarnost, ki jo predstavlja izredno dolgi rok veljavnosti omenjenega zakona, ki predvideva ureditev pomorskih vprašanj za dvajset let. Revija opozarja, da sedaj ni mogoče točno predvideti razvoja pomorskega prometa. Nova tehnika, prodor letalskih zvez pri potniškem prometu, vedno večja tonaža ladii, uvedba specializiranih ladij za prevoz določene vrste tovora itd., vse to so elementi, ki jih ni mogoče za daljše razdobje predvideti, To pa pomeni, da bodo določene spremembe že v krajšem času nujne in da bodo te spremembe izvedli odgovorni uradniki ministrstev brez stvarnega nadzorstva parlamenta. Zaključen seminar o teoretični fiziki Sinoči je bila zaključna svečanost na seminarju, posvečenem teoretični fiziki, ki je trajal dober mesec v preurejenih mira-marskih konjušnicah. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki tržaških oblasti in med njimi tudi vladni generalni komisar dr. Mazza. Poslovilni govor je imel profesor tržaške univerze Budini, ki je govoril o pomenu in važnih rezultatih tega seminarja. V SOBOTO OB 21. URI Zaključno pirotehnično tekmovanje iz krajev v zgornji tržaški okolici. Še istega večera se bo sestala ocenjevalna komisija, ki bo podelila nagrade. Obvestilo zaradi toče prizadetim kmetovalcem! Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo obvešča vse kmetovalce, ki so dne 27. junija letos utrpeli škodo zaradi toče in ki bivajo na pod. ročju: Barkovlje-Boved, Opčine, Trebče, Bani, Konkonel, severni del Sv. Ivana in Skorklje, da v času od 22. do 25. t. m. dvignejo obrazce za predložitev prošenj za podporo ki jo je nakazal vladni generalni komisariat. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pa s svoje strani obveščata prizadete kmetovalce, da lahko obrazce dvignejo v uradnih urah, in sicer vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Geppa 9. * Sedanji ravnatelj koronejskih zaporov Alberto Demari je premeščen v Parmo, kjer bo prevzel dva kazenskega zavoda. Na mesto ravnatelja tržaških zaporov pa je imenovan Giambattista di Piazza, ki je do sedaj vodil zapor v Sieni. NOVA POTNIŠKA POMORSKA ZVEZA MED TRSTOM, DALMACIJO IN GRČIJO 5. ali 19. septembra otvoritvena vožnja motorne ladje «llliria Nova 3.000-tonska ladja, ki bo imela v kabinah 142 po-stelj, bo najmoderneje opremljena tudi za krožna potovanja Ravnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda v Trstu, Ulica Caravaggio 4, sporoča, da se bodo po. pravni izpiti začeli v ponedeljek 3. septembra 1962. po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski zavoda. Usposobljenostmi popravni izpiti se bodo začeli 14. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine. Vpisovanja za šolsko leto 1962-63 trajajo do vključno 25. septembra. Prošnje sprejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure. Ce bo šlo vse po sreči — vendar je po zadnjih vesteh le malo verjetno — bo petega septembra odplula iz Benetk na otvoritveno vožnjo nova motorna ladja «Illiria», s katero bo družba • Adriatica* vzdrževala redno potniško progo med obema obalama Jadranskega morja in nekaterimi grškimi pristanišči. Računali so, da bo ladja gotova že do julija letos, toda zaradi stavk in nekaterih težav tehničnega značaja se je delo zavleklo, tako da pričakujejo v najboljšem primeru začetek proge 5. septembra iz Benetk, vendar je bolj gotovo, dn bo ladja odplula šele 19. septembra, tokrat iz Trsta. Za Trst bo uvedba nove pot- ii iiiiiiii ■■■ m m n 111111111111111111 m iiiiii m m ■■1111111111 iiiii ■■■■......................................................................................................................... TUDI VČERAJ VEUKA AKTIVNOST GASILCEV Med Boljuncem Je požar uničil in Zabrežcem mlade nasade Gorelo je na površini 80.000 kv. m. - Pri gašenju so pomagali tudi vaščani - Požar tudi pri Devinu V soboto ob 21. uri bo zaključek pirotehničnega tekmovanja, na katerem se bodo tri specializirana podjetja potegovala za prvo, drugo in tretje mesto. Nedvomno bo sobotni ognjemet predstavljal višek, saj bo vsaka podjetje izvedlo po 25 minuVne*-prekinjenega ognjemeta, in sicer vi plavajoči strelni bazi, s katerih bodo spuščali rakete, prav tako pa tudi s pomola. Podjetja, ki sodelujejo v tekmovanju, bodo dobila svoje baze na osnovi žreba, prav tako pa bo tudi žreb določil vrstni red nastopa. Sobotni ognjemet bo viden praktično od povsod, zlasti pa še Včeraj malo pred 13. uro je nastal na hribu Sv. Mihaela med Boljuncem in Zabrežcem pri Borštu hud gozdni požar. Plameni so zajeli travo, drevje in drugo rastlinstvo na površini okoli 80.000 kv. m. Ker je požar predstavljal pravcato nevarnost za bližnje na-selke in sploh za gozdno gospodarstvo na omenjenem področju, so poklicali gasilce s Trga Nic-colini, iz Milj in z Opčin. Na kraj požara so priletele tri skupine z. motornimi brizgalkami. Okoli 15. ure je bil požar v glavnem že zadušen. V trenutku” ko smo prispeli v ..........n................................ IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Trgovski posrednik De Rejo obsojen na 18 mesecev zapora O povračilu povzročene škode 15 milijonov lir bodo razpravljali pred civilnim sodiščem Včeraj se je pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Visalli, zapisnikar Rachelli, zastopnika zasebne stranke Sacer-doti in Nisiteo, obramba Morge-ra in Presca) končala razprava proti 50-letnemu Ivu De Reji, ki je bil obtožen, da si je nezakonito prisvojil okoli 15 milijonov lir. Kot smo že včeraj poročali, je bil De Reja trgovski posrednik, ki se je poslužil sodelovanja 12 oseb za iskanje klientov za razne tržaške trgovske tvrdke. jih prejele policijske oblasti. Spričo vsega tega je odv. Mor-gera zahteval naj priznajo De Reji splošne olajševalne okoliščine ter naj mu sodijo zaradi navadne prilastitve tujega imetja. Sodniki so le delno upoštevali ta zagovor. Obtoženca so obsodili sicer na nižjo kazen kot jo je zahteval javni tožilec, a vendarle na precej višjo kot jo je predlagal branilec. Sodniki so spoznali De Rejo za krivega ter so ga obsodili na 1 leto in 6 mesecev zapora ter tisoč lir globe. Poleg tega moral obsojenec plačati tudi 10.000 lir denarne kazni, ker je ^oprav-ljal trgovsko posredništvo ne aa bi zaprosil za odgovarjajočo licenco Sodniki so ga obsodili tudi na' plačilo 135.000 lir za stro-ške zastopnikov zasebnih strank, o povračilu škode pa bodo razpravljali na pristojnem civilnem sodišču. Na predsinočnjem zase-daniu kazenskega sodišča je javni tožilec zahteval za obtoženca 2 leti zapora. 50.000 lir globe in 2 meseca pripora. . Na včerajšnji razpravi je spregovoril samo odv. Morgera, ki je predvsem zanikal upravičenost zahteve javnega tožilca naj se priznajo obtožencu obtezilne oko-iiščine v zvezi s prekrškom, ki zadeva njegovo delovanje na pod-ročju trgovskega posredništva brez ustreznega policijskega dovoljenja. Zagovornik je poudaril, da pravna znanost smatra ta prekršek za stalno dejavnost ter je zato odveč zahtevati priznanje ob-težilnih okoliščin. V nadaljevanju svojega govora je odv. Morgera pripomnil, da gre za obravnavo, ki je popolnoma jasna. Obtoženec je priznal svojo krivdo ter je pripravljen poravnati škodo, ki so jo utrpeli nekateri trgovci. V Argentino se je baje nameraval izseliti, ker je hotel zaslužiti toliko denarja, da bi lahko poravnal svoje obveznosti. Z druge strani so bili odnosi med De Rejo in trgovskimi podjetji zelo čudni, tako da danes ne obstaja pravzaprav nobena izvirna dokumentacija, ki bi utegnila osvetliti dejansko stanje. Odv. Morgera je še pripomnil, da De Reja ni živel razkošno ter da »o bile vse zadevne trditve plod pomanjkljivih informacij, ki so Nezgoda pleskarja Pleskar Bruno Opara, star 54 let iz Ul. Sartorio 9, se je predvčerajšnjim ponoči precej hudo poškodoval na delu. Opara, ki dela pri podjetju Solena, se je pri pleskanju nekega parnika v ladjedelnici Sv. Roka v Miljah, polil z lakom proti rji. Tekočina mu je povzročila opekline po obrazu, trupu in rokah. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravel v 15 dneh. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtomobilom RK včeraj ob 0.30. IZŽREBANA SUKA 20. avgusta so izžrebali nagradno sliko loterije občinske umetnostne galerije. Sliko umetnice 1. Bernardis prejme lastnik listka št. 00776, Dobitnik lahko prevzame sliko v sobi št. 124 občinske palače. Zabrežec, so se prve skupine ga-Š£S »racale s pogorišča. Sem in tja se je še dvigal dim in v hipu izginjal zaradi močnih sunkov burje. Napotili smo se peš navzgor proti skrajnemu severnemu robu pogorišča. Takoj, ko se teren nagne navzdol proti cesti, ki pelje v Boljunec, smo naleteli na pas med zelenjem in požgano travo in osmojenim drevjem. Tu pa tam se je še kadilo iz kakega grma, kjer je tlela korenina ali suha veja. Tla so bila izredno vroča ter je bilo treba korakati kar urno. Na povratku smo se pogovorili z marešalom gozdnih stražnikov, ki nam je pojasnil, da skoraj v nobenem primeru ne gre pri teh poletnih požarih samo za uničevanje dračja in brezpomembnih rastlin. Skoraj vedno požari zajemajo področja, kjer je v teku pogozdovanje. Vsaka sadika pa stane 100 lir. Včerajšnji požar pri Zabrežeu je uničil sadike za okoli 40.000 lir vrednosti. Pri gašenju požara so pomagali tudi vaščani iz Boljunca in Zabrežca. Skupna ško‘da, ki jo je povzročil požar, znaša okoli 700 tisoč lir. Do večjih požarov je prišlo včeraj sploh po vsem tržaškem o-zemlju. Qb 13. uri so plameni za jeli neko zemljišče med železniško postajo v Devinu in železniško čuvajnico 121. Požar je zajel približno 350.000 kv.m, od katerih 10.000 kv.m pripada državni upravi, ostalo pa je last zasebnikov. V glavnem gre za zemljišča, ki so porasla s travo ali z novimi gozdnimi nasadi. Skupna škoda znaša okoli 800.000 lir. Pri gašenju so sodelovali gasilci iz Trsta in Tržiča, stražniki javne varnosti iz Devina in gozdni stražniki iz Devina. Požar so pogasili okoli 17.15. Do nekega drugega gozdnega požara je prišlo ob 19. uri v Jur-kovcu pri Devinu med Slivjem in državno cesto št. 102. Požar je zajel okoli 15.000 kv.m. Skupno škoda, ki jo je povzročil, znaša okoli 70.000 lir. Pri gašenju požara so sodelovali gasilci z Opčin in iz Trsta ter policijski stražniki iz Devina in karabinjerji iz Nabrežine. Ob 15,31 so poklicali gasilce na neko gozdnato področje pri Sa-matorci, kjer je požar zajel okoli 20.000 kv.m zemljišča. Pogasili so Motorna brizgalka na po-gorišču pri Boljuncu ga ob 18,30. Gorelo je tudi v Velikem Repnu na površini 1.500 kv.m. v tem primeru je škoda precejšnja, ker je pogorelo okoli 400 borovcev. Požar je zajel tudi neko zemljišče ob cesti, ki pelje proti Velikem Repnu. Pogorelo je dračje in grmovje na površini pri. bližno 4.500 kv.m. Gen. Vismara pri županu Župan Franzil je včeraj ob 11. uri sprejel na poslovilnem obisku generala Luigija Vismaro, ki zapušča naše mesto po štiriletnem bivanju, Župan je generalu poklonil občinski pečat iz 14. stoletja. Opozorilo potrošnikom Kraškega vodovoda je pobila po glavi, ker jo je podrl na tla neki avtomobilist Ul. Settefontane. Zaradi padca je ženska utrpela tudi delno izgubo spomina. Ce bo šlo vse po sreči, bo ozdravela v 30 dneh. Vesti iz Kopra riške proge zelo zanimiva, saj bo končno tudi naše pristanišče postalo izhodiščna točka za potovanja v Dalmacijo in Grčijo, kamor so doslej vozile le manjše ladje oziroma ladje starega tipa. Da bo nova potniška proga uspela in naletela na priznanje potnikov — o tem ni dvoma. Poglejmo samo «vse zasedeno* na manjših ladjah, ki sedaj vzdržujejo zvezo med Trstom, Dalmacijo in Grčijo, pa nam je takoj jasno, da bo moderna «Illiria* zlasti v poletni sezoni polno zasedena. Nova motorna ladja bo odplula vsakih 14 dni iz Trsta, Benetk, Ancone in Barija ter se .bo ustavila v Zadru, Splitu, Dubrovnika in Kotoru, v Grčiji pa na Krfu, v Pireju, na Rodosu in v še nekaterih pristaniščih. Njena pot bo trajala trinajst dni in bo to že pravcato krožno potovanje ali križarjenje, saj se bo v raznih pristaniščih ustavljala tako, da bodo imeli potniki možnost ogleda mestnih zanimivosti, poleg tega pa bodo organizirani razni avtobusni izleti, ki bodo turistom o-mogočili, da si bodo v najkrajšem času ogledali kulturne spomenike in naravne lepote dalmatinskih in grških krajev. Poleg tega bo zanimiva tudi direktna zveza med Ancono in Zadrom na eni in Dubrovnikom ter Barijem na drugi strani, saj bo «IUiria» obeh primerih vozila preko Ja- # * # Ravnateljstvo državne industrijske šole v Dolini obvešča, da se bodo popravni izpiti vseh vrst pričeli v ponedeljek 3 septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Zain. teresirani učenci si lahko ogledajo urnik in razpored izpitov na šolski oglasni deski. Vsi učenci, ki so izdelali I. in II. r. ter tisti, ki niso izdela-li, so vabljeni, - fe, color. Hiccardo MontaUJ^J intercetta Stoccolma). i ?«i no mladini. „ Moderno 18.00 «Zloči-n za rl(y m.i:., . ____j.litini r*‘. Astoria 17.30 ((Ognjeni 8 (Mezzogiorno di fu°c0 oper, Grace Kelly Astra 16.30 «Z ognjem >n (/ Normandiji« (Ferro c j Je vi« vi«.. »kih filmov: «Divji a- .i(l0 to selvaggi-o). Pre-pov n * /Ih- ni- 'It Abbazia 26.00 ((Roman / vOT ' sm ........ . jr mo nel-la rete). Harl»« (BI manzo nel West). ^^i-ež'1 Marconi 16.30 «Mož v_m ^ Ideale 16.30 »Nori pri«'* ' pe folle). O. W. Fioh«' ^ 0». Skedenj 20.00 «S«nbt*ri#: ^ t ilor. Riiccardo K' AI risse. SPDT priredi v nedelj® j j bra izlet na Mangart. ^jj. I 11, t l r' «rvn2 7 vpisovanje v Ul. Geppa nih urah. j .' * =1= * - - CfTl jo prepustnico ali P°tnL, ,| hi Prosvetno društvo -» W ^ li vse v-i ali potijo 26. Brda z ogledom ^ Nabrežine vabi vse va5^st. i ^ ki bo v nedeljo 26. t'n^'ajrP°^3 ^ kleti, v Kobarid in 'j skupno kosilo, ter _ V ^V o® ( i\ty ji ‘o, t»- * v Odhod v nedeljo 26. zjutraj s trga pred c^r(ot- jeta Rudi in Slavko pel j *** Prosvetno društvo Vstopnina' sedeži 200, st-ojišča 100 lir, prodaja vstopnic eno uro pred začetkom koncerta priredi v nedeljo 9 sePk i)° (I v Ljubljano, na Bled- * ic*-mu Jezeru in k slapu ‘■»v*11 trCoLr VP^PT V vanje vsak večer v štorih. k; SLOVENSKA družina močnico za vsak dan- „jj, riištvu lista ali tel. 1 ", )(| PREPROGE za pokr*',a0a'1'’1 leKaci. zračne z,n,BI ,ofpj( morje In Izlete poiet"e (tt< jf predmeti, zavese Pr* ' jti pust 20 odst. ltalplas* le 6 tel. 95919. pl ZAVESE «alla venezlP^S-kutenčnih cenah. Tel- GLASBENA MATICA V TRSTU Vpisovanje v. šolo Glasbene Matice bo v dneh od 1. do 8. Septembra v šolski pisarni v Ul. R. Manna 29/1, tel. 29779 od 10. do 12. ure. Poučujejo se klavir, violina in vsi ostali orkestralni instru- menti. Pričetek pouka v ponedeljek 10. septembra 1962. VESPAGENZ1A, Trst, ^ KojS'$ ces-o 44, tel. 38-940, 1 jjplF. čitev VESPA GRAND rvl>y DEL 1962 skupno * .50*1«, som in VESPE 125 V'o0(O^^ stornun sedežem. Na j predplačila. Vei'ka .»red*1 m MOTO rabljene z ji plačevanja. 'tfr' «PLAST1KA» - Trst, * Včeraj-danes ROJSTVA, SMHTI IN POHOKE Dne 22. avgusta se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 47-letni Dušan Adam, 52-let-nl Stanislav Premru, 74-letna Mercede Russo vd. Bachi, 82-letna Amalia Bigiietto vd. D’Alessio, 75-letna Anna Cok, 85-letna Anna Lau-reniclch vd. Laurini, 53-letni Secon-do Giuseppe Za-nuso, 76-letna Anna Rogi vd. Kovazh, 72-letna Antonia Koral por. Bevilacqua. KINO «IRIS» PKOSEK predvaja danes, dne 23. t. m. z začetkom ob 19.30 uri Tech. nicolor film: (PARIŠ H0LlDAYs Igrajo: ANITA EKBERG _ FERNANDEL — BOB HOPE Izredno zabaven film NOČNA SLUŽBA LEKARN Alla Redenzlone, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Alla Minerva, Trg sv. Frančiška 1; Kavast-nl, Trg Libertš 6; Al Galeno, Ul. S. Ciltno 36 (Sv. Ivan). VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so v 2. najvišje, v 3. najnižje cene, prevladujoče) pomaranče »t ! , . . 212 295 259 limone . 176 224 200 jabolka . . . . , 36 212 83 melone ' 29 120 53 165 83 165 153 71 grozdje t t , . 47 88 pesa .•••!( >1 > . 60 120 90 kumarice ..... t . 50 80 60 čebula 45 45 stročji fižol . ! . s . -. 160 212 188 stročje . 118 212 176 solate 1 . , 63 250 180 melancane . ; . . . . 12 80 24 krompir 1 . . 35 51 43 paprika : . 41 118 41 paradižnik . 20 80 53 zeleni radič I. . . . . 350 500 400 zeleni radič 11 . . . . 80 200 15t bučkM .... ; f. 235 212 Večina blaga se i. prevlad, ceni, prodala po 3. stolpec) ^^»(bliz^Trg^^“'rie >!(V 4 nudi: torb.ee razuovfS ), , ne, namizne prte za posodo, bl!,zirieJ„„ m ® S mi rje, vreče za P e — 23. avgusta 1962 ®MIJIVA brezbrižnost občinske oprave ®sta od Trsta do Kontovela /epotrebna temeljite obnove ■L^ * % , -r med Rumeno hišo in Kontovelom predstavlja grožnjo za varnost prometa in vozil da ponovno spregovori- li ie 0 {-«str" ^uuuvno spregovorilo %Vei • ki Pelje iz Trsta na liti* .'UglJ” Pr°se’K, To je najlep-i !5 Sni m ? cesta nad obalo in m, Barkovljami in Mi-'toiu L^rati pa povezuje z nH’rA'v ‘h,°Win. ki je pod nje-a« , Ja c„ ’ dobro vzdrževano. (jav n.Ost r,3 lz Trsta na Prosek i)-j r> atnD«« P.°d pokrajinsko u-(o1*. 0itioBB.aK ^ še vedno občin-Itf! J11'. Ic„.° Pod upravo tržaške rer [i? tržaS mi,sH napraviti s to ifc; zagon Plinska uprava, je ■'A Šaljivo n*tka. kakor je tudi ef i Jt»nie . dejstvo, da so vse i. . 2? t>0zai?:, mske uprave na to J#®* n«?!’e' kot na kateri koii Som'161'!® Rovtah ali nad za to Gifjjvion j., — JSh. Kj* tiči vzrok rn*, »Je tuH°St otzoinsikih upravitelj ( * je , 1 težko pojasniti, z Uj°d sv„inno> je bil del te ce. f Sadnika do Proseka as-l' hv,itev „J P0 vojni. Denar za ?U 2a,?est*šea je tedaj pri-d«l ezniška vojaška upra-A lJru UstL S° bila 'zvedena )! ii)e rn 2",°ve SELAD. Ud ^ n“že kakih 14 let m lej ) 5|H tem . n* Pila sposobna l ' i Vs9j vm času vzdrževati ce-jj izr0čiuanju' v kakršnem ji W o a tedanja vojaška u- e«... v ob- H »:*Pp 0v a je v teku načrt za ^Kvtev ..ovitev cestišča in za čimer naj bi ;atere zelo ne-ški za ta dela d kakimi osmi->t'J,B nai“8 ,2.. milijardi lir. To-J, liju1"! J oočina najde ta de- HiS' bta°vitev cestišča in ji C«! tun86’ s čimer naj 'i t°vink« .nekatere zelo i ' 1«. znašal' Otroški za ta dela I p oltf® 1 _Pred kakimi osmi- “Vft • “ najuc Lrt UC‘ Id1 wei1 ia nien proračun hudo ^SKs»* SS.„”Sw."°S ^ Vs^Pizdatkov, ki jih ob- •J činska uprava potrebuje za redne in izredne stroške. Zato je tudi padel v vodo načrt za popolno obnovitev in je občinska u-prava začela vključevati to cesto v letni program za popravilo občinskih cest. Tako so leta 1958 določili izdatek za asfaltiranje od svetilnika do Rumene hiše v Bar-kovljah, in sicer do kakih 100 m naprej od zadnje postaje avtobusne proge «iA». Priznati je treba, da je bilo tedaj delo zelo dobro opravljeno in je na tem delu ceste asfaltni tlak še vedno v dobrem stanju. Leto pozneje je bilo v občinskem proračunu nakazanih nadaljnjih 20 milijonov lir za nadaljevanje del proti Kontovelu, hkrati pa je bilo rečeno, da bodo do leta 1960 na novo asfaltirali cesto do veli-kega ovinka pod Kontovelom. Do sedaj občina ni napravila drugega kot prvi del do Rumene hiše in del ceste skozi Kontovel in Prosek, ki je bil na novo as- faltiran tudi pred kakimi štirirtii leti. Edino delo, ki ga občinska uprava sedaj opravlja na tej cesti, je to, da od časa do časa pošlje kako skupino delavcev, ki zakrpajo večje luknje, da se vozilom ne lomijo vzmeti. Toda tudi ta dela opravljajo samo občasno. Sedaj je cesta od Rumene hiše do Kontovela v tako obupnem sta-nju, da je treba po njej zelo previdno voziti, če se hoče ohraniti vozilo v dobrem stanju. V nekaterih krajih so tako velike luknje, da predstavljajo zlasti za lahka motorna kolesa veliko nevarnost. Zato bi morala občinska uprava vsaj poskrbeti, da bi luknje sproti krpali, da ne bo prišlo zaradi zanemarjenosti do kake hude nesreče, saj vozi po tej cesti na stotine vozil dnevno, s katerimi se delavci, zlasti s skuterji vozijo vsak dan na delo v mesto in nazaj. ZAOSTRITEV STAVKE GRADBENIH DELAVCEV Sindikalne organizacije zahtevajo naj bodo pogajanja v Gorici Pekovski delavci ponovno začeli z agitacijskim gibanjem Včeraj je bila v Gradiški splošna skupščina stavkajočih gradbenih delavcev. Prisotnih je bilo nad 50 oseb, ki so živahno posegale v diskusijo. Predmet diskusije pa je bilo pismo Zveze industrijcev sindikalnim organizacijam. Delavci sprejemajo na znanje predlog delodajalcev, da so pripravljeni v najkrajšem času proučiti zahteve sindikalnih organizacij. V svojem pismu industrijci zahtevajo, da se mora prej zaključiti sedanja stavka, pogajanja pa naj bodo ob prisotnosti predstavnikov vsedržavnega vodstva. Skupščina delavcev je zavrnila predlog industrijcev in predlagala, naj bodo pogajanja v Gorici ob prisotnosti predstavni- rij. Soglasno so delavci sklenili, | odgovorijo na ta predlog da so pripravljeni stavko preki- J # * * pokazale možnosti ‘ niti, če bi se za hitro rešitev spora na podlagi zahtev sindikatov. Skupščina je sklenila okrepiti stavkovno gibanje, če se v najkrajšem času ne bo nakazala rešilna pot. Pred zaključkom je bilo sklenjeno, da bo ponovni sestanek v petek ob 15.30 v dvorani Roma v Tržiču. Včeraj popoldne so vsedržavne federacije kategorij sporočile sindikalnim organizacijam delavcev, da je ANCE (Vsedržavna zveza stavbenikov) pripravljena začeti pogajanja v ponedeljek 27. avgusta v Rimu. Sindikalne organiza- kov vsedržavnih vodstev katego-1 cije so si pridržale pravico, da Včeraj okoli poldne je odšla k prefektu delegacija pekovskih delavcev. Spremljala sta jo tajnik Delavske zbornice Fulvio Bergo-mas in poslanec Raffaele Franco. Sporočili so prefektu razloge, zaradi katerih je kategorija ponovno stopila v agitacijsko gibanje. Delegacija je zahtevala tudi odpravo spora. Prefekt je znova obljubil svoje posredovanje, da bi se sestali predstavniki obeh strank in da bi Se začel čimprej izvajati sporazum, ki je bil že dosežen. Sindikati so včeraj prejeli od Zveze trgovcev obvestilo, da bi se obe stranki sestali v torek 28. avgusta ob 11. uri. PO DVEH MESECIH BIVANJA V RODNEM KRAJU Damijana Bratuševa zopet odšla v Ameriko Naša umetnica bo tam nadaljevala svoje študije na glasbeni fakulteti univerze v državi Indiana Po dveh mesecih bičanja r rod-1 dom v Ameriko, posvetila enemu nem kraju, se je včeraj ■ vrnila ‘ najnovejhh vzgojnih področij in v ZDA naša rojakinja pianistka Damijana Bratuševa. V prihodnjem šolskem letu bo na Indiana univerzi v Bloomingtonu doktorirala na tamkajšnji glasbeni fakulteti. Ta fakulteta je med najslavnejšimi visokimi šolami glasbe na svetu tn zelo omejeno je število tistih, ki na njej doktorirajo. Kandidat mora pred diplomo prirediti osem javnih kun-certov, ki jim prisostvuje tudi pu bitka, poleg tega pa predložiti univerzi vrsto tez in študtjeu 12 stranskih predmetov. Damijana Bratuševa se je poleg študiju klavirja, še pred odho- INTERVJU NA PORTOROŠKI PLAZI Mož v slamniku in s črnimi očali ali Elyesa Bazna - vohun «Cicero» Pogovor v tekoči srbohrvaščini - Od nemške vlade ni prejel še niti marke, toda živi dobro od trgovanja in avtorskih pravic... Nekam čudni občutki so nas navdajali, ko smo se včeraj dopoldne vozili iz Trsta proti Portorožu. Naš cilj je bil «Cieero», slavni vohun iz zadnje svetovne vojne, katerega, bi morali najprej izslediti, potem intervjuvati in končno še fotografirati. Res je, da ni več vojne, in da «Cicero» ni več vohun, toda njegova vohunska preteklost, zlasti pa še dejstvo, da smo prvič šli na «lov» za osebnostjo, ki se je še pred leti igrala z življenjem kot mi danes s pisalnim strojem — vse to je pripomoglo, da smo v naši domišljiji srečali najmanj deset «Ci-cerov», ko smo s serpentin nad Portorožem zavili na glavno cesto in se takoj potem ustavili na dvorišču hotela «Palace». danes v arcobaleno i A J 1 r°NV RENIS W nek ,«B\M\W' .s"? 1 A 4 5?i Z J ^ARl° mattoli i GRAZIEU-A GRANATA FRANCESCO MULE' Pl ERO MAZZARELiA MARIA IETIZIA GAZZONI ANNAROSA GARAT Tl GIULIO GIROLA DOMENICO PALMARA TONlUCCljSANTO VERSACE ( Kakšen je «Cicero»? Prvi nam ga je opisal vratar v hotelu «Pa-lace»: srednje postave, na glavi ima slamnik in nosi črne naočnike. Ne morete ga zgrešiti!; Toda ko smo prišli spet na cesto, kajti «Cicera» ni bilo v hotelu, smo se kar zgrozili: v dobre pol ure smo srečali osem starejših moških, ki so imeli na glavi slamnik in oči zakrite s črnimi naočniki! Da bi vsakega vprašali — oprostite, ali ste Vi «Cicero»? — nikakor ni šlo in zato smo se po-služili drugih poti. Povedali so nam, da se «Cice-ro», ki mu je sedaj 58 let, prebudi zgodaj zjutraj in potem gre bodisi v Savudrijo bodisi v Umag bodisi v kakšen drug kraj. V hotel se vrne po navadi okoli 14. ure, pokosi in potem leže 'n počitku. Skoraj nikoli ni sam. Vedno ga spremlja njegova prijateljica, 25 let stara Arlott Freia, stasita črnolaska, medtem ko si je druga prijateljica, ki je prav tako v njegovi družbi in je plavolasa, našla svojega Bruna iz Lucije, ki je sedaj hjena osebna straža. Rekli smo, da je pač najbolje, če počakamo, da pride družba na kosilo in potem bo kar bo. Toda sreča nam je bila mila in namesto v Umagu ali Savudriji je bil «Cicero» z obema damama niti tristo metrov daleč, in sicer na pesku portoroškega kopališča. O-pazovali smo ga, kako je šel v morje, se dolgo časa kopal in plaval, potem je šel pod prho ih končno se je spet vrnil pod svoj senčnik. Da ne bi med kopalci in še zlasti med kopalkami v minimalnih bikinih vzbudili z našimi civilnimi oblekami preveliko pozornost, smo se pač prilagodili okolju: obleko dol, kopalke gor in tako smo se kot enaki enake mu približali «Ciceru», ki je kazal svoj hrbet soncu in nam. ((Oprostite, ali ste Vi gospod Elyesa Bazna oziroma «Cicero»?» Nepričakovano vprašanje je nagovorjenega vrglo pokonci. Ne da bi zinil besedo je zagrabil novinarja za roko in ga odvedel kakih deset metrov vstran od obeh žensk in šele potem dejal: «Kdo ste Vi, prosim?« Predstavili smo se hitro in napetost, ki jo je pokazal v prvem trenutku, je hitro popustila. To je bilo razvidno predvsem iz širokega nasmeha, ki je sprostil trde poteze okoli njegovih ust in slavni vohun se nam je zazdel kot prileten državni uradnik, ki je vse svoje življenje presedel za pisarniško mizo. Nič ((vohunskega« ni bilo v njem, tako da smo bili nad njegovo fizično osebnostjo prav razočarani. «Kaj želite vedeti?« je vprašal. «Vse, kar lahko poveste!« «Vprašajte!» «Ali Vam ugaja v Portorožu?« «Zelo je lepo. Nisem imel namena, da bi se tu ustavil, toda kraj mi tako ugaja, da bom tu preživel še nekaj dni počitnic« «S čim se sedaj ukvarjate in kje živite?« «Zivim v Zahodni Nemčiji, v glavnem v Muenchenu, Frankfurtu in Koelnu. Imam svoje uvozno-izvozno podjetje in tako na sta. ra leta trgujem. Sicer pa mi ni hudo,, saj dobivam še precej sredstev na račun knjige z mojo bio- 1 ;-r» fr * ; t5*- - ~ . - + .....- - ((Sedaj ne, kasneje, ko bom šel na kosilo.« Prijazno smo se poslovili in kot smo novinarji po poklicni dolžnosti včasih nesramni, smo na skrivaj napravili še nekaj fotografij v kopališču, skupaj s prijateljico, potem pa smo ga še počakali pred hotelom »Palače« za »uradno« fotografijo. »Cicero« je v Portorožu od 12. avgusta in bo ostal še nekaj dni — seveda če ga sedaj, ko ga bodo gostje spoznali — ne bo prevelika ((pozornost« ljudi in še posebno novinarjev, pregnala iz Portoroža. V Jugoslavijo je prišel tranzitnim vizumom, ki velja za 7-dnevrto bivanje, v Portorožu pa si je napravil nov vizum, ki mu omogoča bivanje 3 mesecev. Toda v najboljšem primeru bo tu ostal še 14 dni, potem pa bo odpotoval v Turčijo. »ne 23. t. m. z začetkom ob 18. uri Paramount «. 0r tilm: ^JETNOST njene družbe C1 piacere della sua compagnia) *Brajo: FRED A STAIRE, DEBBIE REYNOLDS, LILLI PALMER in TAB HUNTER * Predstava nadaljuje na prostem. »Ciceron pred hotelom Palače grafijo, ki je bila prevedena v več jezikov, od časa do časa se pokažem iz .kakšnega televizijskega studia, potem je bil film... skratka ni slabo!« «Ali je res, da Vam je nemška vlada že izplačala akontacijo na račun zahtev, ki ste jih postavili v zvezi z izplačilom 300.000 ponarejenih funtov šterlingov?« «Ne, zadeva je še pred sodiščem. Zahteval sem, da mi država izplača milijon mark, vendar se bo vsa zadeva po vsej verjetnosti rešila tako, da bo prišlo do kompromisne rešitve. Mislim, da bom dejansko dobil od 300 do 400 tisoč maik (približno 6Q milijonov lir).« . , , , „ »O Vašem rojstnem mestu krožijo različne verzije. Ali nam lahko poveste, kje ste rojeni?« «Rojen sem v Prištini (Jugoslavija), kjer sem preživel otroška leta. Ko sem bil star deset let, sem se preselil v Carigrad.« »Kako to, da govorite tako dobro srbski?« »To mi je ostalo še iz otroških let.« ((Ali Vas lahko fotografiramo?« ^ - m?' mmm »Cicero« s svojo spremljevalko v portoroškem kopališču ZA PVIC TURIZMA V BEHECIII Asfaltirali bodo cesto ki pelje pod Matajur Za delo bodo potrošili 15 milijonov - V načrtu je tudi asfaltiranje ceste iz Sovodenj v Cepletišče Pokrajinska uprava iz Vidma je razpisala dražbo za asfaltiranje ceste na Črni vrh pod Matajurjem. Za cesto, ki se bo začela v Je-ronišču, nameravajo potrošiti 15 milijonov. V načrtu je tudi asfaltiranje ceste iz Sovodenj do Ce-pletišča in dalje do obmejnega prehoda Polava, od koder je izhod na Livek. Cesta na Matajur bo izrednega turističnega pomena. Izletnike bo pripeljala tisoč metrov visoko na pobočje Matajurja, kjer so izvrstna smučišča. 2e sedaj je Matajur cilj tržaških in goriških izletnikov. Raje ga obiskujejo poleti, ker je dohod lažji. Z novo cesto pa bo tudi pozimi mogoče v kratkem času doseči smučišča. Kratke iz bolnišnice Ob 16.30 so sprejeli na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 13-letne- ga Milana Terčerja iz Maribora. Obvezali so mu palec desne roke. Zlomil si ga je na vlaku, ker je roko stegoval skozi okno. Ob 17. uri so nudili prvo pomoč Luigiju Mariniju iz Frate. Udaril se je v levo pogačico in si jo ranil. Nesreča se je zgodila na delu. Ob 18. uri se je zatekla v bolnišnico 9-letna Teresa Musto iz Ul. Cipriani 89 Pri prometni nesreči si je povzročila globoko rano na levi roki. Po prvi zdravniški pomoči je odšla domov. Zdravila se bo sedem dni. Ob 19.45 so pridržali na zdravljenju Ermana Picecha iz Krmina, ker si je pri padcu na svojem domu zlomil desni gleženj ter se u-daril v ramo in glavo. Zdravil se bo 20 dni. Ob 21. uri so pripeljali na zdravljenje 47-letnega Emilja Šansona iz Ul. Cocevia 21 v Gorici, ker si je na delu zlomil desno rebro. Zdravil se bo 15 dni. VPRAŠANJI, ia Jf POJAVLJA V SUŠNIH OBDOBJIH Kako je s preskrbo z vodo v vaseh okoliških občin la sedaj so brez vodovoda Jamlje, Dol, Vrh in Števerjan Vprašanje pitne vode iz vodovoda je postalo v sedanji suši predmet številnih razgovorov. Pojavljajo se v tistih krajih, kjer vodovoda še nimajo. Takih vasi pa je na Goriškem še kar precej. V -doberdobski občini niso napeljali vode v Jamlje in v vse zaselke v Dolu, v sovodenjski občini nimajo vode samo prebivalci Vrha, medtem ko v števerjanski občini sploh nimajo vodovoda. V občini Doberdob so imeli svoj vodovod še od prve svetovne vojne dalje, ki so ga pred dobrim letom dni zboljšali. Priključili so ga na vodovod CAFO, ki prejema vodo iz vodohrana na Vrhu, ter so opustili črpanje vode v jezeru, ker je bila črpalka že izrabljena. Ce bi bili vezani še na staro črpalko, bi se jim sedaj skoraj gotovo zgodilo, da bi bili brez vode, ker se je gladina jezera močno znižala. V okviru načrta za izvedbo kraškega vodovodnega omrežja bodo speljali vodo tudi v Jamlje in Dol. Najprej nameravajo speljati vodo v Jamlje. Načrti so že izgotovljeni, vendar bo treba premostiti še nekaj birokratskih ovir, ki jih je za vsak postopek dovolj, preden bodo začeli z deli. Sedaj vaščani uporabljajo svoje vodnjake s kapnico, ki pa niso vsi tako veliki, da bi držali vode tudi za tako dolgo sušno obdobje. Zato pomagajo vaščanom financarji, ki s svojo cisterno vozijo vodo iz Stivana v suhe «.šterne». V sovodenjski občini so še ved- no nekateri posamezniki, ki niso napravili priključkov od glavne cevi k svojim hišam Pomembno delo bo CAFO opravil, ko bo začel polagati cevi od Peči proti •stradalti«. kjer so štiri hiše, ki so še brez vode. Samo Vrh je za sedaj še popolnoma brez vode jn vodovoda. Toda tudi preskrba prebivalcev te vasi z vodo je samo še vprašanje časa, ker so načrti že izgotovljeni in denar na. kazan, manjka samo še ena formalnost: dovoljenje ministrstva da začnejo z delom. Bolj kočljivo je stanje v Stever-janu. V vas, ki je raztresena po vseh koncih valovitih Brd, je napeljava vodovoda zelo draga stvar. Občinska uprava je morala napra-yiti več načrtov, jih menjati in izPopolniti, preden je prišla do Pravega. Podpisala je sporazum 2 goriško občino, da bodo goriška °bčinska podjetja dobavljala štc-Verjanskemu vodovodu vodo na dveh krajih: na Oslavju in v Gra-^|škuti, od koder se bosta odce-p‘*i dve cevi v smeri proti Ste-Verjanu in Jazbinam. Tudi po-stoPek za napeljavo vode v Ste- verjan je že prehodil lep del poti, vendar se za sedaj še ne vidi možnost, da bi z deli kaj kmalu pričeli. Dokler v štever-janska gospodinjstva ne bo pritekla voda iz vodovoda, pa se bodo morali posluževati vodnjakov, bolj ali manj dobrih, kjer voda pone-kot usahne, v drugih pa tudi ne. Za Števerjan je splošno znano, da je čestokrat voda dragocenejša kot vino. Primera sicer ne drži predstavimo, kako zelo Steverjan-ci pogrešajo vodo. Požar v Ul. Garzaroli Včeraj ob 17. uri so poklicali gasilce v Ul. Garzarolli, kjer je nastal požar na parceli, ki je na vogalu z Ul. Faiti. Lastnica zemlje je Francesca Coglot iz Ul. Leoni 76. Požar je uničil grmov je in suho travo na površini 200 kv. metrov. Gasilci so bili z ga-popolnoma, služi pa, da si lahko šenjem zaposleni pol ure. HUDA PROMETNA NESREČA NA KOPRSKEM Nemški avtomobilistki do smrti povozili kolesarja Nesrečni kolesar je umrl med prevozom v bolnišnico Zdi se, da je nesrečo zakrivila Nemka sicer glasbeni vzgoji otrok po radiu in televiziji. To tako melo znano in razširjeno dejavnost bodisi v Italiji, kot tudi v Ameriki, je Bratuševi omogočilo študij« v Ameriki in temu hoče naša rojakinja poleg koncertiranja posvetiti še mnogo svojih energij in sposobnosti. V razgovoru, ki smo ga imeli pred njenim odhodom, nam je o vsem tem pripovedovala z vnetostjo človeka, ki je našel v svojem glasbenem svetu še nove vire aktivne nejavnosti, se vnesel o moderen svet, ki išče novih prijemov in pripomočkov za vsestransko izpopolnitev človeške osebnosti. Damijana nam je povedala marsikaj zanimivega o prekrasnem študentovskem mestu Indiana, ki leži sredi ogrpmnih, raz-sežnih pokrajin srednje Amerike. To mesto je čudovito m še posebej je bil zanjo privlačen in poln nepričakovanih odkritij glasbeni svet, v katerem je živela v teh zadnjih štirih letih, ko je na glasbeni šoli poučevala kot asistent mlade Američane in tujce z vseh kontinentov. Ko smo jo vprašali, če se bomo zopet kmalu videli, in če bo to čez leto dni, ko ji bomo lahko čestitali za doktorat, ki ga v Evropi skoraj ne poznajo, nam je povedala, da misli potem potovati še leto dni po Ameriki, kjer bo sledila radio-televizijskim oddajam namenjenih glasbeni vzgoji otrok in mladine in obenem tudi koncertirala. Tako bo od Gorice, v kateri je preživela sedaj nekaj srečnih dni v krogu svojih domačih, zopet odsotna dve leti, toda polna vere v prihodnost in moč človeškega ustvarjanja je šla Damijana tudi tokrat vesela na pot, ki prav gotovo ni kratka, niti lahka! Želimo ji vso srečol dm Delegacija pekov pri prefektu Nitriju Poslanec Franco in tajnik Delavske zbornice Bergomas sta včeraj vbdila delegacijo pekov, ki jo je sprejel prefekt Nitri. Govorili so o dolgotrajnem sporu te kategorije. Popoldne je združenje industrijcev poslalo sindikalnim organizacijam vabilo na pogajanja, ki bodo 28. avgusta. Na koprskih cestah se je včeraj zjutraj pripetila še ena prometna nesreča s smrtnim izidom. Njena žrtev je bil 28-letni kmet Ivan Rojc iz Tinjana. Nesreča se je pripetila ob 7.55 na cesti med križiščem Ankaran in Škofijami. Na blagem ovinku je vozilo najnovejšega tipa Volks-wagen iz Zahodne Nemčije podrlo kolesarja Ivana Rojca, ki je prihajal iz smeri Škofij. V avtomobilu sta bili voznica 24 let stara učiteljica iz Wurzburga Brigita Kunkel in njena prijateljica 25 let stara uradnica Ernestina Rubik. Kako je prišlo do nesreče, bo morala ugotoviti komisija. Vsekakor pa prvi podatki kažejo, da je nesrečo zakrivila Nemka. Leta je namreč zadela z močnim sunkom kolesarja na levi strani ceste. Njene izjave kažejo, da je izgubila v hipu razsodnost. Kolesar, ki je najbrž vozil po cesti navzdol s precejšnjo hitrostjo, se je namreč po izjavi Nemke tako nenadoma pojavil pred vozilom, da ni mogla ničesar več storiti. Prva rekonstrukcija dogodka pa kaže, da se je kolesar res najbrž nepričakovano hitro pojavil pred njo, toda voznica, ki se je zmedle- je zavila še bolj v levo in najbrž ,ni niti uporabljala zavor. Sunek je bil tako močan, da je Rojca vrglo štiri metre s ceste, kjer je s hudimi poškodbami obležal v grmovju. Ze med prevozom v bolnišnico je umrl. Voznica in njena sopotnica sta dobili le nekaj-prask. * # # V Ankaranu so organizirali o-semdnevni seminar za vodje študentovskih organizacij. Udeležuje se ga 90 študentov iz Vse Slovenije. Teme seminarja so: osnutek nove ustave, jugoslovansko gospodarstvo, vloga študentovskih predstavnikov v organih samoupravlja- nja na univerzi, študentovski tisk in še nekatera vprašanja. * # • V prostorih okrajnega muzeja v Kopru j* odprta razstava tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. To je že njegova peta razstava v Kopru. Tokrat razstavlja 26 olj in 22 grafik. Med olji so tudi številni koprski motivi. Vpisovanje na liceju-gimnaziji in učiteljišču Vpisovanje za prihodnje šolsko leto na liceju-gimnaziji in učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Gorici, Ul. Croce 3, traja nepreklicno do 25. septembra t. I. Vsa potrebna, obvestila dobe dijaki na tajništvu obeh šol. VERDI. Zaprto. CORSO. 17.00: «Ganjenost in smeh« (Emoziioni e risate) C. Chaplin, S. Laurel, O. Hardy in D. Fairbanks. VITTORIA. 17.00: »Predrzen jezdeca Gl cavaliere audaoe), J. Wayne in V. Ralston. Ameriški čronbeli film. CENTRALE. 17.00: «Ljuhica bikoborca« (L’amante dej torero), R. Stock i0 K. Jurado. Ameriški črnobeli film. DE2URNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči je odprta v Goric; lekarna ALESANI, Ul. Carducci št. 12, tel. 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj« višjo temperaturo 27 stopinj ob 7.50, najnižjo 21 stopinj ob 3.30. Povprečne dnevne vlage je bilo 50 odst. Prevrnjeni Volksvvagen takoj po nesreči ^ ■ 1L * avgust* EVROPSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Švedski s časom novega rekorda zlata kolajna v moški štafeti 4x200 m Ostali prvaki: Lasterie (Hol.) na 400 m za ženske, Barbier (SZ) na 200 m hrbtno za moške in Mrkwicka (Av.) v moških skokih s 3-metrske deske LEIPZIG, 22. — Med današnjim dnevom evropskega prvenstva v plavanju so proglasili štiri nove celinske prvake: Holandkinja Lasterie je osvojila prvo mesto na 400 m prosto, sovjetski predstavnik Barbier je prišel do zlate kolajne na 200 m hrbtno, švedska pa je prišla do naslova v moški štafeti 4X200 m prosto in je istočasno izboljšala evropski rekord, ki ga je na tem prvenstvu Francija odvzela Britancem. Končno je tudi Avstrija prišla po zaslugi Mrkwicke do zlate kolajne v skokih s 3-me trske deske. Zmaga Lasterieve ni bila nikoli v nevarnosti. V začetku ji je sledila Svedinja Rylanderjeva, toda kasneje je ta odpovedala in :e morala prepustiti drugo mesto Nizozemki Tigelaarjevi, medtem ko se je na tretje uvrstila Svedinja Ljungreen. V tej skupini je Jugoslovanka Zejerjeva, ki je plavala slabše kot v izločilnih predtekmovanjih, zasedla osmo mesto. V jutranjih urah so bila na sporedu samo izločilna tekmovanja. Na 200 m metuljčka je v odsotnosti najboljšega evropskega plavalca Nemca Hetza in odličnega Italijana Dennerleina zmagal Rus Kuzmin. V Rusovi bateriji je plaval tudi Jugoslovan Kuriž-da, ki pa se za samo desetinko sekunde ni uvrstil v finale. V zaključno tekmovanje pa se je u-vrstil Italijan Rastrelli, medtem ko je njegovemu rojaku Fossat-tiju izpodletelo. Najbolj pa je Finalne tekme 200 m hrbtno (moški) 1. LEONID BARBIER (SZ) 2’16”6 2. Wolfgang Wagner (NDR) 2’17”9 3. Josef Csihany (Madž.) 2’18”5 4. Jan Weeteling (Hol.) 2’19”5 5. Claude Raffy (Fr.) 2’21”9 6. Roland Kunze (NDR) 2'22"1 7. Hermann Verbauwen (Belg.) 2’23” 8. Bengt Almstedt (Šved.) 2’23”5 400 m prosto (ženske) 1. ADRIA LASTERIE (Holandska) 4’52"4 (izen. holandski rekord) 2. Tinek Tigelaar (Kol.) 4'57”3 3. Elizabeth Ljunggren (Šved.) 4’58’T 4. Margarete Rylander (Šved.) 4’58”1 5. Elizabeth Long (VB) 4’58”2 fi. Helga Zimmermann (NDR) 505” 7. Vanacker (Fr.) 5’10"6 8. Hilda Zejer (Jug.) 5’12”5 . .......... Skoki v vodo Končna lestvica skokov s 3-metr. ske deske: 1 KURT MRKWICKA (Avstrija) 147,1 točke 2. Hans Dieter Pophal (NDR) 145.70 3. Boris Poluljah (SZ) 145.20 4. Rolf Sperling (NDR) 142.58 5. Anatoli Kostricky (SZ) 140.86 6. Penti Coskinen (Fin.) 131.80 7. Tadeus Budek (Polj.) 131.66 8. Jersy Kowalewsky (Poljska) 130.39, 9. Georges Senecot (Fr.) 84.85, 10. Janos Konkoly (Madž.) 83.42, 11. Dennis Young (VB) 83.14, Štafeta 4x200 m prosto (moški) 1. SVEDSKA (Svensson, Bengts-son, Rosendahl, Londberg) 8’18’4 (nov evropski rekord, prejšnji: Francija 8’25”8) 2. Francija (Gropaiz, Gottval-les, Curtillet, Christophe) 8’20”4 (francoski rekord) 3. NDR (Herbst, Klink, Wiegand, Frischke) 8’24"5 (nemški rekord) 4. SZ (Lujkowski, Konoplev, Paramonov, Bogatcev) 8'27”7 5. Holandska (Bontekoe, Kroon, Sittens, Korteweg) 8’33”6 6. Finska (Haavisto, Havelai-nen, Kasvio, Vaahtotanta) 8’34”4 7. Italija (Orlando, De Gregerio, Spangaro, Rastrelli) 8’42”3 Vaterpolo . . .. „ , 12. Mcssa (It.) 82.71, 16. Mano razočaral eden od favoritov M a- Bremini (It.) 77.37. džar Katona, ki je zgrešil obrat Tekmovalci od 9. mesta dalje s posledicami, da je bil izločen. niso nastopili v finalu. Izločilna tekmovanja 200 m metuljčka (moški) Prva skupina 1. Jenkins (VB) 2’17”9 2. Antonio Rastrelli (It.) 219 2 3. Kurhajec (CSSR) 2’25”6 4. Warowski (Polj.) 2’29”8 5. Ikonopisov (SZ) 2’35’T Druga skupina 1. Sieber (NDR) 2’20”5 2. Jose Claret (Sp.) 2’21”5 (španski rekord) 3. Pederson (Norv.) 2’22”2 (nor- veški rekord) 4. Pereira De Fonseca (Port.) 2'22”2 (portugalski rekord) 5. Bogascev (SZ) 2'23”1 Tretja skupina 1. Kuzmin (SZ) 2’17” 2. Kuridža (Jug.) 2’22”8 (jugoslovanski rekord) 3. Pommat (Fr.) 2’24”9 4. Poescu (Rom.) 2’25”4 5. Pujoi (Sp.) 2’30”8 Četrta skupina 1. Frischke (NDR) 2’22”7 2. Kasvio (Fin.) 2'23”8 3 Bengtsson (Šved.), Fossatfi (It.) Glenville (VB) 2’24”5 6. Deckhardt (Av.) 2’30”3 (av- strijski rekord) 7. Hopka (CSSR) 2’36”7 8. Katona (Madž.) 3’07”1 V finale so se uvrstili: Kuzmin (SZ) 2'17'’, Jenkins (VB) 2'17”9, Rastrelli (It.) 2’19”2, Sieber (NDR) 2’20”5, Jose Claret (Sp.) 2’21”5, Pederson (Norv.) 2’22”2, Pe. reira Fonseca (Port ) 2’22”2, Fir-schke (NDR) 2’22’7. Štafeta 4 x 100 m v štirih slogih (ženske) Prva skupina 1. Holandska 4'45’’7 2. NDR 4’46”3 3. SZ 4’55”9 I 4. Francija 5’03”4 5. CSSR 5’06”8 Druga skupina 1 Vel. Britanija 4’50"1 2. Švedska 4’52”2 (švedski rek.) 3. Madžarska 4’54”0 4. Italija 5’04"4 5. Poljska 5’07”1 (poljski rekord) V finale so se uvrstile: Holandska (4’45”7), NDR (4’46”3), Vel. Britanija (4’30"1), Švedska (4’52”2), Madžarska (4'54”), SZ (4’ in 53”9), Francija (5’03”4), Italija Po izločilnem kolu prvenstva v vaterpolu so zmagovalce skupin razdelili v dve polfinalni, ki sta sestavljeni: A skupina: Madžarska, Romunija, Italija, Nemška demokratična republika. B skupina: Sovjetska zveza, Holandska, Jugoslavija, Belgija. Tolažilna skupina (za dodelitev 9., 10. in 11. mesta) Velika Britanija, Švedska, Poljska. Današnji izidi tekem: ITALIJA - ROMUNIJA 2:2 (1:0, 0:2, 0:0, 1:0) HOLANDSKA - BELGIJA 6:6 (1:2, 1:1, 2:2, 2:1) V. BRITANIJA - POLJSKA 6:2 (0:0, 1:0, 3:0, 2:2) V teku na eno miljo Rizzo: najboljši italijanski čas BORAAS, 22. — Italijan Alfre-do Rizzo je med današnjim atletskim mitingom dosegel s 4’07”2 najboljši italijanski čas v teku na 1 miljo. Pripomniti je treba, da FIADL ne prizna rekordov na tej progi. ŠZ BOR NAMIZNOTENIŠKI ODSEK vabi vse trenerje, igralce in tudi ljubitelje te panoge na sestanek, ki bo danes 23. t. m. na stadionu sPrvi maj*. Vodstvo športnega združenja javlja, da bo veljal sledeči začasni urnik vadb: OB TORKIH IN SREDAH ob 20.30 ODBOJKA za člane in članice OB ČETRTKIH ob 20.30 TELOVADBA OB PETKIH od 20. ure dalje ODBOJKA za začetnice. Odbor vabi vse ljubiteljice odbojke na sestanek, ki bo v petek 24. t. m. na stadionu ■Prvi maj*. ŽENSKE DISCIPLINE NA EVROPSKEM PRVENSTVU Šest do sedem prvih mesi _ za sovjetske tekmovalk* Nemke se bodo z enotno reprezentanco potegovale za več koM Kot smo že omenili j® I A 1962 IlOSliO Favoriti za prva mesta v moških disciplinah so več ali manj znani, na vrsti so torej ženske, ki bodo v Beogradu nastopile v lit panogah. Mednarodna atletska zveza za dekleta ni postavila minimalnih norm, čeprav bi bile te v nekaterih panogah prav tako potrebne kot pri moških, posamezne države pa so kar doma omejile konkurenco in v Beogradu — m bodo prav gotovo na startu le najboljše. V sprintu je favorit Jutta Heine, 22-letna zelo simpatična Nemka, ki je na izbirnih tekmah za sestavo enotne nemške ekipe v Pragi dosegla na 100 m in 200 m odlične čase 11’d in 23"3, ki so boljši tudi od dosežkov v letošnji sezoni svetovne rekorderke Wilme Rudo Iphove. Za Heinevo so še njena rojakinja Rdpke (11”S na 100 m), Angležinji Jennifer Smart (11"5 na 100 m) in Dorothy HBman, ki je na kvalifikacijskih tekmah za britansko ekipo tekla 200 m. v izrednem času 23"4. Bivša evropska prvakinja Janiszeuz-ska (Poljska) letos ni dosegla najboljše forme, na njeno mesto pa je prišla Ciepla s časom 11”6 na 100 m. Najboljše tekačice iz SZ ltkina, Popova, Krepkina in nekatere druge bodo le težko obdržale prednost v hitrih tekih, ker je njihova forma predvsem zaradi let znatno padla. Tudi na 400 m so sovjetske tekmovalke nekaj izgubile, čeprav je ltkina, ki že od leta 1957 teče pod 54", še vedno favorit za zmago. Do odličnih časov, vendar brez večjih izkušenj, so prišle tudi angleške in nemške predstavnice: 21-letna Jean Dunbar je zabeležila čas 54”6, skoraj nežna-na Henning pa je v Nemčiji dosegla 54”8. Ista slika kot na 400 m se predstavlja tudi na 800 m. Glavna borba bo gotovo potekala med atletinjami iz SZ, Nemčije in Anglije, favorit pa je Sevcova-Lisen-ko, evropska prvakinja in zmagovalka na olimpijskih igrah s takrat svetovnim rekordom 2’04"3. Največ si Nemci pričakujejo od 24 letne Gleichseldt, Angleži pa od Jordanove, ki je v Rimu dosegla 6. mesto v finalnem teku. Svoj izreden talent bi v Beogradu lahko potrdila lrina Press na 80 m z ovirami, ker pa je ta tek na sporedu isti dan kot peteroboj, bo sovjetska atletinja raje nastopila v mnogoboju, kjer ima zmago že v žepu. Za prvo mesto so si po «/orfaitu» Presso-ve enakovredne tekmice sovjetske predstavnice Košeleva, Bistrova in Besedina, Nemkinje Balzer, Fisch in Schlundt, Poljakinji Ciepla in Piatkoivska in Angležinja Moore. Vse te tekačice imajo rekorde od 10”6 do 10"7. sto v peteroboju Press, za mesta pod bo borba izenačena (j»jl naporna: skoraj vse a .jjtf dosegajo v mnogoboju a 0' zutate so namreč tudi ou j« cialistke v skoku v da J m ovirah. Trenutno je nt, mestu Jutta Heine s j M mi, za njo pa so kar M stavnice Sovjetske (71 va 4.736, Smakova 4.668 ' va 4.664. Za to peto™ jk dve Nemkinji, Balzer m v daljino Hoffmann, P?' ^ pet Rusinje. Premoč ji čije je tu popolna b0 čanka Draga Stamejčič -j la kljub svojim 4.492 toč ,i kje na 10. mestu v hO** V metih in skokih sovjetskih atletinj P^mh r mo predstavlja le las, ki s svetovnim reK metra v skoku v vil za celih 13 cm drugo Za osvojitev kolajne “-(j 1 višino računajo Jugosl°v rejevo, ki je z 1,13 * A \ 4. mestu v Evropi. no je tudi že gotovo ^ za Sčelkanovo, ki le i”? „ ® taji. Izredno stabilnost ..1 tatih bo sovjetska ati® ^ * zala tudi v Beogradu 0 dosegla nov svetovni J 0. drugo mesto so kandta« 0 ša svetovna rekorderk Claus (Nemčija), njenOjč Hoffmann, Bibro (P°%se It, leveld (Nizozemska). i«r movalke skačejo okoli »• ji v finale bo za drug velik uspeh. . t Sovjetska zveza absolutno premoč. Za L’ vrhom pa so tudi Re.g 1 uvrščene. V krogli j ji Press kot prva presegi . -z 18.55 pridobila več naskoka na Renato u>J isti črti, okoli 16,50, s° jA Dojnikova, Liittge *n pe/ ostale pa zaostajajo. e meče tudi lrina Pre%'i nastopa pa v tej disdv^gM mo dočakali, ker oo njena s peterobojem, ^1, štafeto. Podobna je n'r». diska, kjer je tudi ? -stf. z 58,98 m daleč pred J* bre rezultate so letos M vjetskih metalk P°n°M F Kuznecove, dosegle tu‘ >i ■ im ................................ V HOKEJU NA KOTALKAH Cement (Pula) jugoslovanski prvak Novogoričani zasedli drugo mesto Na modernem kotalkališču pri železniški postaji v Novi Gorici >•«? Razen°*ZHK *£5° ^«^«1 prvaka, ^aTode2”vKa,aNšeVamoštva HK Pula, Cement (Pulj) in Olimpija iz Ljubljane. V soboto zvečer so bile tekme Cement-Pula in Nova Gorica Olimpija. V okviru priprav za prvenstvo Evrope v atletiki so v Beogradu pripravili posebno razstavo. Na 15 velikih panojih Je razstavljenih 8<>slik najbolj znanih udeležencev prvenstva in glavni podatki o njih. Na sliki: pogled na del razstave Srečanje Cement-Pula se je končalo z visoko zmago moštva Cement, ki je svojega krajevnega rivala odpravilo z visokim rezultatom 14:4. V srečanju Nova Gorica-Olimpi-ja bi kmalu prišlo do velikega presenečenja, ker je favoritu, Novi Gorici, precej časa slabo kazalo. Mladi Ljubljančani so igrali zelo požrtvovalno in borbeno in so proti bivšemu državnemu pr- , vaku vodili celo 6:3. V zadnji (3*M"#). ...............................................................M,.................................................mn,....................... ...............................................................................................m.....m AL1G 1. KOLO (16. septembra) Bologna—Lanerossi Vicenza, Fio- rentina—Modena, Genoa—Juven- tus Mantova—-Inter, Milan—Vene-zia, Palermo—Spal, Roma—Napoli, Torino—Catania, Atalanta—Sampdoria. 2. KOLO Inter—Lanerossi Vicenza, Juven-tus—Atalanta, Mantova—Roma, Modena—Genoa, Napoli—Milan, Palermo—Torino, Sampdoria—Fio- rentina, Spal—Catania, Venezia— Bologna. 3. KOLO Bologna—Palermo, Catania—Inter, Fiorentina—Juventus, Genoa— Venezia, Lanerossi Vicenza—Sampdoria, Milan—A.talanta, Roma—Modena, Spal—Napoli, Torino—Mantova. 4. KOLO Atalanta—Venezia, Catania—Roma, Juventus—Bologna, Mantova— Lanerossi Vicenza, Milan—Fiorentina, Modena—Torino, Napoli—Genoa, Palermo—Inter, Sampdoria— Spal. 5. KOLO Bologna—Modena,- Fiorentina— Atalanta, Genoa—Sampdoria, Inter—Napoli, Lanerossi Vicenza— Milan, Palermo—Catania, Roma— juventus, Torino—Spal, Venezia— Mantova. 6. KOLO Atalanta—Bologna, Catania—Venezia, Genoa—Torino, Juventus— Sampdoria, Lanerossi Vicenza— Palermo, Milan—Inter, Modena— Mantova, Napoli—Fiorentina, Spal —Roma. 7. KOLO Bologna—Spal, Catania—Genoa, Fiorentina Palermo, Inter—Atalanta, Mantova—Napoli, Roma—Lanerossi Vicenza, Sampdoria—Mi- lan, Torino—Juventus, , Venezia— Modena. 8. KOLO Atalanta—Mantova, Genoa—Inter, Lanerossi Vicenza—Juventus, Milan—Bologna, Modena—Sampdo-'ria, Napoli—Catania. Palermo— Roma, Spal—Fiorentina, Torino— Venezia. 9. KOLO Atalanta—Torino, Fiorentina— Genoa, Inter—Venezia, Juventus— Napoli, Modena—Milan, Palermo— Mantova, Roma—Bologna, Sampdoria—Catania, Spal—Lanerossi Vicenza. 10. KOLO Bologna—Torino, Catania—Modena, Genoa—Palermo, Inter—Sampdoria, Juventus—Milan, Lanerossi Vicenza—Atalanta, Mantova—Spal, Roma—Fiorentina, Venezia—Na- poli. 11. KOLO Atalanta—Genoa, Catania—Ju- ventus, Fiorentina—Inter, Milan Mantova, Napoli—Lanerossi Vicenza, Sampdoria—Bologna, Spal— Modena, Torino—Roma, Venezia— Palermo. 12. KOLO Bologna—Catania, Inter—Spal, Lanerossi Vicenza—Venezia, Mantova—Genoa, Modena—Atalanta, Palermo—Juventus, Roma—Milan, Sampdoria—Napoli, Torino—Fio- rentina. 13. KOLO Bologna—Inter, Genoa—Roma, Juventus—Modena, Lanerossi Vicenza—Catania. Mantova—Fiorentina, Milan—Torino, Napoli-Pa-lermo, Spal—Atalanta, Venezia — Sampdoria. 14. KOLO Atalanta—Palermo, Catania— Mantova, Fiorentina—Bologna, Ge- noa—Milan, Inter—Juventus, Modena—Napoli, Roma—Sampdoria, Torino—Lanerossi Vicenza, Venezia—Spal. 15. KOLO Bologna—Napoli, Catania—Ata- lanta. Inter—Roma, Juventus— Mantova, Lanerossi Vicenza—Genoa, Palermo—Modena, Sampdoria—Torino, Spal—Milan, Venezia —Fiorentina. 16. KOLO Atalanta—Roma, Genoa—Spal, Juventus—Venezia, Lanerossi Vicenza-—Fiorentina, Mantova—Bologna, Milan—Catania, Modena—Inter, Napoli—Torino, Palermo— Sampdoria. 17. KOLO Bologna—Genoa, Fiorentina—Catania, Milan—Palermo, Modena--Lanerossi Vicenza, Napoli—Atalanta, Roma—Venezia, Sampdoria — Mantova, Spal—Juventus, Torino— Inter. tretjini so izkušeni Novogoričani prevzeli vajeti igre v svoje roke in z lepimi akcijami zaključili tekmo v svojo korist z rezultatom 9:6. V nedeljo dopoldne je Olimpija zgubila proti Cementu z rezultatom 4:12, medtem ko je Nova Gorica odpravila hokejiste Pule z rezultatom 7:4. V nedeljo zvečer je Pula premagala Olimpijo z rezultatom 5:0. Mladi napad Olimpije je tokrat popolnoma odpovedal in ni dosegel niti častnega zgoditka, če prav so hokejisti Pule igrali dokaj ležerno, ker so bili izpadli iz borbe za naslov državnega prvaka. V najvažnejšem srečanju letošnjega državnega prvenstva, ki je odločajo o naslovu državnega prvaka, sta se pomerila stara rivala: dosedanji prvak ZHK Nova Gorica in Cement iz Pulja, ki je tudi že večkrat osvojil najvišji naslov. Izredno napeta in borbena tek ma, v kateri sta oba tekmeca pokazala zares lep hokej na kotalkah, Se je končala neodločeno rezultatom 5:5. Neodločen rezultat je moštvu Cementa zadostoval, da je letos ponovno osvojil lovoriko. Novogoričani imajo sicer isto število točk kot novi državni prvak, i-majo pa slabšo razliko v golih. Tretje mesto Je zasedlo moštvo Pule, medtem ko je bila ljubljanska Olimpija četrta. Zanimivo je, da je Olimpija z odlično igro proti Novi Gorici močno pomagala Cementu, da je osvojil letošnji naslov državnega prvaka. —jo bre rezultate so ^ „.0 vjetskih metalk P°n,Jt m —,.0 1-lr,.Of,lp t- .1' .1 OlltJ Klu s 56,39 četrta na osebni rekord 55,70 >f71 j t , mann, njena forma P ji j no nestabilna in mou^t t Beogradu sploh ne ra Press v krogli ’n.-flistM5 lik favorit v kopju 3J'‘ ;sp , Ozolina, ki je v olimV^ J vrgla skoraj 60 m, ■ fl Nemke. V njihovi č-Ja-ijvi,1 gotovljen nastop je na izbirnih tekm im gala ekipa iz Zahoa’ Izredno močna je jiJ ske, ki je pred dne ^ j čas 45", s katerim > - dJ jadi 1. 1960 zasedla ^ ij ki je potencialno rjn sa 44’’6, kar ji daje -prvo mesto. letd^OiA V 12 disciplinah ee i grama si bodo sov J® ^ I tlš*1 Po letošnjih režultat^^j t// unč d uuuv , C (jv ’ verjetno pridobile 0 mest, Nemke 3, Rp... iO J narodnem merilu 1 ,-tV ,< Poljakinje, njihova eM bo gotovo rodila 11 ■ V0I več presenečenj ,jj)j kujemo prav od nl ./lile J BRUNO iinii DONALD HONIG GOSPA NOČE LOČITVE <1, seveda, če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi nedolžne- ga otroka.* «A nedolžnega otroka. Meni se zdi, da je iz iste lopovske moke kakor njegov oče. Veste, kaj je nakuhal včeraj? Z žogo ie razbil gospe Pichett dva lonca z rožami.* Vse tri klepetulje so vzdihnile in družno majale z glavo. V elegantnem stanovanju ne daleč od Chester Streeta je sedel v udobnem naslanjaču gospod Gress in gledal kozarec whiskvia ki ea ie držal v rokah. Nakremžem in zaskrbljeni obraz ga je delal starejšega, kakor je bil v resnici. Nasproti mu je sedela lepa plavolasa Helen in ga vprašu- 1oče gledala. _ , «No, Jim, kako bova ukrenila?* je vprašala z ne preveč sladkim glasom. «Ne morem čakati vso dolgo večnost. Moraš se odločiti!* «Ni tako lahko, Helen,* Je rekel Jim In skušal brzdati svojo vznemirjenost. Zoprno mu je bilo, če ga je dražila in mu kai očitala bodisi Helen ali pa njegova žena. «Ni iahko,* je ponovil. «S Claire sva poročena že devet let. Največ, kar lahko storim je to, da poskušam stvar urediti po prijateljski poti. Tako brez vsake besede pa stvari ne morem razdreti.* ♦Bomo videli, če si se res odločil, da zapustiš ženo, Jim,* je hladno dejala Helen. «Jaz o tem nisem prepričana. Če je res, kakor praviš, da je med vama vsega konec, res ne vem, kaj še čakaš.» «Tu je vprašanje otroka, na primer,* je rekel Jim. «Tu je vprašanje mene, na primer. Kako dolgo misliš, da bom čakala? Čas je že, da mi daš viden dokaz svoje dobre volje in iskrenosti.* «Glej, Helen, dejstvo je, da Claire noče pristati na ločitev. Predlagal sem ji, veš. še kako. Pa še slišati noče.* «Nisi toliko vreden, da bi jo pregovoril?* «Da bi ti vedela, kako je trdovratna!* «Da bi ti vedel, kako sem tudi jaz trdovratna. Tudi jaz moram misliti nase,* je rekla. Helen zadirčno. «Mar je to kakšno življenje, če moram čakati, da se zganeta tvoja trdovratna žena in tl? Kaj naj počnem s teboj, če ti žena ne da svobode?* Vstala ie izzivalno, uprla roke v boke in ga gledala Iz višine svoje lepote. Jim si je ni upal pogledati, strmel je v kozarec z whiskyjem, kakor bi od njega pričakoval rešitev. «Zakaj mi tega nisi prej povedal,* je povzela jezno. «Saj si se moral zavedati, da ne boš zmožen priboriti si ločitev! Zakaj me nisi opozoril?* «Upal sem, da jo bom le prepričal, a zdaj vidim, da je vse zaman,» je zamrmral Jim. «čemu bi potem še rinili z glavo skozi zid? Tako ne moreva naprej. Meni je že vsega dovolj, če misliš, da me imaš lahko za....» «Trenutek!» je vzkipel Jim. «Sem kdaj to rekel? Rekel sem, da se bo uredilo in boš videla, da se bo. Ne mislim odnehati, mislim nadaljevati. Boš videla, da pojde, kakor je nama po volji.* «Kako nek:?» «Le meni prepusti!* «iKaj boš napravil?* «Rekel sem, da prepusti meni!* «če je pa ne moreš pregovoriti, če ni možno....* «če se mi ne posreči, da jo pregovorim, bova napravila, kakor bo nama kazalo,» je rekel Jim. Hladno in odločno. Helen je osupnila. «Kaj nameravaš?* ga je vprašala. «Nič ne skrbi! Dobila boš, kar želiš!* Prodirno ga je pogledala, kakor bi hotela brati o njegovi misli. Počasi je prikimala, «Prav,» je rekla, «kar naredi, kar misliš, a ne spravljaj v neprilike še mene, te prosim. Jaz o tem nič ne vem.* «Ne vznemirjaj se. Ti ne boš imela nobenih sitnosti. Kmalu bo vse v redu.* Jim je odložil kozarec in vstal. «Kam greš?* »Grem tja.* «K nji?* «Da.» Počasi se je napotil proti Chester Streetu. Izbral je daljšo pot, da bi imel čas razmišljati, urediti načrte, da bi izbral in .se odločil za tistega v kopici drugih, ki se mu je zdel najbolj primeren. Najprej je mislil, da bo poskušal pregovoriti Claire, naj pri’ ne na ločit ‘ ^ stane na ločitev, naj mu da svobodo. Toda s te strani je bilo malo upanja. Claire je bila trmasta, nepopustljiva, jim se je počutil kot jetnik in njegov ječar je bila prav ona, ker mu je preprečevala, da bi dosegel to, kar se mu je zdelo njegova sreča. Zdelo se mu je da ga ta način gledanja na stvari nekako opravičuje. Cutfi se je kot žrtev, ne samo ob tej priliki, pač pa odkar se je poročil z nasilno in trdovratno Claire. Da, treba je bilo nekaj storiti, osvoboditi se.... Ko je obrnil v Chester Street je zagledal Jamtja. Tudi sin ga Je opazil. Skočil je pokoncu, na stopnicah, kjer je sedel, in mu stekel naproti. «Očka,» kričal deček razburjeno, «mi kupiš rudarsko če-lad°? Kupi mi jo! Hočem rudarsko čelado!» «Kaj pa je zopet to?» je vprašal Jim, privzdignil dečka in zabinsljal z njim po zraku. »Hočem rudarsko čelado da se bomo igrali. V izlozbi pri Lombardu j0 imajo.* Gress je prijel dečka za roko in se napotil P z igračami. «Kje je mama?* ga je vprašal po poti. »Zgoraj je. Doma.* Ko sta bila že blizu trgovine, je deček stekel,, se ji >žho nokazal na čelado in renetal v. nocami. izložbo, pokazal na čelado in cepetal z nogami, da bo zdaj izginila. «Glej jo!» je kriknil razburjeno. jve P1 izložbi in zaeledal čelado iz s / očka, Jim je stopil k izložbi in zagledal čelado z lučko na vrhu. »A tisto hočeš? Naj bo! Kupiva jo.» . . irfl1 Čez nekaj minut sta bila iz trgovine. Jamie Je r, vi rudarsko čelado in se je čutil srečnega. po Njegovemu očetu je pa vse kaj drugega r^j' ° gledal je proti oknu svojega stanovanja, čuden >t je pokazal v očeh Spustil je dečkovo roko. *. če'9 «Le pojdi se igrat, Jamie,* je rekel, «in poka* j jim prijateljem * knjl0 igrali se bomo rudarje,* je vzKU jih® i šel po stopnicah ? »jM ~ - -- r. - ^ —--------------ki stopa proti Odločno je vzel iz žepa ključe, odklenil vra,„to Claire je bila v kuhinji Luči ni prižgala, *" t polmraku. Sedela je pri mizi in si podpirala S Videti je bila kot kup nesreče. . i# J No, zopet smo tu za drugo dejanje brezupn pfiM,, mislil Jim. Običajni prizori histeričnosti. Zakaj n / ločitev? Zakaj mi ne da svobode? Sem mar n-’®^tor' J Stopil je po kuhinji, ne da bi delal preveč ^ se ni zmenila zanj, še glave ni vzdignila. tflj\ ',ji Jim je šel po ruto in po vrv. Kradoma se jc y čez deset minut je Claire ležala na divanu J ruto čez usta. Jim je izpeljal svoj načrt. Nobene s" pa ji nobenih nožev, kladiv, sekir in samokresov..- u a