JI/ 1 ' 1601. VT* ~3T ANTON MARTIN po vsmilenji božjim Lavantinski škof vsim pravo¬ vernim gnado. vsmilenje ino mir želi od Boga Očeta ino Kristusa Jezusa, Gospoda našiga. IFreJjube moje ovčice! Dveh reči dober Bog posebno od nas zeli: prošnje ino pa zalivale. V veliki sili smo prosili; vslisal nas je, za to spodobi se de Boga tudi lepo zahvalimo. Ali pa veste zakaj smo Boga prosili — kaj dobili, ino zakaj se imamo posebno zahvalili neskončno vsmilenimu Bogu? — Pregrešen svet se je hotel v nevero ino požrešnost clo po¬ grezniti; kakor ob dnevih Noeta se je godilo ino se še godi tudi naše dni. Hud vihar je torej po sveti zahlidel, je visoko drevje priklanjal, majal stožanje mnogoteriga stanja, je vergel sleme iz veliko hiš, zhrula je marskatera oblast, zakopala srečo ino veselje miljonov ljudi. — Sovražna moč seje vsdigala, hotla pravičnim vero vzeti, sveto katolško cerkvo zatreti, lastnike pa ob premoženje spraviti. Utihnila je bila resnica ino prešerna laž govorila, pravica seje poskrila ino gospodarila sila po sveti, du- hovska gosposka zaničvana, deželska oblast je bila clo poteptana. Ljudstvo seje svoje nove sreče prevzelo, je vrelo kakor novo vino, ki še okisalo ni ino hoče vse doge razgnati; le drože so bile na verhi. Bogaboječi kristjani so milo zdihvali, razujsdan svet pa ukal ino se veselil. Vse je bilo narobe, vse je hotlo jiti v šibre. Pregnali so nam svetliga cesarja iz Dunaja (Beča) ino hotli veli¬ časten tron podreti; izpodili so svetiga Očeta papeža iz Rima ino hotli altar svete katolške vere zatreti, naj bi pravice ino božje resnice dalej po sveti ne bilo. — Staro neverstvo (hajdovstvo) je hotlo v novi obleki zemljo zopet pokriti, grozovitno divjaštvo po sveti gospodariti. Dopolnilo se je, kar prerok pravi: „Zakaj se neverniki togotijo, ljudstvo izmišla prazne reči? Vsdigujejo se kralji zemlje ino posvetujejo poglavarji zoper Gospoda ino njego- viga Kristusa, rekoč: Raztergajmo njih veze ino odveržmo njih 1 jarin. Alj on ki v nebesih prebiva, se jim smeji, Gospod se njiho¬ vim puntanju posmehuje. V svoji jezi nad njimi zagromi ino jih v svojim serdi omoti. (Ps. 2, 1 — 5.} — Bog je čažo (skledico} svoje jeze črez napihnen svet razlil, je istegnil roko svoje pravice ino vdaril nehvaležno Evropo z kervavo vojsko. Laske dežele so se spuntale ino hotle naše mogočno cesar¬ stvo razdreti, sovražni sosed (Sardinski kralj} je svoj krivičen meč nad Avstrijane potegnil; pa hrabri (serčni) vojšaki naših de¬ žel so sovražnika vžugali ino postrahvali puntarje. Alj kervave šibe še ni bilo zadosti. V serci našiga cesarstva se je černa vojska vnela, domači nehvaležniki ino razvujzdanci sojo podpi- hali; Dunaj (Bečj se je nad svojim cesarjam spel; bežati je moral oče pred svojim nepokornimi otrocmi. Strašna zmešnjava je lansko jesen po vsili cesarskih deželah bila; brat ni bratu več:upal, sosed seje soseda bal; ni bilo prave oblasti več, ne pravičniga strahu; Avstrijansko cesarstvo, toljko sto let mogočno ino srečno, je bilo per kraji; ino sovražniki so že z veseljam nad njega segali; sveta vera je onemagala, rop ino morstvo seje bliskalo. Molili smo ino prosili, naj Bog odverne toljke nesreče čern oblak, ino sovražnike svete cerkve, pa tudi sovražnike našiga cesarstva po¬ niža. Bog svoje cerkve ni pozabil, našiga cesarstva ne zavergel, ki je bilo svete cerkve božje terden steber ino zvest varh. Od juga so vstali zvesti sinovi cesarju pomagat — od severja prišli vojaški bratje v pomoč, so si krog Dunaja (Beča} roke podali ino poteptali puntarsko kačo. Puntarji poštenim Avstrijanam globoko jamo kopali — so pa sami v njo padli. Mlad cesar FRANZ JOŽEFI.so od svojiga strica cesarja Ferdinanda cesarstvo prijeli hudo razdreno, ljudstvo razkačeno v hudim silo nevarnim vremeni. Prosili smo ino molili, naj da Bog mladimu cesarju pravo modrost svoje narode modro vladati (vi- žati), pa tudi potrebno moč sovražnike našiga cesarstva, stranske ino domače postrahovati. Bog vojsknih trum je naše prošnje vsli- šal, dal cesarju modre svetvavce. mogočne vaj vode ino čerstve vojšake pravico storiti ino ovarvati. Ker pa ni bila šiba vojske še dosti kervava. se je potegnila kača puntarska v Vogersko zemljo. Laž ino sila poglavarjev, puntarskih Magjarev, je celo Vogersko po konci spravila zoper cesarja, ki so tudi Vogerski kralj. Kmete so iz polja na kervavo vojsko gnali, namesto orala pukšo — namesto otke njemu sablo v roke dali, konjarjev ino pastirjev napodili, ter grozovitno vojsko naredili, katire ljudje ne pomnijo. Cerkve so veči del oropane ino v terdnjave (tabre alj festinge) prenarejene, zvoni v topove (stukej preliti, veliko sto jezar hiš, vesi, tergov ino mest po¬ žganih, polje od konjov pomandrano; na potoke je bila prelivana v kerv. — Ze so mislili puntarji zmagati, kar Bog prijatela soseda, cesarja Husov posle našimu cesarju v mogočno pomoč. Puntarija pobita — hudobija ponižana lezi. Rimske dežele so svetimu Očetu papežu iz rok puntarjev odtete, sovražni šuntarji so črez morje ino na ptuje pobegnili. Stari sovražen sardinski kralj je prema¬ gan vmerl, ino mlad kralj je z cesarjam mir napravil. Benedke so se naši vojski vdale, po Vogerskim vojska vkončana, ljubi sladek mir hoče zopet per nas prebivati. Ino kdo je to storil, kdo je to dal? On ki je zapovedal vetrovam ino morju, ino je bila velika tihota, on Gospod vojskinih trum je ogenj hude vojske potolažil. Bi ne bil Bog naših prošnj vslisal—cesarju mogočne pomoči ne poslal, našim vojšakam toljke zvestobe ino serčnosti ne dal, koljko nas bi že zdaj ne svojiga doma, ne lastne sukne ne imelo, veliko nas bi že ne živelo več, kakor se Laham ino Vogram godi. Ino za to veliko vsmilenje, za to čudno božjo pomoč, ktiro je Bog našimu cesarstvu, de ga je ohranil ino sovražnikam mogočniga storil, posebno pa naši deželi, de njo je puntarije, kervave vojske ino sovražnikov tako lepo ovarval, smo se dolžni Bogu spodobno zahvaliti. I. Roženkransko nedelo fpervo kozaperska), ki je ne¬ dela Marije premagavke, naj tudi nam zahvalna nedela bo. Per velikim opravili se bo Hvalna pesm zapela Bogu, ki je dobrotliv, kteriga vsmilenja ni konca; On ki vdari po pravici, pa zopet oz¬ dravi po svojim vsmilenji; Njemu ki prevzetne ljudi poniža, pa zopet povzdigne, ki se pred njim ponižajo ino k njemu obernejo. Oh moje preljube ovčice! ne pozabite strašnih nevaršin, v katerih smo bili, ino spoznajte veliko vsmilenje varstva božjega! Naše hvaležnosti Bog želi. Naša zahvala bi pa bila premala samo v besedah; tudi v djanji naj se pokaže naše hvaležno serce. Kaj pa še imamo storiti ? II. Večernice bomo imeli za mertve vojšake na Ro¬ ženkransko nedelo po poldne, ino drugi dan ob pravi uri peto mašo za rajne, ki so na vojski alj po bolnišnicah smert storili. — Ko je svoje dni božje ljudstvo svoje sovražnike premagalo, je I * veliko Judov na bojiši smert storilo. Mogočni vaj voda Judaz Makabej pride ino mertve pokople, po tem pa nabere dvanajst tavžent sedmič srebra ino v Jeruzalem posle, naj bi se spravna darituv za rajne opravila, ker je dobro ino verno od vstajanja mislil. — Koljko naših rojakov je tudi od nas na vojsko slo, ka¬ terih več nazaj ne bo. Mnogoteri sin je na Laskih planjavah, mars- kater brat na Vogerskih pustah svojo kerv prelil, veliko tavžent serčnih vojsakov je po Benečanskih vodnjakah, po Magjarskih mlakah smert storilo, veliko naših znancov ino deželanov je po bolnižnicah (špitalah) pomerlo. Lepo so vinerli za vero ino deželo, nam domačijo v miru ovarvat, nam ohranit živlenje ino premoženje. V daljni zemlji počivajo njih kosti ino čakajo sodniga dne, kedar jih bomo zopet videli; na božji pravici so njih nevmerlive duše ino čakajo morde še našiga vsmilenja, naše pomoči. Verno hočemo torej moliti za rajne naše vojšake, de bojo grehov rešeni ino ve¬ selo z Bogam spravleni; zakaj: Sveta ino dobra je misel moliti za mertve. II. Mak. 12, 43—46. III. Kedar pa mertvih pomnimo, živih pozabiti ne smemo — vojsakov kruljovih ino revnih, kateri so na vojski scer živi — alj vsi revni ino vbogi ostali. Sinovi naše dežele so, ino pa dobrotniki naši, našiga vsmilenja vredni ino močno potrebni. — Ako zdaj po sveti pogledamo, povsodi hromih sromakov sre¬ čamo, ki se nesrečni po cestah k domu peljajo, alj pa o ber¬ glah hodijo, eni brez noge, drugi brez roke, tretji obezani ino bledi ko smert. Veliko sto tavžent jih je lani ino letos na vojski hudo ranjenih, ki si ne bojo več sami kruha služiti mogli. Vprašajmo jih, kako se jim je toljka nesreča pripetila? Kje so svoje ude zgubili? Rahlo nam bojo odgovorili: „Per Kustoci na Laškim — blizo Temežvara na Vogerskim mi je sovražna krogla roko odtergala — nogo pobrala; na Benečanskih močerijah, po Magjarskih jarekah se nas je huda merzlica (treselka") lotila, nas v bolnižnice položila ino nam vzela zdravje na vselej. Za vas smo v hudim ogni stali, za vaše premoženje se vojskovali, vam ovarvali živlenje in dom; vaši mu vsmilenju se zdaj reveži priporočimo. 66 — Ino kaj njim mi na to porečemo: „Bratje! vi ste dali zdrave ude za nas, vsmileno serce imamo tud mi za vas. Veliko težav in bolečin ste morli za nas terpeti, tudi mi hočemo zc vas skerbeti, de ne bote pomankanja imeli, ne ho¬ dili za kruham po sveti. Vi hrabri premagavci ste bili naše dežele hramba in čast, vaša pomoč bomo tudi mi.“ —■ Alj kako ho¬ čemo revnim onemagavcam vojaškim (invalidam) pomagati? U vsakteri deželi cesarstva našiga se je ljudomila družba vnela (začela), de za vboge vojšake skerbi, za nje dare po- bera ino vsakimu za potrebo deli. Tej keršanski družbi bomo tudi mi roko podali, ino na Roženkransko nedelo za hrome ino bolotne vdjšake (žoldnirje) brali per velikim opravili ino per večernicah, naj vsakdo na oltar položi, komur je ljuba dežela in dom. Po drugih krajah so šolski otroci bele cunjice pulili ino za ranjene vojšakeobezilo (Charpie) poslali, zravno dali svoje pri¬ hranjene krajcare; dobre ženke so povoje delale, rane vojšakam obezat, mi bi pa nič ne storili? — Vem de bo tudi med nami vsako dete, vsaka babela posleden dnar pojiskala ino ranjenim vojšakam dala v zahvalo, deje Bog naše kraje vojske ovarval ino nam ljubi mir zopet dal. Nam je Bog več ko drugim dal, tudi več dajmo; imamo pa malo, tudi od maliga podarujmo kar premoremo. Kar našim vbogim vojšakam damo, Bogu damo ino jim za veliko ter- plenje povernemo le maliga kaj. IV. Smo se Bogu vredno zahvalili ino vojšakam, našim var- ham svoje dolžnosti lepo dopolnili, poskerbijmo za prihodne dni, de se nam zopet v kratkim ne zgodi, česar nas je letaš Bog rešil. Naredijmo močno jez, de nas povodnja hudobije spet ne zalije — pozidajmo terdno steno katolške družbe svetiga križa, de nas sedajniga sveta sovražen vihar v nesrečo ne podere. Sovraž¬ niki naši so scer skuz vojsko pokročani, pa pokončani še niso; njih število se še ni pomanjšalo, ampak med nami od lani močno pomnožilo — število razujzdanih, nekeršanskih ljudi ino pa slabih, mlačnih kristjanov. V kratkim bojo zopet na nogah, nad nas pri- hruli ino nas veliko serditej obsuli, ako jim poti ne prekosimo, sedaj dokler v ljubim miri živimo. Ino kako? — Ako katolško družbo svetiga križa naredimo, se združimo ino si prijazno roko podamo, de nas sovražnik razkrušil ino po samim premagal ne bo. Poštena družba je mati nepremaglive moči; kar eno ne more, jih veliko združenih lehko stori. — Katolško družbo sve¬ tiga križa vam, ljube ovčice, priporočim; ona bo naj Bogu tretja priča naše serčne zahvale. Kaj pa bo družba svetiga križa? Ona bo tisto globoko jamo zamašila, iz katere se vsa nesreča med nas vali—-jamo naše mertve vere, ktira je mati vsiga hudiga. — Kako goreči so bili Ad Nrum. 160113. J lansko leto sovražniki naše svete vere katolško cerkev zatreti — ji lastino vzeti, duhovske služavnike pregnati ino vkončati mater keršanske pravice ! Kako merzli ino počasni so pa bili prijatelj, sini ino hčere katolške vere, se poskusit za njeno staro ino božjo v pravico ! Se oglasil seje malokdo, ki bi bil rekel: Nikar tako ! — Kakor je Ezav za skledo kuhane leče svoje pervorojenstvo prodal, bi tudi mnogoter merzel kristjan svojo vero za majhen časen dobiček dal. Ali se ne mili mnogoterimi! v nekterih krajih skledo b.ernje namestniku božjima dati, kakor je stara pravica ino sveta dolžnost ? Ali ne priča tako djanje, de je takih vera mertva ? 5,Kaj vam pa pomaga, bratje moji, uri sv. Jakob, če kdo pravi de ima vero, če pa del nima; bo marzamogla vera njega izveličati ? Vera brez dobrih del je sama na sebi mertvamertva vera nas pa časno ne osreči ino večno ne izveliča. Od leta do leta se svet pohujša, truma nezakonskih otrok, divjih ljudi brez podučenja ino premoženja nam žuga prihodno do¬ mačo vojsko in rop. Koljko je pa med nami serčnih kristjanov, ki bi se vstavili tej nesrečni pregrešni povodnji ? Tud posvariti mlad razujzdan svet si že malokdo upa, dokler žive vere med nami ni. 7— Telesno vboštvo ne le po velikih mestah, ampak tudi po ter- gih, vesih ino hišah med nami grozno raste, kakor raste število pohajačev ino brez službe vsebenk Coferc), ki delati ne znajo alj pa nočejo, dobro živeli bi pa radi. V kratkih letali nas bojo pregnali, kakor so lani že po mestih poskušali, ako ne bomo sku- pej segli ino takim ljudem h kruhu pomagali. Ino to se le v družbi svetiga križa lehko zgodi. Pa še veliko več je med nami vbogih na duši, celo zapu- šenih ljudi, ki imajo kristjanov ime, živijo pa gerši ko hajdje, ker nimajo vere ne Boga. Kdo bi jih podučil, kdo preobernil, ker jih k božimu nauku ino k spovedi ni! - —Koljko je hiš brez molitve, brez znamnja svetiga križa med nami, kjer Boga v misel ne vza¬ mejo in clo pozabijo de so katoličani. —- Kdo bo katolško vero po hišah, po soseskih ino deželah v sercih kristjanov zopet oživel? — Po samesno to mogoče ni; alj v katolški družbi svetiga križa se to zgodi; ona dvojno vboštva telesno ino duhovsko srečno pre¬ maga skuz dobre dela telesne ino duhovske milosti. — Sveto ka¬ tolško vero med nami oživeti, posebno mlačen moški spol za ker- šansko živlenje ogreti skuz sedem telesnih ino duhovskih dobrih del je opravilo katolške družbe svetiga križa, to je nje svet namen.* Pa še kaj noviga ino potrebniga imakatolška družba sve- tiga kriza opravit: ljudi v novih pravicah podučiti, i no jim svetvati kaj je storiti potreba o pravim časi, de se krivica ne godi. — Novi časi so ino nove pravice ; potreba jih je vedeti ino v prav razumeti (zastopiti). Kdo nam jih bo razlagal ? (Jasopisani (caitingam) ni vse verjeti, posvetnim prerokam, ki hodijo okolj ljudi motit, še'man j. — Lani so posvetni besedniki po kerčmah svoje šole imeli, veliko legali ino svet tako gerdo razdražili, de se je kervava vojska po sveti vnela. Takih zapelivih posvetnih šol seje potreba kristjanam vprihodno varvati, ino zato v katolško družbo podati, de se jim bo povedalo, kako se po drugih krajah godi, razložile nove postave ino opravila, de se sosedje pogovorijo, kaj je potreba in prav. Sosed bo sosedu pomogel, soseda bo so¬ sedi pristopla, kedar bo v domači fari alj pa v soseski kaj za sto¬ riti, se za pravico alj za resnico ponositi, poskerbeti za poštenje ino za vedno zaderžanje ljudi. Tako bo ta katolška družba šola modrih svetov ino keršanskih del za nove rase ino potrebe, katerih smo vcakali, ino še bomo doživeli. — Keršanska duša, ki želiš Jezusova biti, jiši v to čedno katolško družbo priti ino se v družbi za božjo kralestvo poskušaj ; zakaj kjer sta dva, alj kjer so terji zbrani v mojim imeni, tam sim jaz v sredi med njimi, veli Kristus. (Mat. 18, 20.) Kdor pa niz meno, je zoper mene; ino kdor z meno ne pobera raztresa. 44 (Luk. 11, 23.) — Kako ljubeznivo družbo so pervi kristjani imeti, kako skerbno so drugi drugim pomagali! Ni bilo med njimi vbogih ne zapušenih, dokler je bila med njima vera živa. — Koliko svetih ino katolških družb je postavil sv. Vincenc P avla n; u vsaki po¬ trebi je najdil pomoč za dušo ino telo. Žlahtne gospe, zakonske žene ino device, pošteni možje ino duhovni visoko učeni so njemu roko podali ino so združeni vbogim pomagali v domačih krajih ino v ptujih deželah, pravi Angeli žive vere ino keršanske ljubezni so bili. Kako lepo keršansko družbo imajo v Nemških deželah po imeni Pija IX. našiga papeža, sveto katolško vero ohranit ino pra¬ vice naše svete matere katolške cerkve branit. Tudi na Dunaji ino v Gradci so keršanske gospe katolške družbo naredile, ranjenim vojšakam postreči, vbogim pomagat ino zapušene otroke oskerbet. Mi Slovenci tudi ne smemo zavstatikatolško družbo odlagati alj clo zamečvati bilo bi nam gerdo ino greh. „Resnično vam povem, pravi Kristus, kar ste storili kterimu ti mojih (vbogih 2 * nar manjših bratov, ste meni storili; ino kar niste storili kterimu tih nar manjših, tudi meni storili niste. 44 (Mat. 25, 40.) Kako se pa stopi v katolško družbo alj v braterno sve¬ tiga križa? — Pametni možje skerbni goreči kristjani naj se med sebo pogovorijo ino si v roke sežejo skerbeti za božjo čast ino za pravo srečo svoje soseske ino fare. Po tem se vglasijo k svojim dušnim pastirjam, de jim povedo, kje se bojo zbrali, koljkokrat družbo imeli ino pa kako ? — Tudi poštene žene so v družbo svetiga križa povablene, pa naj imajo svojo družbo posebej, de med moškim in ženskim spolam zmote ne bo. Med može se tudi odrašeni pametni fantje (mladenči) vzamejo, med žene pa po¬ štene dekleta, katire so za to. Možki izvolijo družbi svojiga očeta alj voditela, žene pa mater družbi za vodilo. Plačila nobeniga ne bo ; za posebne potrebe se bo včasi bralo. Kdor je že v bratovšini svetiga Leopolda, presladkiga serca Jezuso- viga alj Marije, i. t. d. nima družbi svetiga križa posebnih mo- lituv opravljati; kdor pa še v nobeni bratovšini ni, moli vsak * v dan, če more, Oče naš, Cešena si Marija, Vero ino: Čast bodi Bogu i. t. d. za sveto katolško cerkev. Kdor pa tiga opraviti ne vtegne, mu tudi ni greh. Vsakdo pa naj sv. križ v časti ima. Kar bo še več potreba vedeti, se bo na pervi družbi po¬ vedalo. Na vsi h Svetnikov se bo katolška družba v Lavantinski škofiji začela, če Bog da, ino svetiga Andreja bo svojiga po- sebniga priporočnika (patrona) imela, ker je bil on poseben prijatel svetiga križa, na katerim je kakor njegov Mojster terpel ino vmerl. Vsaka mlada nedela bo bratovska, pa tudi vsak sv. praznik dvanajst apostolov bo za to, de bratje ino sestre katolške družbe po moči k sveti maši pridejo, se po tim znidejo ino pogovorijo, česar je potreba vedeti, kaj storiti za božjo čast, za izveličanje duš, pa tudi za časno srečo. Ovčice Jezusove! žetev je velika, sovražnik je ljuljke strašno dosti med pšenico svete vere ino keršanskiga zader- žanja zasjal, ko so ljudje spali; dela je silo veliko, alj delav- cov je malo. Prosite torej vi, katerim še prave vera gori, prosite Gospoda žetve, naj prav veliko delavcov v svojo žetvo, bratov ino sester v katolško družbo svetiga križa pošle. Vi bodite pervi ino pa drugim pot v družbo pokažite. Vas, vi pošteni očetje, nar perve v katolško družbo povabim. Vam je pred vsim družbe potreba, de kar eden ne zamere, mu drugi pri¬ jazno pripomorejo, de vas hudoben svet ne posili, ampak de se družina poboljša ino otroci prav oskerbijo.— Preljube matere, ve ste moje posebno zaupanje; u vaših rokah je sreča alj nesreča prihodnih dni. Kakor sestre se hote v družbi podperale, ena drugi pomagale, slabe može premenile, svoje otroke čedno redile, srote v soseski oskerbele in ponovile boljši svet. Vaše mile prošnje ino materne solze vse premorejo. Materno oko vsako potrebo vidi, ino materna skerb tudi piške ne pozabi, ki po živeži čivka. V družbi svetiga križa hote veliko premogle z božjo pomočjo. Ino če vas v eni fari več ni ko moža dva, alj žene tri, le v družbo svetiga križa stopite. Vam vsmileni Jezus lepo obljubo da: ,,Ne bojte se mala čeda! zakaj dopadlo je vašimu Očetu (nebeškima) vam kralestvo dati. Jišite nar poprej hožiga kralestva ino njegove pravice, vse drugo vam bo naverženo. (Luk. 12, 31—32.) Skuz katolško družbo hoče sveta vera med nami zopet oži¬ veti; keršanska Ijubezn se bo ogrela, zamašila globoka jama zmot ino hudobij, prava sreča in zadovoljnost se bo med ljudmi vmladila. Sovražniki vere se nas ne bojo lotili, ako nas združene najdejo, posvetni goljufi nas ne boje slepili, zapelivi skušnjavci se bojo svetiga križa varvali; svojo pravico si bomo terdili, punt, prekucije ino boje iz našiga kraja odgnali. Potihnil bo grom nev- smilene vojske, pocelile rane preteklih dni. Ljubi mir bo po na¬ šim cesarstvi prebival ino angelska pesni zopet lepo slula:,,Slava (čast ino hvala) Bogu po višavah ino mir na zemli ljudem, ki so pošteniga serca. Bog miru pa vas naj pripravi za vsako dobro delo, ki njemu dopade, po Jezusu Kristusu, katerimu je čast od vekomaj. Amen. Per sv. Andreji na male Gospojnice 1849. Anton Martin, Lavantinski škof. Ad Nrum. 1601|3. 3