Siev. 530. V Ljubljani, v torek dne 11. marca 1913. Leto 111. UREDNIŠTVO ZA KJE je v Ljubljani, Frančiikanslia ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke bo od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pcj oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne : sprejemajo : : : NAROČNINA : celolelna po pofti ali s pošiljanjem na dom za Avstr o-Drisko in Bosno K 21'60, polletna K 10-80, četrtletna K 5‘40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 2u'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 3G—. : . Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* ob jiol 11. dopoldne. \ •. \| UPRAVNiSTVO se nahaja v Selenburgovi ulici žlev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do '2. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrslica 30 vin., pogojen prostor, poslani ::: jn reklame 10 vin. — inserate sprejema upravništvo. i Nefrankirana ali premalo trankirana pisma se ne sprejemaj« ' ' 11,1..... Heklnmacije lista so poštnine proste. ■ 1 "■■■—» Enaka volilna reforma. Za državni zbor imamo v Avstriji splošno in enako volilno pravico. Sicer ni ne idealno splošna ne idealno enaka. Celo moških polnoletnih državljanov je dovolj, ki ne morejo voliti, ker so se morali n. pr. zaradi dela seliti, pa ne morejo dokazati enoletnega bivanja. Nadalje so vse ženske izključene od volilne pravice. Vsled kompromisa, ki je bil potreben, da se je dosegla večina za volilno reformo, so volilni okraji neenako razdeljeni, na škodo nekaterim narodom in na škodo delavstvu. Na Kranjskem, kjer je imel dr. Šušteršič glavno besedo, se razume samo ob sebi, da je tudi državnozborski volilni zakon popolnoma prikrojen potrebam klerikalne stranke. Čudno je, da niso raztrgali še Ljubljano in jo vteknili kosoma v kmečke volilne okraje. Ali kljub temu, da ima državnozborska volilna pravica še dosti pomanjkljivega, je v njej vendar poleg splošnosti izraženo tudi načelo enakosti. Za kranjski deželni zbor imamo še vedno volilno pravico po kurijah. Meščanski glas je manj vreden od veleposestnikovega, kmečki manj od meščanskega, delavčev glas pa sploh nič ni vreden. Četrta kurija za kranjski deželni zbor je to, kar je bila Badenijeva peta kurija za državni zbor: Kos političnega jezuitizma, ki je na potrpežljivem papirju kazal, da ima vsakdo v deželi političen delež, skromen pač, toda vendar delež, ki je boljši kakor nič. .Joda to je prevara. Delavec ima v četrti kuriji pravico — oziroma dolžnost — glasovati, ne pa pravice voliti. Kajti vsi volilci, ki so že glasovali v svojih privilegiranih razredih, glasujejo še enkrat v četrti kuriji z njim. Seveda bi bilo tako tudi tedaj, če bi imeli enako volilno pravico. Ali odločilna je razlika, da bi imela dežela tedaj toliko volilnih okrajev, kolikor je v deželnem zboru poslancev; imeli bi torej majhne volilne okraje, v katerih bi prihajalo tudi delavstvo bolj do veljave. V velikih okrajih četrte kurije pa utone delavstvo med ostalimi volilci, in delavec, ki gre v tem razredu volit,, ve že preden se sestavi volilna komisija, da le trati čas po zakonu o volilni dolžnosti. eiy111 volilnemu sistemu pravijo »interesno naslovu gre »prostor med m' lažmi, katerih ni v politiki n)“ 7 "akor v družabnem življenju. Poseb- no radikalna laž je pa to na Kranjskem. Naj-vecji privilegij v deželnem zboru imajo veleposestniki. To pa je v naši deželi kruta satira; kajti malo kje more biti veleposestvo tako brezpomembno kakor pri nas. Kar se na Kranjskem tako imenuje, ni včasi nič drttzega kakor večja kmetija, le da posestnik ni kmet. Ce bi začeli primerjati, bi kmalu opazili, kako brezpomembno je to veleposestvo tudi s fiskalnega stališča; ni ga treba primerjati z industrijo, ali marsikateri privatnik plačuje več davka kakor ta ali oni veleposestnik, in če bi se sestavil seznam davkoplačevalcev po višini njih državnih in deželnih prispevkov, bi bila velika večina teh gospodov vpisana prav daleč zadej. »Veleposestvo« je bilo v velikih deželah le ime, ki se je zapisalo, da ni bilo treba reči »visoka aristokracija«, ker bi se v dobi zbujene demokracije tak naslov bolj slabo glasil. Ali kje so naši Svarcenbergi? Kaj pomeni vse kranjsko plemstvo? V socialnem življenju se njega eksistenca niti ne opaža; niti za tiste fi-lantropične igrače, s katerimi opravičuje kakšna Metternichovka svoje kneževstvo, ne prihaja v poštev. In peščica teh ljudi ima deset mandatov kranjskega deželnega zbora v rokah, ima sedež v deželnem odboru in ima prostor v predsedstvu! V teoriji imajo približno na deset, v praksi pa komaj na pet volilcev svojega poslanca. Io je naravnost vnebovpijoča predpravica. Toda vsak otrok v deželi ve, da pri tej kuriji pravzaprav ne gre za veleposestvo, temveč za kranjsko nemštvo. Ali privilegij je krivičen, naj ga vživa posest ali pa narodnost. Stoječi na stališču enakopravnosti priznavamo Nemcem enake pravice kakor Slovencem; toda enake, ne pa izjemnih. Tudi za Nemce se ne sme V ^ef,elneni zboru peči posebna pogača. Veleposestniška kurija kot zaščitnica nemštva na Kranjskem pa je sploh nezmisel, in pači vsa socialna dejstva. Ta inštitucija vzdržuje fikcijo, da je vse nemštvo na Kranjskem homogena enota, kar pa je prav tako lažnjivo, kakor Če bi kdo trdil, da ni med Slovenci v deželi nobenih razlik in nasprotij. Iz te fikcije izvira politična korupcija, ki ne škoduje le splošnosti, ampak tudi upravičenim interesom Nemcev samih. Brez vsakega posebnega dokaza je jasno, da so Nemci na Kranjskem kljub manjšemu številu socialno prav tako razdeljeni kakor Slovenci. Poleg nemškega grofa je nemški meščan, trgovec, obrtnik, delavec, in tudi nemški kmet. Kdo bi se drznil trditi, da ima kočevski krošnjar s kakšnim Auerspergom enake interese? Kdo more verjeti, da bo nemškemu trgovcu ali pa nemškemu kurjaču v Ljubljani vedno v prid to, za kar glasuje grof Barbo? In vendar je postala vsa politika Nemcev na Kranjskem samo »nemška«; to se pravi: Nemec mora zatajiti vse svoje resnične razredne. stanovske, kulturne interese zaradi fikcije »skupnega nemštva«. Ko je veleposestnikom kazala zveza z liberalci, je moralo biti vsakemu Nemcu prav; odkar so se gospodje pobratili s klerikalci, mora biti klerikalna politika vsakemu Nemcu všeč. Nemci, ki so pretežno meščani, morajo podpirati in pospeševati protimestno, sebično agrarno politiko klerikalcev! Tako ubija »interesno zastopstvo« vsako pametno interesno politiko. Tako je tudi z resnično nemškega stališča sedanji sistem absurden. Od nobene plati se ne da razredni volilni sistem opravičiti. Zato je zrel za pogin. Postaviti je treba na njegovo mesto nekaj boljšega. To pa mora biti le splošna, enaka volilna pravica, regulirana s proporčno razdelitvijo mandatov. To je edino resnično zastopstvo interesov. v t Hujskači na delu. D unaj, 10. marca. Sele pred kratkim jo je dobil tiskovni urad ministrstva za zunanja zadeve od narodnogo-spodarkega odseka tako občutno po prstih, da je vsakdo od te soglasne lekcije pričakoval posledice v tem smislu, da se bodo oficiozusi, ki delajo javno mnenje, poboljšali. Narodnogospodarski odsek js obenem soglasno in krepko izrazil zahtevo po miru. Zgodilo se je to na tako nedvoumen način, da so govorniki posameznih strank s poudarkom naglašali: Nobene vojne nočemo! Tudi vojne s Srbijo ne! Kljub temu jasnemu pouku pa smatrajo oficioztii pisarji še vedno lnijskarijo za svojo prvo nalogo. Očitno misli par takih gospodkov, da si zdaj, ko je parlament na počitnicah, lahko dovoljujejo vse in da lahko delajo politiko na lastno pest. Dejstvo je. da se je strupena vojna huskarija pričela tisti trenotek, ko se je razšel državni zbor. Po odločnem nastopu narodno-gospodar-skega odseka se je bilo nekoliko popravilo. Ofi-ciozni vFreindenblatt« je »tolmačil« svoje izjave in zatrjeval, da sodi Berchtold položaj optimstično. Zdaj pa so naenkrat vse peresa, ki imajo količkaj dotike z zunanjim mnistrstvom, namočena v sam pesimizem. Skrite sile, ki hočejo v kalnem ribariti, se trudijo na vse kriplje. da bi nanesle čira več zaprek na pot, ki drži do miru in še zadnjo uro izsilile vojno. Nekateri momenti so tako značilni in tako jasni, da ne more biti govora o kakšni zmoti. Včeraj so bili »veliki« dunajski časopisi polni črnih slik mednarodnega položaja. Pripovedovali so s tendenciozno marljivostjo o »velikih srbskih vojnih pripravah«, ki baje niso dovolj utemeljene s tem. da hoče Srbija priskočiti Crni Oori pred Skadrom na pomoč. Sicer se je tudi to Srbiji štelo v greh, češ v Belgra-du morajo vedeti, da Avstrija ne privošči Ska-der Črni Oori; zakaj torej ne pusti Srbija Črne Oore na cedilu? S čudovito vsiljivostjo skušajo zanesti razdor med obe balkanski deželi in dopovedujejo Srbiji, koliko bolje bi bilo zanjo, če bi Črna Oora ostala slabotna. Pri tem pa li-gvoristovsko molče o dejstvu, da sta obe državi v zvezi, ki nalaga vsem Članom gotove dolžnosti. Ker pa sama skaderska pomoč ne zadostuje za hujskanje, sumničijo Srbijo, da sc hoče utrditi ob Jadranskem morju in po vsej Albaniji, pa namigujejo, da se pripravlja na — vojno z Avstrijo. Tudi Časopisi, ki so še pred kratkim ostro kritizirali početje zunanjega tiskovnega urada, so mu zdaj nasedli in objavljajo te lamentacije. Ali oficiozus hujska tudi po zunanjem svetu. Medtem ko objavlja glasilo nemškega kan-celarja > Nordd. Allg. Ztg.« zelo miroljuben opis položaja, se oglaša v »Vossische Zeitutig« enaka fanfara kakor po dunajskih listih. »Voss. Ztg.« pa je takorekoč berlinski organ našega zunanjega ministrstva, in notorično je, da dobiva od njega informacije. Brez dvoma je torej tudi to kukavičje jajca iz tega vira. Medtem ko govori oficioztii hujskač o vojni stranki v Srbiji, dokazuje sam. da imamo tako tihotapsko stranko v Avstriji; in zloglasni tiskovni urad služi po nezaupnici tem zahrbtnim špekulantom. kakor jim je služil pred nezaupnico. Metoda narodnogospodarskega odseka torej ni zalegla 'Iorei bo treba odločnejše in ostrejše, da jo bodo oficioztii žurnalistični politikanti čutiti. Pri tem pa tudi parlamentarne stranke večin*: niso krive. Če bi bile sprejele socialistični predlog o rezervistih, bi bila vsem vojnim hujskarijam odvzeta tla. Ali to je stari greh meščanskih strank v Avstriji, da bi vedno nekaj rade. pa se ne upajo. In tako polovičarstvo rodi te kisle sadove, ob katerih se morajo potem same kreinžiti. Za žensko pofttičuo enakopravnost. (Poročilo sodr. Ade Kristanove na ženskem shodu 8. t. m. v Ljubljani.) Kakor vam je že znano, je ni neumnosti, da se ne bi našli ljudje, ki jo verjamejo in jo premlevajo ob vsaki priliki — pa če je še tako velika. Tako se godi. da srečavamo žabbog še danes v vseh krogih in po vseh potih ljudi, ki z neverjetno trdovratnostjo ponavljajo že davno ovrženo in miljonkrat razcefrano trditev, da je za žene najbolje, če se najmanj brigajo za politiko. Neotesani neumneži trdilo kar narav- nost, da me nismo za politiko, ker smo preneumne — bolj galatni navihanci pa menijo, da politika ni za nas, češ, da je umazana, surova in da je ženska, ki politizira, nekaj neženskega, ker je baje ravno ženska nevednost tisti čar, ki vabi moške, da se ji klanjajo. Zal, da ne povedo tudi takoj, kakšni moški so to, ki zahtevajo, da naj ostane žena le nevedna igračka, nad katero lahko vlada vsak — tudi najbolj omejen mož. Cenjene sodružice! Če bi se vsako dekle postavilo takim besedam po robu in reklo: »Ne maram za tako omejene moške, ki govore tako bedasto, želim si moža, ki ga bom lahko spoštovala in od katerega se bom še jaz kaj učila«, če bi bile vse ženske toliko zavedne, da bi tako govorile — potem bi tudi moški kmalu drugače ravnali z ženskami in bi se morali temeljiteje pečati s politiko, ter bi pri tem prav kmalu sprevideli, da ni le politika potrebna ženam, ampak da je tudi tista slavna moška politika že zelo potrebna ženskih rok. Kajti, ravno žena je kakor ustvarjena za globoko čuvstvo človekoljubja in pravičnosti; politika brez pravičnosti in brez človekoljubja pa je to, kar se ravno v naših časih od dne do dne jasneje kaže: paša za brezvestne sebič-neže! zločin nad delavskimi sloji! zločin nad človeštvom! — to je današnja politika. Kaj je ta politika prinesla splošnosti? . . . Naj omenim le par dejstev. Znanost je dokazala, da Človeštvo degenerira — to se pravi: sedanji rod je telesno šibkejši od prejšnjih. Na miljone otrok Je nezadostno rejenih, slabokrvnih, telesno zaostalih — kapitalisti pa pogrezajo na tisoče vagonov živil v morje, kadar bi jim dobra letina kvarila visoke cene. Katera izmed vas, cenjene sodružice, ni z globokim ogorčenjem pred kratkim brala v «Zarji«, da so denarni špekulanti v Ameriki na tisoče vagonov krompirja pustili segniti, in da so na tisoče vagonov kave in jabolk pogreznili v morje? Kako velikanski mora biti profit, ki ga napravijo z visokimi cenami ostalega blaga, če rajši uničijo toliko blaga, kakor da bi privoščili konsumentom cenejša živila in ubogemu proletarskemu otroku, da se vsaj ob dobrih letinah včasih do sitega naje. Kar ste zadnjič brali o kavi in jabolkih, to so storili že dostikrat tudi z žitom. Ni treba misliti: ah, v Ameriki — to je daleč — to nas ne zadene! Ni res. Kar se tam ali na Angleškem godi, vpliva na svetovni trg — cene svetovnemu trga pa vplivajo posredno na naše gospodarstvo. Danes v času telegrafa, brzovlakov in brzih parobrodov je naša zemlja takorekoč le Še ena sama velika hiša, v kateri prebivajo ljudje tesno drug poleg drugega in imajo celo skupnega gospodarja, in ta gospodar je kapitalizem. In sedaj vprašam — in vsak zdrav razum mora vprašati: kako je to mogoče, da ni danes, v Človekoljubnem dvajsetem stoletju, v vseh kulturnih državah zakona, ki bi prepovedal uničevanje ljudskih živil, zakona, ki bi ta zločin nad človeštvom Čim ostreje kaznoval? A ne le, da takega zakona ni — država posoja celo svojo policijo, da straži tisti krompir, ki ima po volji denarnih špekulantov segniti! — Vsi vemo že od malega, da je krasti nekaj nizkotnega, da je tat zaničevanja vreden človek; cerkev uči: krasti je greh, in država smatra še najmanjše tatove za take škodljivce, da jih z navdušenjem zapira; utemeljuje pa to tako: Re-spektiral ni privatne lastnine — škodljivec je — pod ključ z njim! In sedaj poglejmo: Če bo tat imel na izbiro •— recimo — vzeti hleb kruha bogatemu peku ali pa revnemu otroku, o katerem ve, da mu je mati stisnila zadnje vinarje v roke, da bi ji prinesel kruha — tedaj bo skoraj gotovo rajši vzel bogatemu peku, ker si bo lajšal vest z mislijo, da bogati pek zaradi tega ne bo trpel lakote. Na vsak način oškoduje navaden tat le eno osebo ali razmeroma malo oseb. Kapitalisti pa. ki delajo draginjo na vse mogoče umetne načine in ovirajo v vseh parlamentih pravično politiko, so prvič tako zakrknjene vesti, da Jemljejo tam, kjer že itak skoraj nič ni, s tem. da speljujejo še zadnje vinarje revežev v svoje žepe. drugič pa ne škodujejo samo par osebam, ampak splošnosti; več kot pol Človeštva se vsled draginje ne more dovolj hraniti, je izpostavljeno vse bolj boleznim. se ne more zdraviti če oboli itd. — zdravniki in znanstveniki pa doprinašajo svoje Statistike. pa stikajo glave: 2al, da moramo kon-statirati, da človeštvo vedo bolj degenerira.« — Vsi vemo — in vsi vedo — kje tiče glavni in največji škodljivci. Ali pa zapirajo takozvane kulturne države te zločince? — Kaj še! — pomagajo jim prav povsod in jim izkazujejo vse časti. Ob štrajkih jim dajejo svoje vojake — ki morajo na povelje streljati eventualno na svoje lastne matere — v parlamentih podpirajo njih grabežljivost; če se par železarskih magnatov domisli, da bi bila za njih profit dobra vojna, je država pripravljena, da eventualno žrtvuie na tisoče ljudskih sinov — in če kje ob kakšni izredno dobri letini, ki bi lahko omilila mnogo bede, kapitalisti uničujejo živila, jim pomaga država tudi še pri tem zločinu. Cenjene sodružice, po tem. da so take blaznosti še mogoče, bi tudi najbolj zakrknjena ter-cijalka lahko spoznala, da ni res, kar se ji venomer pridiga, da bi bil to od boga poslan družabni »red«, ampak, da je to velikanski nered, pa da so sedanje družabne razmere tako skoz in skoz gnile, da more le temeljiti prevrat na- praviti nekaj, kar se bo smelo imenovati »družabni red«. ‘Ampak — c. sodr. — tako gotovo pride čas, ko bo škodljivec Človeštva veljal za največjega zločinca — čas. ko se vašim sinovom in vnukom ne bo treba bati, da bi morali kdaj streljati na vas, oziroma na vaše hčere in vnukinje — čas, ko se bodo ljudje čudili, kako ie bilo le mogoče, da je bedno človeštvo tako dolgo prenašalo tiranstvo male skupine dela zločincev. Ves dosedanji razvoj človeštva in smo-treno delo socialne demokracije vsega sveta nam jamči, da pride ta čas. Jn žene naših dni — vse prebujene, zavedne žene — bodo rade volje in navdušeno pomagale, da pride ta čas čim prej. 18.000 politično organiziranih in 40.000 strokovno organiziranih žen šteje avstrijska socialno demokratična stranka že danes, vkljub temu, da je gibanje razmeroma še zelo mlado in vkljub temu, da je ta organizacija marsikomu trn v peti. Ali to ne zadostuje za visoko in sveto nalogo, ki nas čaka. Izdatno moramo ojačiti bojne vrste naših sodrugov, z njimi združene moramo postati moč, kateri se sovražniki ne bodo mogli upreti. Večji del žen stoji še izven organizacije, ne pozna svojega položaja, nihče jim ne dopove, kje tiče njih interesi, njih dolžnosti. Treba bo delati in agitirati na vse kriplje tudi v zadnjem gnezdu, da pridobimo čim več žen za naše ideje. Prepustiti nočemo vsega dela in vsega veselja svojim potomcem — o ne! Nekaj sadov svojega dela bomo še same vžile, in veselje, da gre z velikanskimi koraki naprej, je že zdaj lahko naše. Le zakopati se ne smemo v malenkosti, ne malodušno povesiti glave, ne brezdelno križati rok, če takoj prva beseda nima pravega učinka. Če do devetdesete besede nobena ne zaleže — morda je ravno eno-indevetdeseta prava, s katero vnetite ogenj, ki več ne ugasne, ogenj, ob katerem se užgo še druge duše. kakor nosi veter iskre naprej in naprej ... Cenjene sodružice! Zapostavljajo nas; — le zato ker smo slučajno prišle kot ženske na svet, smo brezpravne. To veste, da tistemu, ki pride kot proletarec na svet, kratijo mogočni kapitalisti vse človeške pravice: pravico do telesnega in duševnega razvoja, do miru, do veselja, do solnca. Žena proletarka je pa dvakrat udarjena, dvakrat uboga. Niti tistih'Skromnih pravic nima, kakor njen mož. njerJi'singvi. V hiši je po besedilu meščanskega zakonika sužnja — ne enakopravna družica — svojega moža, v javnosti pa, tam kjer se delajo zakoni, ki segajo s tisočerimi nitmi v njeno življenje, tam ne sme svetovati in soodločevati — tam je popolnoma brezpravna. ^Zločinci, umobolni in žene so od volilne pravice izključeni« — tako nekako se glasi slavnoznani odstavek zakona, ki ga je izlegla sijajna moška brihtnost. Z norci in zločinci nas postavlja v isto vrsto. Ali smo pametne, da to mirno prenašamo? Če se danes in jutri zbero vse zavedne žene Nemčije. Holandije, Danske, Rusije, Švice in Avstrije zato, da glasno protestirajo proti temu človeka nevrednemu ravnanju — ali smemo me slovenske so-cialistinje molčati? Tako od vseh dobrih duhov zapuščene vendar nismo, čeprav smo le ženske! Jn da nas slišijo, o tem ste lahko uverjene; tako obsežno gibanje se na pristojnih mestih ne more več prezreti. Od leta do leta narašča to gibanje silovito in ker ima tudi pravičnost in zdrav razum na svoji strani, bo končno neizogibno zmagalo. Cenjene sodružice, me slov. socialistke smo se pred enim letom prvič oglasile in vsaka izmed nas mora skrbeti, da se bomo zbirale vsako leto v večjem številu; vsaki ženi mora biti ta dan in ta shod Častna zadeva! Zenski dan! — naš dan! — kako lepa je bila ideja, določiti en dan na leto, da povemo na ves glas. da se ne damo več zapostavljati, ter že s svojim sestankom dokažemo, da smo zrele za velika vprašanja Časa. (Konec prihodnjič.) L:ubl?ana in Kranjsko. — Strupeno seme. Še letos začne klerikalno Bonifacijevo društvo, v katerem rogovili zloglasni in razvpiti pater grof Oallen, izdajati agitacijski list v slovenskem jeziku. Doslej izdaja to društvo »list« v nemškem in češkem jeziku; ta papir, ki ga v nemških in čeških krajih s kramarsko vsiljivostjo kolporti-rajo po cerkvah med zbrano čedo, je nedvomno najordinarnejši in najneumnejši tiskovni izdelek v Avstriji in slovensko klerikalno časopisje dobi v slovenski izdaji nevarnega konkurenta v nespodobnosti in lažnjivosti, Slovenci pa nov izvirek ljudskega poneumnevanja. V tem klerikalnem društvu se zbirajo grofi in škofi in v njem imajo zlasti modrokrvne babnice od grofic navzgor torišče za svoje tercialske prismo-darije. Lani je zbralo društvo 400.000 kron denarja in ker se koplje v zlatem Izobilju, ho^e curek svojega blagoslova spustiti tudi na na. Slovence. Ta radodarnost visokorodne gospode, ki ima roke ustvarjene za to, da grabi z njimi in krade iz ljudskih žepov m državne kase. ne da bi dajala in delila, je že sama na sebi sumljiva in le kaže, kakšno važnost in pomen pripisuje časopisju. Z novim listom dobe klerikalci v roke novo orodje za poneumnjeva-nje slovenskega ljudstva, zato je dolžnost naša, da se s tem večjo pridnostjo in vnemo lotimo dela za »Zarjo« in da Jo razširjamo tudi med tiste, ki še omahujejo in ki niso še prav trdni. Zlasti pa bi na Slovenskem ne smelo biti zavednega socialnega demokrata, ki bi ne bil naročen na »Zarjo«. Strupeno setev ljudskih škodljivcev zatremo le s požrtvovalnim delom; nihče pa se ne sme ogniti temu prepotrebnemu delu! — Dobra roba. Na drugem mestu priobčujemo izjavo hrvaškega duhovnika, ki je s cinično odkritosrčnostjo označil svoje verne ovčice za robo. Da je mož svojo sodbo pogodil in da je ta »roba« prav izvrstna, kaže sledeča, dobesedno reproducirana Pobotnica za 200 K (dvesto kron), katere sem podpisanec od Rozalije Z., posestnice v Široki seti kot plačilo sledečih stroškov po njeni umrli materi Uršuli Z. sprejel, in sicer: za pogreb, spremstvo, sedmi in trideseti dan in vse cerkveno opravilo K 70-plačilo pogrebcem (štirim il 3 K) — » 12— zvonenje pri farni cerkvi na Vačah — » 30-zvonenje na Sv. Gori in g. župnemu upravitelju za udeležbo pri pogrebu » 34— za zvonenje pri župni cerkvi na Savi » 14— še posebej za sv. maše zadolžnice— » 40— K 200— torej skupno — danes resnično prejel. Vače, 30. januarja 1913. Fran Majdič m. p., beneficijat. Življenje je dandanašnji na svetu drago, ampak umiranje v krščanski cerkvi je še dražje. Advokatje in apotekarji, mesarji in hišni posestniki se utegnejo domisliti, da delajo umazano konkurenco obrtnikom v talarju, zakaj kakor borovnice ceno so petrolej in pravde, tobak in stanovanja v primeri s svetimi mašami, blagoslovljenimi grobovi in cerkvenim zvonenjem. Slovo od tega sveta napravlja črna gospoda težko in nebesa so marsikomu zagre- njena Klerikalizem v kranjskem šolstvu. »Slovenec« poroča, da je škofova gimnazija v Šent Vidu dobila za leto 1912/1913 pravico javnosti in pravico, da sme izdajati državnoveljavna zrelostna izpričevala. Klerikalci so vtihotapili v kranjsko srednje šolstvo popoln klerikalen zavod! — Nesreča v pivovarni »Union« v Šiški. Pišejo nam iz Šiške: V pivovarni »Union« morajo vladati čudne razmere. Nedavno je utonil po noči kurjač v greznici. Kako je bilo to mogoče, se ni še konstatiralo. Časopisje je prineslo le kratko poročilo: delavec je v greznici našel žalostno smrt... Sedaj zopet nova nesreča. Danes (v pondeljek popoldne) je transmisija raztrgala in razmrcvarila truplo mladega proletarca. Noge zlomila, roke prelomila, čreva raztrgala grozne smrti je umrl de- lavec-prolctarec. Pojasniti bo treba javnosti, kako to, da je v tej tovarni toliko nesreč, saj drugje kaj takega ni. Obrtno nadzorstvo mora pogledati v to kapitalistično pivovarno ter kontrolirati varstvene odredbe. Naloga časopisja pa bodi, da biča nemarnost kapitalističnega podjetja, kateremu delavsko življenje ni nič mar. Kajti, gospoda si misli tako — za enega delavca je takoj deset novih dobiti... — Delavske razmere v pivarni »Union« v Šiški so zelo žalostne. Plače sramotno nizke, delavni čas dolg, varstvenih naprav za delavsko življenje skoro da ni, kar jih je, so nezadostne. Gospodje v tovarni so sovražniki delavske organizacije, delavci sami se pa zelo malo brigajo za svojo usodo. In — žalostne zgodbe o nesrečah v tej tovarni so dokaz, da se na delavskem življenju maščuje brezbrižnost. Organizacija delavstva si mora pribojevati tudi varstvene naprave, saj vemo. da so c. kr. obrtni nadzorniki v kapitalističnih tovarnah in podjetjih preradi popustljivi, preradi verjamejo lepim besedam gg. ravnateljev. Delavcem v pivovarni »Union« naj bode važen opomin včerajšnja nesreča. V organizacijo sodarskih in pivovarniških delavcev — vsi od prvega do zadnjega! Dolžnost organizacije pa bodi, da z vso močjo poskusi napraviti red ter prepreči v bodoče podobne nesreče. ___ — Škandal v mestni dvorani. Iz Novega mesta nam pišejo: V petek je bila po preteku skoro treh mesecev zopet enkrat občinska seja. Pri tej priliki je župan Karel Rozman še le odgovoril na vprašanje v »Zarji« dne 0. novembra p. I. (torej po preteku 4. mesecev) glede pojedine v kapitelnu, katero je baje plačala mestna občina proštu. Zupanov odgovor je bil tak. da bi se bil prav dobro podal v — šriop-parijo. Ozmerjal je dopisnika s — psom! Opozarjamo na natančnejšo poročilo, ki ga priobčimo v kratkem. — Avtomobilska zveza med Celjem in Ljubljano se utegne oživotvoriti že v nekaterih tednih. Stala bi sem in tja 8 K; k temu bi pa prišel še promet med Celjem-Zalcem-Vran-skim. Pot bi peljala potnika iz Celja v Ljubljano po preki asni Savinjski dolini. Družba za ustanovitev tega prometnega podjetja se je že pri-licno sestavila in si baje tudi že zasigurala potreben kapital. u Z ^dra^stveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 23 febr. do t. marca je bilo 29 novorojencev. 1 mrtvorojenec. Umrlo jih je 20 in sicer 13 domačinov in 7 tujcev, med njimi za vratico 1. za jetiko 3, vsled mrtvouda 3. Za Škrlatico je obolel 1. za tifuzom 1, za vratico 1. — Umrli so v Ljubljani: Uršula Cukjati, gostija, 78 let. — Jera JerŠek, vdova tkalskega mojstra. 69 let. — Janez Frank, delavec, 33 let. — Marjeta Trontelj, bivša kuharica, 79 let. — Apolonija Kržišnik, delavčeva žena. 42 let. — Valentin Bokalič, užitkar, 87 let. — Marija Kan-kel, zasebnica, 65 let. — Anton Urbanc, mizarski pomočnik, 20 let. — Zvonimira Dejak, livarjeva hči, 14 mesecev.i Ivan in Jožefa Polajnko v Antwerpnu prijeta. Iz Antvverpna je v nedeljo došla naslednja brzojavka; Ivan in Jožefa Polajnko, ki sta se danes vrnila s parnikom »Finland« v Ant- werpen. sta Pila tu aretirana in odvedena v zapor. Denar zaplenjen. — Zažigalec. (Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.) V soboto je stal pred ljubljanskim porotnim sodiščem leta 1875. rojeni kaj-žar Janez Brvar iz Topol, sodnijski okraj Kamnik. 6. junija 1912. se je vrnil obtoženec po desetletni kazni, ki jo je moral prestati zaradi ropa, iz kaznilnice v Gradiški. Njegova žena, Marija Brvar, ga ni bila prav nič vesela, ko je prišel v Topole pri Moravčah. Janez Brvar ni hotel delati, ko je prišel domov, temveč se je raje potikal po gostilnah. Večkrat je tudi dejal, da bo šel čimprej mogoče zopet v kaznilnico, kjer se mu je mnogo bolje godilo nego doma. Razmerje med možem in ženo je bilo zelo napeto in Janez Brvar je silno sovražil svojo ženo. Poleg hiše je bil prizidan hlev in na podstrešju hleva je obtoženec imel prenočišče. Zena pa je spala v kleti, ker je stanovala v edini sobi hišice njena mati. Neža Borštnar. 21. novembra je vzel Brvar, ko je šel spat, s seboj vžigalice in dežnik. Proti tretji uri zjutraj je zapazila tašča, da sta hlev in hiša v ognju. Družina se je rešila z največjo težavo življenje in sicer so odšli smrti v plamenih s tem, da so poskakali skozi okna. Ogenj je uničil vse: kočo, življen-ske potrebščine, obleko in opravo. Janez Brvar izpove, da je zažgal iz jeze in namenoma, da uniči ogenj posest njegove žene. Takoj ko je zažgal, se je že kesal, a ni mogel več pogasiti ognja. Porotniki so potrdili vprašanje o zažigu soglasno. Janez Brvar je bil nato obsojen na desetletno težko ječo. ,.T®**03 ,z navade. (Izpred ljubljanskega sodišča.) V soboto je bila pred ljubljanskim porotnim sodiščem leta 1876. v Hieflauu rojena. Julija Habjan,^ neomožena dekla, pristojna v Kamnik. Obtožena je bila tatvine. Habjanova je bila zaradi različnih tatvin že večkrat kaznovana. 9. januarja je bila po odgonu odposlana v svojo domovno občino Kamnik. Prestala je pravkar dveletno kazen v Neudorfski kaznilnici. V Kamniku ni ostala dolgo, temveč je prišla kmalu v Ljubljano in dobila zavetišče v azilu za služkinje. Dobila je kmalu službo, vrnila se je pa še enkrat v azil, da odnese svoje stvari. Pri tej priliki je izmaknila v azilu več predmetov, zlasti obleke. Pri preiskavi so našli ukradene stvari pri njej, Toženka le deloma priznava tatvino. Iz njenega življenja je pa razvidno, da krade vse, kar jej pride pod roke. Tatvina jej i,Pr.e^a v kri in meso. Porotniki so potrdili krivdorek glede tatvine soglasno, glede tatvine iz navade pa z osmimi proti štirimi glasovi. Habjanova Je bila obsojena na pet let težke ječe. . Trdoživ bolnik. Alojzij Jakič iz Strmeča pri Smarjeti je delal kot premogar v Gerke pri Bochumu na Vestfalskem. Imenovani se je sprehajal 3. t. m. z deklico, ki je bila prote-stantinja. Srečal ju je pa njegov sodelavec, rodom Poljak, in ga posvaril, naj se on kot katolik ne druži s protestantinjo. Na Jakičev odgovor: »To tebe nič ne briga!« je dotičnik ustreli iz samokresa in zadel Jakiča v prsa prav blizo srca. Jakič je padel na tla. a kmalu zopet vstal ter oddal na svojega nasprotnika tri strele, ker je bil tudi oborožen s samokresom. Nato je hitel na postajo in po tridnevni vožnji dospel v kandijsko bolnišnico. — S trebuhom za kruhom. V soboto se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Hr-vatov, 7 Macedoncev, 2 Slovenca in 4 Ogri nazai je prišlo pa 90 Slovencev in 98 Hrvatov. /v h 5 ' v ^uchs 10, na Dolenjsko pa 17 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 16, nazaj je prišlo pa 25 Kočevarjev. V Budimpešto je šlo 70. v Dunajsko Novo mesto pa 90 Lahov, nazaj ih je prišlo pa 30. V Inomost je šlo 12, na Dolenjsko 25, iz 1 irolskega je prišlo 20 Hrvatov. — Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 11.. sredo 12. in četrtek 13. t. m.: 1. Zurnal Pathč. (Kinematografska poročila. Najnovejši dogodljaji, literatura, šport, moda v Parizu.) 2. Po medenih tednih. (Amerikanska veseloigra') 3. Prvi sledovi starosti. (Kos življenja v treh delih. — Pri vseh predstavah.) 4. Najnovejša učinkovitost z Mirkom. 5. V sledovih Telcmar-kovili (Naravni posnetek. — Samo zvečer.) 6. Billv zastrupi psa čuvaja. (Amerikanska hurno-reska. — Samo zvečer.)i 7. Dvojna igra. (Italijanska učinkovita veseloigra. — Samo zvečer.) Štajersko. — Starostna oskrba na Avstrijskem. K poglavju starostne oskrbe na Avstrijskem poroča graški »Arbeitervville« sledeče: V Wein-bergu pri Fehringu, enem od najčrnejših gnezd tega črnega okraja, je umrl pred kratkim star uzitkar Kakor vsi ljudje njegove vrste bi bil moral hoditi od hiše do hiše in po vrsti hišnih številk je bil vsak dan v drugi hiši nepovabljen gost. Takih nepovabljenih gostov nikjer ne sprejemajo z veseljem in pičlo odmerjeno jed jim navadno zabelijo z očitki in neprijaznimi besedami. Čim črnejše je gnezdo, tem pogostejši so tako zabeljeni obedi. Stari mož se je hotel ogniti neprijaznim sprejemom in je zato prinašal jed sam v napol podrto kolibo, ki je v onem kraju zavetišče za užitkarje. Pred nedavnim časom je starec zbolel, ali nihče ga ni pogrešal. Kmetie. ki bi mu bili morali daiati jed, so bili povsem zadovoljni, ko ni prihajal starec več in nihče se ni zmenil za ubogo paro. Cez osem dni se je vendar nekdo domislil starca in pogledal v kočo, kaj da pravzaprav dela starec. Grozen prizor! Ob ognjišču je sedel starec v lastnem blatu, ves v nesnagi in mrtev. 1 l ebivahsče samo na sebi je bilo strašno, stene m tla so bila čez in čez pokrita z nesnago Da bi mrliškemu ogledu prikrili ta svinjak, so truplo odnesli in z lopatami in krampi pričeli čediti »stanovanje«. Tako se je zgodilo v letu 1913 v enem najbolj »krščanskih« krajev na Štajerskem in sicer ne v prvič. Pred dvemi leti se je zgodil enak slučaj v prav tem svinjaku. Če bi kdo očital starčkoma, da nista dovolj snažila koče, bi jima delal krivico. Oba sta bila tako stara in onemogla, da sta bila za vsako delo ne- sposobna in končno tako bolna, da nista mogla več zapustiti hiše. Oba sta umrla vsled gladu in nesnage. Prejkoslej pa lazijo vrli vaščanje pridno v cerkev k pridigam in krščanskemu nauku in gorje onemu, ki bi bil šel na nedeljo namesto v cerkev v kočo pogledat za starcem. Prokletstvo onih bi ga zadelo, ki pridigujejo: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« — Smrtna nesreča 181etni kovaški učenec Franc Korošec v Ponikvi pri Št. Vidu je te dni vozil listje. Po nesreči se je voz prevrnil nanj. Ker ni bilo nobene pomoči blizu, se je v listju zadušil. Našli so ga mrtvega. Goriško. — Stepančič, kraški veljak, obsojen. 4. t. m. se je vršila pri sodišču v Komnu razprava proti klerikalnemu kapitalistu Karolu Stepančiču bratu deželnega poslanca in bivšega državnozborskega kandidata, zaradi žaljenja časti. Tožil ga Je učitelj Macarol iz Vojščice. Oba sta imela zastopnika; tožitelja je zastopal dr. Josip Ferfolja. Značilno je, na kakšen način hoče reševati čast in ugled svojega brata poslanca, izvoljenega od njegovih sužnjev. K. Stepančič Je tako zakrknjena duša in misli, da je njegov brat kot poslanec sploh nedotakljiv in kot tak vsegamogoč in najboljši politik, kar jih je dal naš Kras. Za nas pa je gospod poslanec Stepan čič le politična ničla. O njem in njegovem de lovanju bomo na drugem mestu še marsikaj razkrili, da bo občutil na svoji grbi udarec, in sicer njemu najbolj neprebavljive soc. dem. stranke. Na to naj se le pripravi, s tem mu bomo tudi mi pomagali povzdigniti njega ugled, da bode i ljudstvo izprevidelo, kakšnega političnega gada goji na svojih prsih. 17. m. m. je prejel po pošti tožitelj Macarol dopisnico, napisano prav v klerikalno divjaškem tonu, s samimi surovimi, ničevnimi in žaljivimi izrazi, podpisano od Karola Stepančiča. Najhujši žganjar bi dostojnejše pisal kakor brat gospoda poslanca in deželnega odbornika dr. Henrika Stepančiča. Med temi šnopsarskimi besedami se je blestelo tudi ime poslanca dr. Henrika, katerega Je branil in poveličeval s temi kvantami. Gospod poslanec kot sodnik Je lahko ponosen na svojega brata, ki rabi v obrambo njegove osebe tako lepe izraze, katerih je mogoče slišati le na kakem semnju med pijanimi mešetarji. Obravnavo je vodil klerikalec dr. Lavrenčič. Stepančičev zagovornik je hotel^ vso stvar zasukati in dokazati popolno nedolžnost olikanega Stepančiča, kar pa je dr. Josip Ferfolja s temeljitim in jedrnatim govorom pobil. Nato je sodnik obsodil Karola Stepančiča na 20 K globe, v slučaju neiztirljivosti pa na 48 ur zapora in v poravnavo pravdnih stroškov. S tem je zadobil zadoščenje ne samo tožitelj, ampak sploh učiteljstvo; klerikalni kapitalist pa je izvedel, da se zaveden učitelj ne da teptati od Stepančičev, zatiralcev naprednega učiteljstva, zaščitnikov morallčno propalih poklerlkaljenih učiteljev. Trst. — Stavka v tržaškem tehničnem zavodu se nadaljuje. Včeraj dopoldne se je vršil v veliki dvorani »Delavskega doma« impozanten shod stavkujočih. Poročala sta sodrug Chiussi v italijanskem in sodrug Pelejan v slovenskem jeziku. Oba sta pozivala delavce naj vztrajajo solidarno v boju. Na svoji strani imajo vse zavedne delavce, in lahko trdimo, vse resno tržaško prebivalstvo. Da so kapitalisti med seboj mednarodno združeni in v boju proti delavstvu solidarni, so imeli delavci zopet priliko se prepričati, ko sta jim govornika sporočila, da je poslal zavod livarska dela tovarni Ton-nies v Ljubljano, naj jih izvrši. Na shodu je bilo z gromovitim aplavzom sprejeto pismo pekovskih organiziranih delavcev, ki so na občnem zboru sklenili izjavo solidarnosti s stav-kujočimi. Enako gromovit aplavz je sprejel poročilo sodruga Mihevca, ki je naznanil, da so se izrekli ljubljanski kovinarji na nedeljskem shodu solidarne s stavkujočimi ’.n da bodo po svojih močeh prispevali k dobremu uspehu stavke. Za njim je govoril še sodrug rodeschi-ni. Končno so delavci sklenili brzoj'avno sporočiti solidarnost ljubljanskim tovarišem in se izrekli, da se bosta vršila ves čas stavke vsak dan dopoldne po dva shoda. Eden za slovenske eden za italijanske delavce. 1 o pa zato, da se ne bo ene in druge mučilo na enem shodu z dvojezičnimi govori. Nato je predsednik zaključil shod. Med delavstvom vlada vzorna disciplina in odvsepovsod j>ribajajo izjave solidarnosti. Boj je pravičen u je delavska zmaga gotova. — Vojak ne sme poznati dobrega srca. Tako si mislijo gospodje pri vojaški upravi avstrijski in takega mišljenja je večina naših oficirjev. Naši vojaki vedo to prav dobro in nešteti slučaji škandaloznega ravnanja z vojaki od strani častnikov so nam za to dovolj zanesljiva priča. Ampak takih slučajev ni nikdar konec! Nekateri so plačani mastno zato. da varujejo čast in interes domovine in svoj interes. De-lavec-vojak mora domovino braniti in zanjo tudi pri tem delu trpeti. Drugače se ne bi mogli drugi na račun domovine zabavati. Korošec Anton, rojen v celjski okolici, dragonec iz leta 1900. je bil tudi poklican pod orožje. Ze doma ni bil pri najboljšem zdravju. V Sinju, kjer je sedaj vršil svoje vojaške dolžnosti, je pa zbolel prav nevarno. Mož je oče štirih otrok in žena mu je bolna od pomanjkanja. Da preživi sebe in svoie štiri otroke, je dobivala od vojaške uprave 2 K 40 vin. na dan. Vsled prehude bolezni so poslali Korošca domov. Toda. dasi se je komaj vlekel, je moral od Sinja do parnika v Dalmaciji sam brez spremstva. Na parniku so ga vkrcali v tretji razred, čeravno je nujno potreboval postelje in počitka. Sam si je moral plačati postelj v drugem razredu na parniku. Ko je došel v Trst, je bilo popolnoma onemogel in so ga morali sodrugi na železnici nesti v železniški voz. Ali je res, da se ne sme postopati z de-lavci-vojaki bolj človeško? Do kdaj bodo reveži morali prenašati take in enake krivice? Morda pa ima delavska potrpežljivost svoje meje i® gospodi vsekako priporočamo, naj ne napenja preveč strune. Previdnost in rešpekt pred de* lavci in bolnimi vojaki! — Predavanje v Škednju. V soboto 8. t. m ob b. zvečer je predaval v prostorih tukajšnjega izobraževalnega društva (nad prodajalno kon* sumnih zadrug) sodrug France Milost o panski komuni. Predavanje je bilo prav čedno obiskano m so poslušalci z izrednim zanima* njem sledili izvajanjem predavatelja, ki so bila za bkedenjsko delavstvo povsem nova. Kakor i tako je priredilo delavstvo tudi ob zaključku predavanja sodrugu Milostu prisrčno ovacijo. I akih predavanj si želimo še mnogo. — Roparski napad na Opčinah. V četrtek d i,C>, pod?’- • pose?tnik Chadzynski z Rusko-Poljskega, ki je prišel s svojo sestro na potova* T V lri-Vna ra^,ed- ki se »ahaia llad finskim obeliskom. Pot na razgled vodi skozi Dre* cei gost borov sozd. Pri povratku |eprfc|S k obema močan moz s črno masko na obrazu ter z revolverjem v roki zahtevajoč po nemško tenar. Chadzynski je videl, da mu ne nreoS drugega kot ugoditi zaUtert. te? je l?oM » ^ lV°J° dei,arnico- v kateri je bilo le okoli 40 K denarja. Zato se je obrnil k Chad* zynski,evi sestri ter od nje zahteval denar. R l? Tn“ denarnico, ki je vsebovala U o K. lo je bilo tudi premalo. Vedno 7 revolverjem v roki je ukazal Chadzynskemu naj odpne svojo suknjo. Ko se je to izvršilo je K ml lopov roko, da potegne iz notranjega žep« suknje Jistmco, v kateri je bilo 2000 K Toda V istem casu se je začel nek šum in lopov jo ]e pobral v gozd m izginil. Šum je prihaja? od ne-kega vlaka, ki je v daljavi puhal. — Chadzyn* ski m njegova sestra sta pohitela v Trst javil celo s var policiji. Policija je takoj brzojavila m telefonirala na vse kraje. Iz Trsta pa je šla patrulja redarjev na konju na Opčine Dosedanje iskanje je bilo brezuspešno. Umetnost in književnost — Iz gledališke pisarne. Danes v torek, se ponovi za par Seni Benellija tragični poem »Ljubezen treh kraljev«, ki je dosegel pri pre* mijen na častni večer g. Danila prj 0£,s% tako leji uspeh. Sem Benelli je ponos moderne | italijanske drame, in »Ljubezen treh kraljev«f je višek njegove dosedanje tvornosti Ta teden pride na vrsto Puccinijeva opera »Tn«*ca< s primadono zagrebškega deželnega gledališča. gdeno Miro Koroščevo, ki je nam od letos ze priljubljena znanka. j - »Ljubezen treh kraljev« spada m0.i jem najpoštenejšem prepričanju med najboljša I dela moderne dramatike. Teatraliko bi utegnili morda kdo očitati istega pisatelja poemu »Ce-I na dele beffe«; za vnanjosti pa se oprijemlje tisti, ki podčrtuje v »Amore dei tre re« strup m troje ali Četvero mrličev. Ta poem je dramatičen m vendar ne teatralen, liričen, in vendar ne solziv simboličen, in vendar ne majhen. Da je to drama za oder. je pokazala premijera, J i ,’ot-grapJia« javlja iz Janine, da je imel priliko govoriti nekoliko besed z bivšim poveljnikom Janine Esad pašo, ki je dejal: »Vztrajal sem. dokler mi je bilo mogoče. Nadaljen odpor bi bil blazen.« Njegove sile so znašale 16.000 regularnih in 7000 iregularnih vojakov. Izgubil je v štirih mesecih obleganja 7500 mož. Vdati se je moral ponajveč zato, ker je šlo strelivo že popolnoma h kraju. NOVI GRŠKI USPEHI. Paramitia zasedena. Atene, 11. Prestolonaslednik javlja iz Janine, da ie mešana četa, ki šteje dva bataljona m eno stotnijo pehote, dva artiljerijska oddelka m pol eskadrona konjeništva, zasedla Para-mitio. Druge čete slede. Med prebivalstvom vlada velikanska radost. V kratkem se zasede mestece Margariti. Esau paša pri prestolonasledniku. Atene, 11. Oficiozno poročajo: V nedeljo fe prestolonaslednik sprejel na avdienci poveljnika turške vojske Esad pašo in njegovega brata, poveljnika trdnjave. Oba častnika sta izrekla Prestolonasledniku svoje občudovanje za strategičtio gibanje, ki je dovedlo do predaje . amne in j-a iirabrost grške vojske. Za turške jetnike. Atene, J J. Jz Janine poročajo: Takoj ko /e Ila turških fortih zavihrala grška zastava, so grški častniki in vojaki pohiteli, da so poskrbeli turškim vojakom živil. Podpolkovnik Fuad beg, bivši poveljnik forta Bizani. se je zahvalil za človeško ravnanje s turškimi jetniki. 2000 Turkov vjetih. London, 11. Ko so Orki zavzeli Janino, je 3000 Turkov pobegnilo proti severu. Orki so poslali za njimi oddelek, ki je po kratkem odporu zajel njih 2000, ostali so se razkropili. Turki nimajo poročila. Carigrad, u. Turška vlada je še vedno brez uradnega poročila o kapitulaciji Janine. Lasopisi ne smejo zapisati niti imena »Janine«. Grška aneksija? . *,ar'z» ^ L Iz Sofije brzojavljajo: Iz Aten prihaja pomembna vest, da namerava grška vlada s kraljevskim dekretom izreči aneksijo vseh od Grkov zasedenih krajev. ODRIN PRED PADCEM. London, 11. »Daily News« imajo od svoje-^aril?P'Sn’!ša 'z Carigrada: »Poveljnik posadke v Odrimi SukrJ paša je naznanil velikemu vezirju, da se mesto nc more več dolgo upirati in je vprašal, če sme vzeti pogoie kapitulacije v pretres. BOLGARI HOČEJO ODRIN, preden se sklene mir* Sofija, 11. Pasj je bolgarska vlada pod gotovimi pogoji pripravljena sprejeti ponujeno posredovanje velesil, hoče vendar doseči mir z direktnim pogajanjem na bojišču. Ta namen, ki je že zadnji teden prevladava!, se je utrdil izza padca Janine. Zdaj, ko je Črna Gora izjavila, da je posest Skadra zanjo življensko vprašanje, in 'et odi)rt.e bolgarske šole v krajih, ki so jih okupirali Srbi. POLOŽAJ V CARIGRADU. Javer paša aretiran. Carigrad, 11. Vojno ministrstvo je poklicalo zbornega poveljnika Omer Javer pašo izpred čataldže v Carigrad. Ko je prišel sem, je bii na ukaz vojnega sodišča aretiran. Na njegov) mesto je bil itnenovn Hasan Izet. Pri vojnem sodišču je Javer paša, ki spada med voditelje vojaške lige, obtožen, da ie pospešil beg stotnika Hadži Adila k Bolgarom. Aretacija je povzročila veliko senzacijo. Tudi okrog 30 civilnih m vojaških funkcionarjev je aretiranih zaradi upornosti. Vlada se ne počuti dobro. Carigrad, 11. Vlada je poslala v tabor pri Čataldži svoje agente, da poizvedo, kaj se godi v vojski. Dobila je poročilo, ki imenoma navaja častnike in vojake, o katerih trdi, da so pripravljali revolto zoper mladoturške ministre in so izkušali spuntati vojaštvo ter ga pridobiti za revolucionarno akcijo. Enega majorja, deset nižjih častnikov in mnogo podčastnikov in vojakov so pripeljali z močno eskorto v Carigrad in jih izročili vojnemu sodišču. O upornih namenih enega dela armade se raznašajo najrazličnejše vesti, katerih ni mogoče kontrolirati. Ali trajne aretacije častnikov in izmenjavanje poveljnikov na visokih mestih kaže. da se vlada ne čuti varno. Demonstracije. Pariz, U. »Presse Nouvelle« dobiva iz Carigrada poročilo, da je prišlo ob priliki neke slavnosti v spomin Nazim paše do viharnih demonstracij. Množica je kričala »Dol z morilci! Smrt morilcem!« Skupina demonstrantov se je neprenehoma množila. Policija je z orožjem napadla demonstrante. Mnogo oseb je ranjenih. Carigrad. 11. Pri žalni službi za Nazim pašo v Sulejmanovi džamiji se je zadnji petek zbralo 15.000 oseb. Pri tej priliki je prišlo do zelo hrupne demonstracije. Neki častnik v uniformi ie pridigal da je bil Nazim žrtev zavratnega političnega uniora, ter je hujskal ljudstvo. Množica je kričala »Smrt morilcem« in je hotela korakati proti hiši inladoturškega kluba. Policija je to preprečila z naporom. Obsedno stanje. Pariz, 11. »Presse Nouvelle« poroča, da je v Carigradu razglašeno obsedno stanje. Vojaki peš In na konjih patruljirajo po vseh ulicah. Gregorčič, Pettarin, Fon — kdo od njih bo deželni glavar. — Justh je nezadovoljen z opozicijo. — Moloh potrebuje prisilen jopič. — Angleške sufražetke požigajo postaje. BOI ZA DEŽELNO GLAVARSTVO NA GORIŠKEM. Dunaj, U. Krščansko-socialna korespondenca »Aiistria« poroča, da se je sobotni mini-strski svet bavil med drugim tudi z vprašanjem deželnega glavarstva na Goriškem (Za Pajer-jevo nasledstvo se trgata klerikalni dr. Gregorčič in italijanski liberalec Pettarin. Za gla-varsko čast se poteza tudi klerikalni poslanec Fon. Ker je glavarsko mesto eno samo, kandidatov cel kup. so težave zare< velike.) DRAGINJA V AGRARNEM OGLEDALU. Dunaj, 10. Na današnjem kongresu nižje-avstrijskih agrarnih organizacij je poročal vitez Hohenblum o »potrebi« carinske zaščite za avstrijsko poljedelstvo. Zloglasni agrarni vitez je trdil, da agrarne carine niso zakrivile sedanje draginje in da je vse draginje krivo samo prekupčevanje. Odpor konsumentov zoper blazno agiarno oderuštvo je po mnenju poglavarja avstrijskih agrarmh oderuhov gola hujskarija in druzega nič. KRŠČANSKO-SOCIALNA DEMAGOGIJA. Dunaj. 11. Krščansko-socialni občinski klub na Dunaju je sklenil v zvezi s trgovinsko zbornico ustanoviti še posebno trgovinsko politično komisijo, ki bo imela nalogo prere-šetavati tigovinsko-politična vprašanja s stališča dunajskega prebivalstva. V predsedstvu te komisije se bosta vrstila dunajski župan Weiskirchner in predsednik trgovinske zbornice. (Dokler je bil krščansko-socialni Weis-kirchner trgovinski minister in je imel odločilen vpliv na smer avstrijske trgovinske politike, ie delal strogo po agrarnih željah!) OGRSKE HOM ATIJE. Justh. Budimpešta, 11. Justh se je vinil v Budimpešto in je imel ponovno v svojem stanovanju konference z voditelji opozicionainih strank, katerih so se udeleževali Hollo od Justhove. Desv od Košutove in Vazsonyi od demokratične stranke. Justh je očitno kazal svojo nezadovoljnost z nastooom opozicije v državnem zboru. Vendar ie izjavit, da bo skuša! ostati v zvezi z voditelji združene opozicije, ker ne bi rad videl, da se razruši združena opozicija, predan pade Lukacsev kabinet in pieden se izvede poštena demokratična volilna reforma. OBČINSKE VOLITVE V SOLNOGRADU. Kravja kupčija meščanskih strank. Solnograd, 10. Pri današnjih dopolnilnih volitvah v tretjem razredu je zmagala nacio-nalno-liberalna-klerikalna kompromisna lista s 634 do 923 glasovi. Socialni demokratje so se v znak protesta proti zavlačevanju volilne reforme vzdržali volitev: od 3238 upravičencev jih je volilo le 1099. STAVKA NA REKI KONČANA. Reka, U. Ker je ravnateljstvo odpustilo delavstvu nepriljubljenega delovodjo, je stavka v ladjedelnici »Danubius« končana. JOVANOVIČ V BELGRADU. BeJgrad, 11. Srbski poslanik na Dunaju Jovanovič je prišel v Belgrad, da sporoči srbski vladi avstrijske gospodarske želje. Avstrija je nezadovoljna, ker podpira Srbija Črno goro pred Skadrom. Tukaj naglašajo, da daje Srbija Črni gori pomoč kot zaveznica; razuntega pa je tudi v interesu Srbije, da dobi Črna gora Skader, ker bi bilo to sicer ognjišče intrig proti Srbiji, če bi mesto postalo albansko. Ministrski svet. Belgrad, 11. Jovanovič je kouferiral več ur z ministrskim predsednikom Pašičem. Njegovo poročilo je predmet posebnega ministrskega sveta. Jovanovič je bil sprejet tudi od kralja. MOLOH NORI. Vojno zahteve nemške vlade. Berlin, 11. Nova brambna predloga zvišuje rekrutni kontingent za 68.000 mož; ob dveletni vojaški službi se število nemške vojske pomnoži za 4000 častnikov, 15.000 podčastnikov in 117.000 mož. Mornariški program japonske vlade. Tokio, 11. Japonska vlada je odobrila mornariški načrt admirala Takarobi. ki predlaga »za prvi hip« zgradbo treh drednotov najsil-nejšega tipa, za nadaljno dobo zgradbo osmih drednotov, osmih bojnih križark, osmih »scoutov« in 40 torpednih rušilcev. Stroški za ves program znašajo malenkost 730 miljonov jenov. AVTOMOBILSKI ZLOČIN. Berlin. 11. Blizu Dortmunda je avtomobil zdravnika dr. Enzenaua naletel na žično vrv, ki je bila napeta čez cesto (kakor pri Hennigs-dorfu). Na srečo je avtomobil pretrgal vrv, tako da ni nihče razen avtomobila poškodovan. PAPEŽEVA BOLEZEN. Rim, 11. Zdravniki izjavljajo, da ne prizadeva papeževa bolezen nobenih skrbi. Treba je le, da ima bolnik mir. Snoči je bil takorekoč brez mrzlicc. Pričakovati je, da okreva v treh do štirih dneh popolnoma. ANGLEŠKI PARLAMENT. London, U. Včeraj ic kralj Jurij otvoril parlament s prestolnim govorom, ki naglaša, da je razmerje Anglije do drupih držav prijateljsko. Prestolni govor obžaluje, da se vojna še ni mogla končati. Velesile se tesno trudijo, da se vojna ne bi razširila. Angleška vlada bo sodelovala z ostalimi državami z resno željo, da se ohrani svetovni mir. SUFRAŽETKE POŽIGAJO. London, H. Včeraj so sufražetke zažgale postajo Saundcrton žcleznic Greaf VVestern in Great Central. Kolodvor je zgorel do tal. Na mestu so našli oklice za žensko volilno pravico. Tudi na postaji Crox!ey železnice Northand Nortli NVcstern je gorelo, pa sumijo, da so tudi tukaj zažgale sufražetke. EKSPLOZIJA V TOVARNI. Bruselj, 11. Včeraj je v Tubice v tovarni za svilo eksplodiral aparat za mešanje. En delavec in ena delavka sta ubita, pet oseb je težko, mnogo pa laliko ranjenih. En ranjeni delavec je pozneje še umrl. EKSPLOZIJA V TOVARNI ZA DINAMIT. London, 11. V Noblovi tovarni za dinamit v Ardee sc je zgodila velika eksplozija; mnogo oseb je hudo poškodovanih, več poslopij v bližini deloma porušenih. V niestu vlada velika panika. ŽRTVE KINEMATOGRAFA. Verviers, 11. V Moniceau le Neuf je bilo vsled eksplozije v kinematografskem gledišču ranjenih 46 oseb, deset se jih bori s smrtjo. ŠPANSKE OBČINSKE VOLITVE. Madrid, 10. Včeraj so se vršile okrožne volitve. V Madridu so potekle mirno. Nekoliko nevoMlcev. ki so prišli v vdilne lokale, je aretiranih. V J^adajozu so se Karlisti spopadli z radikalci. V Valenciji je neznanec streljal na nekega asesorja. ne da bi ga zadel. Po Biskaji so bili spojiadi v raznih krajih; več oseb je ranjenih, med njimi tudi mirovni sodnik v Se-stasi. Policija je konfiscirala mnogo revolverjev in aretirala mnogo oseb. Bilbao, 10; V San Pedro de Alane so se monarhisti spopadli z republikanci; ena oseba je ubita, dve pa ranjeni. Policija je »morala« streljati, da je mogla razgnati množico. MONARHISTIČNA ZMAGA NA ŠPANSKEM. Madrid, 11. Pri volitvah v okrožne zastope so zmagale skoro j)ovsod monarhistične stranke. PRIMANJKLJAJ V CARINSKEM URADU. Peterburg, 11. V Odesi so se dognali v carinskem uradu primanjkljaji. k| znašajo več mi-Ljonov. Višji knjigovodja Aleksandrov je pobegnil. REVOLUCIJA V MEHIKI. Nevv York, 11. Iz Mehike prihajajo vesti o i vstajah po vsej deželi. Vstaši se pripravljajo na napad na Agua Pricta. Vojni departman ame-ričanske vlade namerava odposlati nadaljnih 8000 mož na mehikansko mejo. Občni zbor organizacije pekovskih delavcev v Trstu. V nedeljo, 9. t. m., se je vršil v zeleni dvorani »Delavskega doma« redn', občni zbor tržaške skupine zveze pekovskih delavcev v Avstriji. Odveč bi bilo vsakršno pripovedovanje o velikem napredku in o resnem delu te procvi-tajoče naše organizacije. Iz poročila naši čita-teiji sami lehko spoznajo, da ne umiramo, marveč da delamo in da imamo najt>oljšo voljo do mnogoletnega življenja. Iz poročila, ki ga je podal sodrug Vinko Kermelj, povzamemo sledeče: V pretečenem letu je j)odružnica praznovala sijajno desetletnico svojega obstanka. Sklicala je impozanten shod za zakonito varstvo pekovskih delavcev. Ustanovile so se vplačevalnice v Šibeniku in Tržiču. Organizirani peki so bili zastopani na kongresu jugoslovanske socialno demokratične stranke v Ljubljani. Vodstvo je imelo štiri shode zaradi kršenja delovne pogodbe. V osmih slučajih je interveniralo zaradi kršenja pogodbe od strani delodajalcev. Dve seji je imelo z delrvci v pekarnah Petarin in Kastelic. Vsled nas: pa organizacije so delavci prisilili pekarni Vodopivec in Viezzi, da spoštujejo pogodbo, ki je bila v imenovanih pekarnah močno kršena. V Miljah so hoteli uvesti nadomestni počitek, a topot ni šlo. Dne 19. junija je solidarnost pekovskih delavcev prisilila tudi pekarno Gorjup na Proseku, da je podpisala pogodbo. Skupina je bila tudi zastopana na kongresu strokovnih organizacij v Trstu in organizirani peki na deželni konferenci jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu. V mesecu septembru 1912 je vodstvo konzorcija sklenilo drugič izročiti posredovalnico dela N. D. O. Tedaj je pa vodstvo sklenilo in ustanovilo svojo posredovalnico dela v »Delavskem domu«. Posredovalnica dela je resnično delala. Potom tc naše posredovalnice je bilo poslanih na delo od L oktobra 1912 do 28. februarja 1913 513 pekovskih delavcev, in sicer: 21 je bilo stalno nameščenih, 100 za več dni in 392 za posamezne dneve v tednu. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imela podružnica v pretečeitem letu 10.599 K 8 vin. dohodkov. Lokalna blagajna pa 3948 K 2 vin. dohodkov. Med izdatki pa nahajamo te zanimive in podučne številke. Brezjx>selne podpore se je razdelilo 3373 K 50 vin, preganjanim članom 22 K. potovalne podpore 99 K. bolniške podpore 1695 K 50 vin., izredne podpore pa 60 kron. 91 K se je potrošilo za knjižnico. Poleg tega se je dalo še iz lokalnega fonda 86 kron podpore v slučajih smrti. Imetje skupine znaša pa 2953 K 47 vin. Pri tem je pasiva 122 K, aktiva znašajo torej 2831 K 47 vin. V novi odbor so bili izvoljeni nato: Zarn-paro Angeij, predsednik; Okretič Anton, podpredsednik; Suban Andrej, Rančlgaj Rudolf, Kermelj Rudolf, Čjuk Josip, Kozar Ivan, Skok Franc, odborniki; Kermelj Vinko, Mossalinl Ivan, Rože Vinko, nadzorovalci. Pri raznoterostili se je končno sklenilo darovati 50 K »Zarji« in 50 K »Lavoratoru«. Pekovskim sodrugom, ki dajejo tržaškemu delavstvu lep zgled resnične delavske solidarnosti in vztrajnosti naj bodo izrečene tudi naše iskrene čestitke na trajnem in lepem napredku njihove skupine. P. S. Zborovalci so izrekli solidarnost s stavkujočimi delavci v tržaškem tehničnem zavodu. Novice. * Brezžična brzojavka na 4500 kilometrov daljave. Iz Pariza poročajo: V pondeljek so prejeli tukaj brezžično brzojavko, ki je prišla iz silne daljave 4500 kilometrov. Kolonialni mi-naster je naznanil v ministrstvu, da je postaja Minguignv na zapadnem bregu Čadskega jezera brezžično brzojavila, da je prejela brezžično poročilo z Eifflovega stolpa. Oddaljenost med obema postajama znaša okroglo 4500 kilometrov. * Obdavčenje premogovnih barnogov. Francoska poslanska zbornica je pri razpravi o proračunu z 264 proti 195 glasovi sprejela dodatni predlog socialno demokratične frakcije. da se obdavčijo i>remogovniki, ki izkazujejo več kot frank čistega dobička na tono, s posebnim davkom v znesku 50 centimov od tone izkopanega, oz. prodanega premoga. Davek stopi v veljavo s 1. oktobrom t. 1. * Kako sodi župnik o svojih ovčicah. Kal-niški župnik dr. Cenkič je v »Hrvatski« napisal razpravo o »ureditvi« dušnopastirske kon-grue (državne dopolnilne plače); v razpravi razvija imenitni misli, ki so vredne, da jih či-tajo tudi bralci »Zarje«. Prečastiti pravi dobesedno: »Dušnopastirski duhovščini je delokrog strogo odkazan po kanonskem pravu in se imenuje fara; njegova roba so njegovi verniki, njegova delavnica: šola, cerkev in dom. njegova produkcija se imenuje: dušno pastirstvo, a njegovi konsumenti niso nihče drug nego nebo, peklo in vice.« Zanimivo jiojasnilo: Verniki so blago! Jn sicer dobra roba! In kako dobre odjemalce imajo trgovci s to robo — nebo, peklo in vice! »Naše poslanstvo« — piše odkritosrčni župnik — »je čeznatorno. kar pa nikakor nc izključuje naravne plati tega življenja.« Ka i.eki, ko je promet s to robo tako velik na in na onem svetu. Socialno politični pregled. = Občni zbor »Občnega konz. društva v Idriji se je izvršil v nedeljo 9. marca ob obilni udeležbi članstva. Tudi soproge in hčere članov so prišle na zbor v lepem številu. Zborovanje je vodil v imenu nadzorstva s. Anton Kristan iz Ljubljane. — Iz poročila načelsva posnemamo sledeče: Društvo ie v 1. 1912 pro- dalo v dveh prodajalnah (v Idriji in Sp. Idriji) blaga za 303.092 K 10 vin. V mlinu se je zmlelo moke za I< 114.075.65 za lastno porabo ter oser najsi vagonov žita za člane, za kar je prejela nilevske pristojbine K 3688.50 Denarnega prometa je imelo K 698.866.62. Kosmatega prebitka sc je doseglo v prodajalnah 28.999 K 24 vin, v mlinu 22.223 kron 52 vin. Čistega prebitka izkazuje bilanca 11.254 K 31 v., iz katerega se razdeli 4 % dividenda. Aktiva društva kron •89.772.17. Hipotečnega dolga ima 36.260 kron posestva reprezentirajo bilančno vrednost K 96.618, dejanska vrednost je pa še enkrat tolikšna. Društvo ima namreč: 5 hiš, valjčni mlin, najmodernejše opravljen, ki melje letno za 200.000 K blaga ter velike gozdove in travnike. V službi ima 15 uslužbencev. Konec svečana I. I. je otvorilo tretjo prodajalno v Idriji »pod Gorami«. — Poročilo načelstva se je po krajši debati sprejelo na znanje. Načelstvu se je podal ab-sojutorij. — Pri volitvah v načelstvo sta bila izžrebana člana: Ivan Seljak in Anton Podobnik zopet izvoljena. — Občni zbor je podaljšal neodpovedljivost hranilnih vlog za mlin za daljših pet let. Izplačevati se začne vloge za mlin šele leta 1918. Hranilnim vlogam se je zvišala obrestna mera na 5 °/o z dosedanjih 4 in pol %. Občni zbor se jc vršil mirno in dostojno. Pokazala se je na zboru discipliniranost in zrelost idrijskih rudarjev v jasni luči. Niti en glas sc ni pojavil proti dalekosežneinu in pomembnemu predlogu glede hranilnih vlog za mlin. - Sklenilo se je tudi ustanoviti Četrto prodajalno na Brusovšu v Idriji. Sodr. Anton Kristan je v zaključnem govoru — potem ko je še ravnatelj društva, idrijski župan Ivan Štravs, odgovoril na razne interpelacije — vzpodbujal navzoče na neumorno delo za poglobitev zadružne ideje. Napredek je evidenten! Svoji k svojim — delavec v delavsko društvo, to bodi za Idrijčane vodilno geslo. Kdor še ni član občnega kon-sumnega društva — pristopi naj! Kdor ima kake prihranke, vloži jih naj v blagajno občnega konsumnega društva. Vsi čvrsto na delo! Zvestoba za zvestobo. •— Občnemu konsum-riemu društvu v Idriji pa želimo še obilo uspehov na zadružnem polju. Delavske počitnice. Švicarska zveza za mednarodno delavsko varstvo objavlja poročilo Pallet-Scheurerja o delavskih počitnicah v švicarskih fabriških zavodih. Leta 1910 je od 7900 fabriških zavodov v Švici dajalo 949 fa-brik, to je osmina ali 12 odstotkov dopuste delavcem. delovodjem itd. Od 328.000 fabriških delavcev je uživalo počitnice 28.158 delavcev, t. j. dvanajstina ali 8 odstotkov. 2611 (10 odstotkov) jih je imelo dopust do treh dni 12.255 <47 odstotkov) dopust od 3 dni do enega tedna 2027 (8 odstotkov) dopust od enega do dveh tednov. 269 (1 odstotek) več kot dva tedna; za 8996 (34 odstotkov) hi podatkov, kako dolgo je trajal dopust. Izplačana počitniška mezda v letu 1910 je znašala 782.857 frankov: 96 odstotkov vseh fabriških zavodov, v katerih so uvedene delavske počitnice so izplačevale tudi za čas dopusta polno mezdo, dočim je 38 zavodov z 791 delavci plačevalo za čas dopusta le delno mezdo. Počitnice si je švicarsko delavstvo priborilo le z močjo svoje organizacije; zakonito pravico do dopusta imajo le nekateri delavci v državnih zavodili in železničarji. = Državno posredovanje dela na Angleškem. Državno posredovanje dela na Angleškem, ki je bilo s t. zv. »Lobour Exchange Act« uvedeno 1. 1909, se čez dalje bolj razširja. 1. februarja 1910, ko je stopil navedeni zakon v veljavo, je bilo 61 državnih zavodov; tekom leta je bilo ustanovljenih 146 novih posredovalnic, 1. 1911 115 in 1. 1912 158. Koncem leta 1912 jih je bilo 414. Leta 1911 so pri državnih posredovalnicah iskali delavci v 2,010.113 slučajih; 1. 1912 v 2,423.213 (za 20 odstotkov več); leta 1911 je bilo državnim posredovalnicam naznanjenih 760.988 prostih služb, 1. 1912 1,019.583 (za 34 odstotkov več); državne posredovalnice so posredovale delo I. 1911 v 593.739 slučajih, I. 1912 v 785.289 slučajih (za 32.3 odstotkov več). —^ Produkcija premoga v Avstriji v mesecu januarju 1913. Na podlagi uradnih podatkov o produkciji premoga v Avstriji je znašala meseca januarja 1913 množina pridobljenega ka-menitega premoga 14.303.991 meterskih stotov. In ako upoštevamo, da je množina izkopanega kamenitega premoga meseca januarja 1912 znašala 13,399.245 meterskih stotov, .vidimo, da je produkcija kamenitega premoga zopet narasla. Tudi produkcija rjavega premoga se je povečala, in je znašala meseca januarja 1913 25.740.897, leta 1912 istega meseca pa !c 22.741.408 meterskih stotov, torej v enem samem mesecu za 2.999.489 meterskih stotov več O vojni bestiji. Iz Sofije poroča sodrug Dimitrov, tajnik bolgarskih strokovnih organizacij, sledeče: Od začetka februarja so se pričele zopet sovražnosti s krepkejšim bombardiranjem Od-rina. Ze od vsega začetka ni bilo misliti na to. da bo boj omejen le okolo Odrina. Pozitivno lebko trdim, da sedanji boji na obeh straneh prav nič ne zaostajajo v grozotah in brezobzirnosti za prejšnjimi. Človeško klanje je tako strašno, kakor ni bilo nikdar prej. Oblasti so izdale odlok, da morajo zapustiti vsi ranjeni vojaki bolnišnice in oditi domu. In danes smo bili priča prizoru, ki je trgal srce: Videli smo, kako so pometali na stotine vojakov, še neozdrav-tjenih, hromih, s krogljami v telesu, iz bolnišnic, da bo prostor za nove žrtve krvave vojne. Pretežna večina teh nesrečnikov, ubogih delavcev, n>ma sredstev, da bi se zdravili in olajšali strašne muke. Koliko od teh se ne bo zamoglo preživljati drugače kakor z beračenjem. Kako kruto in nečloveško postopajo naše vojaške oblasti z žrtvami vojne, kaže jasno tole dejstvo: Danes je moral zapustiti bolnišnico na odredbo oblasti stavbinski delavec, ki je popolnoma oslepel. Postavili so ga na cesto z drugimi vred, brez vseh sredstev. Žalostna smrt bi bila njegov delež, da sc ni zavzela zanj naša organizacija in mu stregla. Ko se okrepi, ga odpošljemo v njegovo domovino, v zapuščen kot Macedonije. Obnovljena vojna jc poslabšala položaj delavstva še bolj. Vsote, določene od občin za podpore, so že izdane, a novih sredstev za pomoč ne dovoljuje nobena občina. Njihova podpora je bila itak le kaplja na razbeljeno železo. Po uradnih podatkih so dovolile vse občine 1,556.900 frankov v podporo. Ce razdelimo to vsoto na mestno prebivalstvo, živeče v naj-Imjši bedi, ki je cenijo uradno na 700.000 oseb. tedaj prideta na vsako osebo po dva franka, in sicer za štiri mesece. Najbrže bodo tudi kmalu prenehali z delom v obratih, ki so jih pred kratkim otvorili v upanju^ na bližnji mir. Nezaposlenost bo še večja in še bolj uničujoča. K tej bedi se pridružuje še obup in pričakovanje najhujšega v družinah, ki imajo očete in sinove na bojišču. Prav resno in težko skrb nam povzroča tudi usoda naših najboljših agitatoričnih in or-ganizatoričnih moči, ki so na bojiščih in katerim so doslej še prizanesle sovražne kroglje. Vse te razmere so vplivale, da je ljudstvo bilo polno nejevolje in upornosti, ko so pričele sovražnosti znova. Ogorčenje ljudstva proti nečloveškemu klanju in njega povzročiteljih narašča z vsakim dnem. Da to ogorčenje ne bruhne z vso silo na dan in da ljudstvo še ni dalo duška svoji nezadovoljnosti z revolto, je le v tem, da imamo nečloveško vojaško upravo in grobo vojaško cenzuro. ki tlačita našo deželo . . Odgovorni urednik Fran H a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Varčne gospodinje! Sladni čai ?r;pl- 7rnkocz.via s,adn> čai ^.1 daje vsakomur kri, moč, živce, ZnDTTllf ®Pan)e> cvetoče lice, okusen zajtrck. Pri dojenčkih nadomešča meterinsko Sladili mleko in umrljivost dojenčkov orne uje. .. različne bolezni jc uspešno zdravilo. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se prt izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani, Kranj-*°\ n s s'adrdm ^a enl izgojil svojih osem zdravih otrok. Po poši 5 zavitkov po '/•» kg franko. Zavoj 5 kg po 15 zavitkov 10 K franko. >/« kg po 60 vinarjev povsod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunnju v lekarnah Trnkoczy: SchOnbrunnerstrasse 109, Ra-detzkyplatz 4, Josefstadterstrasse 25, v Gradcu Sack-strasse 4. 40 letni uspeh, tk;s( plujejo na tisoče priznanj. g Želodčna = k| = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. iSfŽfflS G. Piccoli, Ljubljana. A. Kje pa pustite brusiti svoje nože in škarje? B. Pri gosp. Ivanu Kraigherju. On je in umetni brusač, Tudi se dobi pri njem vsakovrstno zelo dobro blago. Obiščite ga. stanuje v Ljubljani, Zidovska ulica štev. 3. Vezana „Zarja“ v polletnih knjigah za leto 1911 in 1912 se dobi. Cena vsake knjige K 14 — ::: Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih. Biljardi Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. p ■■■*■-V. n ion Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja sl. p. n. občinstvu, da sc nahaja njegov cvetlični salon Pod Trančo Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. OktiEnc d. el c in zaaeins cene. Zunanja »uročila »se točno izvršujejo. Vrtnarija na Tržaški cesti 34. Občno konsumno društvo v Idriji naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članon obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov. Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotke* :::: Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej s Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan rred uradnimi urami od 8. zjutraj do 12 doDoldne te od 2. popoldne do 6. zvečer. — Odpovedni roki so pri društvu najprimernejši in varnost vici najboljša, kajti za varnost garantiia \ remoženjska in blagovna vrednost. Vsak član nailažie zat«d svoje prihranke svojemu zavodu. J j Načelstvo. Mii rti i registrovana zadruga z omejeno zavezo vabi na svoj redni letni občni zbor ki bo dne 17. marca 1913 v salonu pri Travnu na Giincab Začetek ob pol 8. zvečer. DNEVNI RED: 1. Citanje zapisnika zadnjega rednega občnega zbora. 2. Poročilo o računih za leto 1912. 3. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstvu. 4 Ukrepi glede bilance za leto 1912. 5. Določitev visokosti deležev. 6. Volitev dveh članov načelstva v zmislu § 4 pravil. 7. Volitev nadzorstva (dveh članov). 8. Pristop k reviziiski zvezi. 9. Predlogi in nasveti. Prosi se vse člane, da se zanesljivo udeleže občnega zbora. Nadzorstvo. Pri sedanji draginji bode vsakdo z veseljem pozdravil, da od So f©_ forum-jn 11*1« naprej v moji modni ti govini za gospode dobrovoljno odračunam 10°/o popusta vsakemu odjemalcu pri gotovem plačilu od mojih Hbromnih »talnih cen nri nakupovanju klc bukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, majic, ovratnikov, zapestnic, kravat rokavic nogavic, naiamnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb itd. ’ ’ vsakemu odjrmalcu pri gotovem plačilu od mojih »k: nakupovanju kkbukov, čepic, srajc, spodnjih hlač, maji., _____________ rokavic nogavic, naramnic, žepnih robcev, palic, dežnikov, gumb itd. Opozor m istočast o, da je moja modna tigovina za gospode, založena ne-dvr mljivo z najnovejšim in najboljšim blagom iz prvih in zanesljivih tovaren, in sicer v nedvomljivo največji izberi. Z odličnim spoštovanjem sc priporoča Pazite na cene v Izložbah I Modna in športna trgovina za gospode P. MAGDIČ, Ljublana, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Trbovljah vabi svoje Člane na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo dne 16. marca ob 3. popoldne v društveni sobi v Trbovljah. \ DNEVNI RED: 'i J. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. a) Poročilo revizije; b) računsko poročilo,; c) poročil nadzorstva. 3. Sklepanje o prebitku. 4. Preuredba § 14. in 17. pravil. 5. Volitev devetih članov v nadzorstvo in treh namestnikov. 6. Razno. Trbovlje, dne 4. marca 1913. Načelstvo. Nadzorstvo.