Poročilo o 16. seji Skupine za urbane zadeve pri OECD-ju (Pariz, 3. in 4. maj 1990) Author(s): Barbara Černič Source: Urbani Izziv, No. 12/13 (junij 1990), pp. 76-78 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44180552 Accessed: 07-09-2018 11:58 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:58:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 12, 13/1990 kako jc mogočc zadostiti zahtevam odloka: idcjnc skice objekt ov, urc- ditevtrgovitd. V zadnjo skupino izboljšav sodijo tiste, s katerimi je mo/no i/ javnih razgrnîtev ¡n razprav narediti več kot le točko konfliktov med urbanisti in lokalnim prebivalstvom. Načrto- valei got ovo vedo, kako těžko je raz- ioniti, kaj prostorski ureditveni po- goji sploh so, pa tudi pojasniti nekatere izraze, ki jih je uvedla zakonodaja (npr. kaj je dopolnilna gradnja). Zavedamo se tudi, da so odlok in karte za ljudi zelo ne- privačno gradivo, do katcrega upra- vičeno čutijo odpor. Zato jc to gra- divo možno dopolniti s plakati, ki na čim bolj preprost in jasen náčin po- jasnjujejo, kaj je plan in kaj so pros- torski ureditveni pogoji, pa tudi nekaj izrazov iz odloka. Prav tako je možno s kratkimi besedili in kari- katurami opisali pot (postopek), ki naj jo uberejo listi, ki se z razgr- njenim gradivom ne strinjajo, in kak- šen bo postopek sprejema, ki sledi javni razgrnitvi (slika 2). Na podlagi dosedanjih odzivov lah- ko occnimo, da smo na pravi poti in da bodo - če bomo zapovedim in prepovedim dodali še priporočila in rešitve ter jih na nazorcn náčin před- stavili lokalnim prcbivalccm - pros- torski ureditveni pogoji bolj učin- koviti. mag. Breda Ogorelec. dipl. geogr., Saša Dalla Valle, dipl. inž. arh. * Suha krajina - posebne strokovne pod I a ge za prostorske izvedbene akte. Urbanistični inštitut SRS, nosilec: Saša Dalla Valle, sodclavci: Andrej Iìrjavec, Breda Ogorelec ¡dr., Ljubljana, 1989. Vasi pod Stolom - posebne strokovne pod- lage za prostorske izvedbene akte, Urbanis- tični inštitut SRS. nosilec: Saša Dalla Valle, sodclavci: Breda Ogorelec idr.. Ljubljana, 1989. Triglavski narodni park v občini Radovljica - prostorski ureditveni pogoji (osnutek), Ur- banistični inštitut RS. nosilec: Saša Dalla Valle, sodelavec: Breda Ogorelec, I jubljana, 1990. * * Breda Ogorelec: Sodelovanje prebivalstva v načrtovalskem postopku. Urbani izziv št. 11/1990. 76 poročila Barbara Černič Poročilo o 16. seji Skupině za urbane zad eve pri OECD-ju (Pariz, 3. in 4. maj 1990) Skupina za urbane zadeve pri OECD-ju se sestaja dvakrat letno, in siccr na jesenski seji v novembru in na spomladanski v maju. Vse seje potekajo na sedežu OECD-ja v Pa- rizu. Poleg rednih sej je vsako leto 5c več delovnih sestankov v ok viru po- sameznih projektov. Urbanistični inštitut Slovenije po pooblastilu Zveznega zavoda za mednarodno znanstveno, tchnično prosvetno in kult urno sodelovanje spremlja delo- vanjc tc skupině in sodclujc na red- nih sejah. Na lctošnji spomladanski seji sta v vsch razpravah, poročilih o posa- meznih projektih in predstavitvah vsebin bodočih mednarodnih kon- fcrcnc in seminarjev prcvladovali dve temi: sodelovanje z vzhodno Ev- ropo in "sprcjcmljiv razvoj". Odziv na spremembe v vzhodni Evropi jc bilo čutiti žc na jesenskem zasedan- ju, tokrat pa je bilo vso pozornost, ki jo dogodkom posvečajo tako državc članicc OECD-ja kot tudi medna- rodne organizacije, čutiti praktično v vsaki misii. Odpiranje vzhodne Ev- ropě prinaša svežino in nove neo- mejene možnosti sodclovanja, daje polet novim idejam, po drugi strani pa vzbuja zaskrbljenost pred prchi- trimi spremembami in njihovimi možnimi negativnimi poslcdicami. Pozornost skupinc za urbana vpra- šanja je usmcrjena seveda predvsem prostorski vidik razvoja in v eko- loškc probléme. Napovedio tem, ali se bo nadaljevala politika izvoza zastarclih in ekološko oporečnih tchnologij in odpadkov v dežele vzhodne Evropc, se Se vedno raz- hajajo. V/hodnocvropska mesta so za skupino OECD posebna točka, polna izzivov in neslutenih možnosti ter seveda problemov. Med točkami na dnevnem redu seje je bilo največ pozornosti usmcrjeno v potrditev programov projektov za lelo 1991 in v obravnavo dveh kon- čnih poročil, in siccr Zemljiška po- litika v mestih in Politika varstva okolja v mestih v prihodnjem deset- letju ter delovne verzije poročila Ur- bani vplivi sociálno- dcmografskih sprememb. Seji so poleg predstavnikov držav, članic OECD prisostvovali Se pred- stavniki različnih mednarodnih or- ganizacij (Svctovna banka, Evropská gospodarska skupnost, ECE - Ev- ropská gospodarska komisija pri Združenih narodih, IULA - Med- narodno združenjc predstavnikov lokalnih oblasti, Evropski svet). V uvodnem govoru je direktor g. Lang poudaril, daje prioritetno delo na področjih varstva okolja in vsch s tem povc/anih projektih: razmcrje med ckologijo in ekonomíjo; razvoj in vplivi novih tchnologij; prepre- čcvanjc ckoloških katastrof. Pospe- šcvanju sodclovanja z deželami ne- članicami jc namenjena ustanovitev novega Centra za sodelovanje z vzhodno Evropo pri OECD-ju. V letu 1991 naj bi ugotovili ključna področja sodclovanja. Idcntificirali naj bi izvcdcnce v OECD-ju, ki bi se lahko odzvali potřebám in zahtcvam vzhodne Evropc. Prcdvidena jc or- ganizācijā različnih seminarjev, na katcrc bodo vabljcni vzhodno ev- ropski strokovnjaki za posamezna področja. V nadaljcvanju je bil obravnavan program projektov za leto 1991. Novi programi naj bi se izognili nekaterim ponavljajočim se starim napakam podvajanja, nepovezanosti in slabé primcrljivosti. Dr. Alexander z OECD-ja je na- vcdcl priporočila za oblikovanje programov in sicer: zahtevana je specifičnost, izdelati je potrebno This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:58:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV poročila enotno mctodologijo za posamczne programe, ki naj hi časovno ne bili preveč obsc/ni, /agotoviti je potreb- no povezavo med posameznimi projekti. Dr. Siegfried Brcnke, vodja skupině za okolje, je představil t c/e za dis- kusijo Pomen mest za sprejemljiv razvoj za prihodnji mandat. Tri teme novega programa OECD-ja so: (1) mesta in socialni razvoj, (2) mesta in varovanjc okolja in (3) mesta in ckonomski razvoj. Projekt Urbani obscrvatorij bo potěkal v/.poredno z omenjenimi tremi temami. V okviru prve teme je predviden projekt Sta- novanjska politika in socialna inte- grācijā mest. Druga tema prcdvïde- va dva projekta, in siccr Transportně politiķe v mestu ter Raba encrgijc za izboljšanje kvalitctc okolja. Projekta v okviru tretje teme sta Uporaba no- vih tehnologij za bodoča mesta in Vloga mest pri nacionalncm cko- nomskem razvoj u . Diskusija, kije sledila, seje nanašala predvsem na (1) problem definiran- ja sprcjemljivega razvoja in (2) zah- tevana je jasna določitev tega, kateri elementi so pomembni in zanimivi za obravnavo. Predstavniki OECD-ja so pojasnili, da je z izrazom spre jcmljiv mišljcna ekonomska in soci- alna sprejcmljivost ter sprejcmlji- vost z vidika varovanja okolja. Problem, s katerim se srečujejo tudi razvite državě OECD-ja je primer- ljivost oz. zaenkrat slaba primerlji- vost podatkov. Eden izmed ciljev v prihodnjem obdobju je poenotenje podatkov. Drugo vprašanje, izpos- tavljeno v razpravi, je bilo, kako naj bodo podatki urejeni in pred- stavljeni, da bodo čim bolj uporabni za državne in lokalne uprave. Za relativno manj razvite državě članice OECD-ja je značilno, da uvrščajo med prioritetne enake pro- jekte, kot jih je že na jesenski seji prcdlagal naš predstavnik, in sicer: stanovanjsko politiko; raba energije in pomen mest za nacionalni cko- nomski razvoj, medtem ko ima npr. pri razvitejših dežclah projekt na te- rno vloge mest v ckonomskem raz- voju srednjo prioriteto, med višjo pa uvrščajo problematiko transporta v mestih. Projektu Urbani obscrvato- rij připisuje največji pomen Nem- čija, medtem ko so predstavniki Francije, Veliké Britanije in It alije dokaj skeptični (vprašanje ali bo uporabnost rezultatov upravičla so- razmerno visoke stroške). Ob konců razprave k tej točki so bili sprejeti projekti Stanovanjska poli- tika in socialna integrācijā mest (v povezavi z obstoječim projektom o regeneraciji mest), Transportně po- litiķe v mestu ter Raba energije za izboljšanje kvalitcte okolja. V nadaljevanju je bilo obravnavano zaključno poročilo projekta Zemlji- ška politika v mestih*. V njem je posebej podrobno obdelan ckonom- ski del - poslcdice zemljiške polilike se namreč vedno bolj odražajo tudi na makrockonomskcm nivoju. Po drugi strani pa spremembe v ostalih politikah vplivajo na cene zemljišč (poudarjen pomen monitoringa cen, razvoja informacijskc mreže). Člani skupině OECD za okolje so zatem představili glavne ugotovitve zaključnega poročila Politika var- stva okolja v mestih v prihodnjem dcsctletju**. Zaključno poročilo je pripravljeno na osnovi 20 vzorčnih študij. V vsch državah, članicah OECD-ja ugotavljajo, da ima uprav- ljanje na lokalnem nivoju vse večjo vlogo. Študija obravnava tri problé- me mest: transport, energijo in iz- rabo zemljišč. Kot nadgradnja nalo- ge sta predvidena dva projekta, in siccr Raba energije v mestih in T ransport v povezavi z rabo energije in izboljšanjcm okolja. Predlagana je bila organizacija dclavnic v posa- meznih mestih. Med projekti, ki so v fazi zaključe- vanja, je bila najprej predstavljena delovna verzija končnega poročila Urbani učinki socialno-demograf- skih sprememb, ki ga je připravila skupina v kateri so sodelovali štcvilni izvedenci z različnih področij (ge- rontologi, ekonomisti, demografi, prometniki). Vedno večji delež sta- rejše generacije ne pomeni le po- večane potrebe po oskrbi tch ljudi. Na ta del prebivalstva je třeba gledati tudi z vidika specifikc nji- hovih potřeb in povprašcvanja. Raz- ličnc usluge (servisiranjc) starejši gcncraciji naj bi zagotavljal tako pri- vátní kot tudi javni sektor ter ne- profit ne in dobrodelnc ustanovc. Pri financiranju se pojavlja kombinācijā zascbnih in državnih srcdstcv. Ana- liza prispcvkov, ki so jih pripravile posamczne dr/ave, kažc, da ostaja družina (svojci) šč naprej poglavitni vir finančně pomoči starejšim. Pri- poroča se, da se več pozornosti us- meri v rcšcvanjc stanovanjske pro- blematike starcjSih. Preurcditev ob- stoječih stanovanj in gradnja novih, potřebám starejših prilagojenih last- niških stanovanj zmanjšujc potřebo po zagotavljanju oskrbe v domovih. Med novimi projekti v teku jc dr. Brcnke, direktor skupině OECD za okolje, pojasnil namen in ciljc pro- jekta Pomen gospodarjcnja z ener- gijo za izboljšanje okolja v mestih. Zmanjševanje negativnih posledic rabe energije v mestih za okolje (tako lokalno kot tudi širšc) jc mož- no le ob primerno oblikovani akciji na lokalnem nivoju. Prva faza pro- jekta obsega zbiranje informacij o porabi energije v posameznih mes- tih, strukturi porabe in strukturi virov ter ukrepih za zmanjšanje ne- gativnih vplivov na okolje, ki so se jih lotili v posameznih mestih. Prva faza bo zaključena in predstavljena na sestanku skupině za okolje januarja 1991. V drugi fazi naj bi organizsali delavnice v posameznih mestih. Polcg projektov in programov OECD-ja za prihodnje obdobje je bilo na seji predstavljeno tudi dclo- vanje mednarodnih organizacij na področju urbane politiķe in na os- talih, s tem povezanih področjih. Poscbna pozornost je tudi pri ECE posvečena vzhodni Evropl. Omenim naj predvsem projekt, ki se mi zdi za nas še posebno zanimiv, in sicer o prchodu stanovanj iz družbene v za- sebno lastnino. Glavni projekti Sve- tovne banke, ki se navezujejo na reforme v vzhodni Evropi, so po- vezave med trgom stavbnih zemljišč in finančnim trg ter med stopnjo ur- banizacije in produktivnostjo. 77 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:58:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms äM2J37SÖ Teme novih projektov, s katerimi se bo skupina OECS-ja za urbane za- deve ukvarjala v prihodnjem man- datu, s o za Jugoslavijo nedvomno zanimive. Naše sodelovanje v zad- njih projcktih Zemljiška politika v i mest ih in Vplivi socialno-demo- grafskih sprememb je bilo dobro sprejeto, fmpombe so Ieteic pred- vsem na nepopolnost in slabo pri- merljivost podatkov in na regionalno parcialnost. Parcialnost prispevkov izvira iz dějstva, da srno se v projekte vključevali, ne da bi imeli za to odo- brena kakršna koli sredstva na na- cionalnem nivoju, ter iz slabe pove- zanosti in zgolj minimalnega sode- lovanja strokovnjakov in poznaval- cev posameznih področij v ostalih delih Jugoslavie. Upamo lahko, da bodo najnovejši pogovori naših minist rov v Parizu (pogovori ministra Lončariča na OECD-ju in g. Marendiča s pred- stavniki skupině OECD za okolje) o prist opu Jugoslavie v članstvo OECD-ja přinesli pozitivně rezulta- te. Jasno pa je, da sam interes, stro- kovna pomoč in morebiti tudi fi- nančna podpora s strani OECD-ja ne bodo dovolj. Časi večnega zgolj "pristavljanja lončkov" so minili. Za resno sodelovanje v OECD projck- tih OECD-ja bo treba združiti stro- kovne in organizacijskc moči na jugoslovanskcm nivoju. Izgovorov, da v projcktih sodcljujcmo zgolj kot * volonterji in, da so zato prispevki parcialni, pač ne bo nihče več jemal resno. mag. Barbara Černič, dipl. oec. * Nekaj glavnih po u dar kov osnutka poročila je bilo zajetih v příspěvku Kaj je novega v zemljiški politiķi v deželah OHCD (Urbani izziv, št. 10, dec. 1989). ** Porořilo je bilo predstavljeno v prispevku Politika dežel OKCD na področju varstva okolja v mest i h (Urbani izziv, St. 11, apr. 1990). Vsa gradiva 16 seje skupině OF, CD so na razpolago na Urbanističnem institutu RS. Programe seminaijev in konferenc, ki so bili predstavljeni na seji, objavljamo v rubrik i Kongresi. odzivi Žarko TOMŠIČ: Animacijsko komun ikacij- ske akcije Pospešcvanje razvoja je uspešno le, če izhaja iz ljudi, njihovih znanj, sposobnosti in ambicij, če temelji na aktiviranju vseh lokalnih potencialov okolja - prostorskih, naravnih, ma- terialnih in kadrovskih. Zato se zav- zemamo za "razvoj od spodaj", za samorazvoj na osnovi teritoriálně, ekološke, sociálně in kulturně iden- titctc. Aktíviranjť okolja je zato na- ša stalna naloga, ki poteka sočasno z vsemi drugimi dejavnostmi. Pri vsch projcktih, ki jih izvajamo (zgornja Meniska dolina, Kozjansko, Haloze), smo lahko zapisali, da "ti kraji niso prepoznani kot perspek- tivní, šc zlasti pa jih tako ne vidijo njihovi prebi valci. Še več, v veči ni primerov so celo mnenja, da se ne da nič več narediti." Takšna nezainte- resiranost prebivalstva seveda pred- stavlja veliko oviro za teorijo avto- propulzivnega "razvoja od spodaj navzgor". Zato smo menili, da mora vzporedno z razreševanjem osred- njih razvojnih problcmov in dejav- nosti potěkali tudi načrtno us- merjeno komuniciranje z domačo javnostjo, tj. sistematično animiranjc prcbivalccv za vključcvanje v razvoj- na prizadcvanja svojega kraja. Na podlagi podatkov raziskovanj, ciljcv projektov in našega komuni- acijskcg znanja smo izdelali tak- š strategijo (osnovno zamisel) animacijsko - komunikacijske ak- cije, po kat cri moramo v ozračju pe- simizma najprej ustvariti zavedanje in sp emeniti stališča ter vedenje krajanov in nato postopno od pe- simizma prcko ozračja optimizma in participacijc priti do ozračja uspeha; ali shematsko přikázáno: 1. vzbujanje pozornosti (ustvarjanjc zavedanja in zanimanja), 2. osveščevalna dejavnost (spre- memba stališča ter vedenja), 3. participacija (omogočanje sode- lovanja), 4. organizacija (oblikovanje pro- gramov). Komunikacijski instrument je kom- binācijā odnosov z javnostjo, osebne komunikacije, publicitctc in včasih tudi oglašcvanja. Moje siceršnje mnenje je, da so pri izdclovanju in izvajanju tovrstnih animacijsko - komunikacijskih akcij najpomcmbncjši elementi kreativ- nost, izvirnost, inovativnost in domi- selnost ter da zato ne moremo na- věsti neke obče veljavne formule za uspešno vključcvanje ljudi vrazvojne projekte. Vsekakor pa obstajajo vsaj nekateri osnovni načini, instrumenti in napotila, mimo katerih ne more noben projekt, ki ima za cilj sode- lovanje prebivalstva v njem. Ti so se tudi v praksi - kjer se pot rdi, da je propagiranje določene ideje in pri- poročjivcga vedenja še kako zahtev- na naloga - v vsch naših primerih izkazali za zelo učinkovite in se mi zdijovredni vsaj kratkc představit ve. V prvi fazi, koje bilo potrebno vzbu- dili splošno pozornost, smo pričeli s skrbno izdclanim nagovorom, sloga- nom (npr.NaredimoČrnozopet bar- vilo) in zaščitnim znakom (npr. mav- rico) na plakatih in letakih kot začet- nim spodbudam za razmišljanjc, predvsem pa z namenom, da bi bil začetek akcije ludi nckakšna ugan- ka. Takšnc cclostne podobc posa- meznih projektov (zaščitni znak, slo- gan, logotip in barvě) moramo po- tem uporabljati pri vseh oblikah, saj je tak náčin krajanom mnogo bližji kot pa na primer naslov Urcsniče- vanje razvojnega programa za zgor- njo Mcžiško dolino. Kasneje, po tej uvodni fazi, smo upo- rabljali takšne náčine in sredstva ko- municiranja, ki najbolj pripomorejo k tesnemu štiku, doseganju zaupanja in prepričanju, da mislimo resno. To so: strokovni svet pri krajevni skupnosti, sestavljen iz najakliv- nejših krajanov in predstavlja vez, koordinatorja med nami in krajani; izložbe, ogiasne deske, opremljenc s celostno podobo za obvestila in po- ročanje o delu; svetovalno-informa- 78 This content downloaded from 194.249.154.2 on Fri, 07 Sep 2018 11:58:23 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms