Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Štev. 7. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Vredništvo in uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol Popüst po dogovori. Štev. Položnice 11806. Pregled verskoga stanja v Slov. Krajini l. 1932. Rim. Kath. cerkev III. Iz evangeličanske cerkve dozdaj nesmo dobili podatkov, gda je dobimo, objavimo i njeni verski pogled. Ponovno bi prosili te podatke. Pripomba: 1. Izstop iz kat. vere zavolo ženitve. 2. Dečkov 23 rojenih, deklic 16, 3. Število sv. prečiščavanja je samo za farno cerkev, v bolnišnici i Martinišči se posebi računa. 4. Ne vodi se račun, keliko je obhajil. 5. Z med nezakonski: je 6 ciganov. 6 4 nezakonski so cigani. 7. Ne vodi se račun, keliko je obhajil. 8. Edna deklina je na luteranske vero je pristopila zavolo ženitve. Na koj nas vči te pregled? Od pregleda katoličanske cerkve bomo samo gučali, če bi samo številke gledali, bi pravili, da nas je katoličancov več i po broji i po veri. Po broji, ar se je narodno 978 oseb več kak vmrlo, po veri, ar smo dve düši več dobili iz drügih ver, kak svojih zgübili. A če bi samo po številkaj sodili, bi bila naša sodba površna, krivična. Po dühi moremo soditi. Te nam pa glasno zajoče: žalostna slika. Vsako štirinajseto dete je nezakonsko, ka se je rodilo. Keliko je pa tistih nesrečnih bitij, štera bi se mogla roditi pa neso se zavolo razvüzdanosti ali raznih od Boga prepovedanih operacij ! Mirno te slike ne smemo z zaprtimi očmi gledati. To je ne junaško, zažmiriti i dale iti pa pozabiti, ka smo vidili. Junaško je to sliko dobro poglednoti, njej iskati koren i sekiro, štera te koren preseka. Odkod te jakostni prepad našega naroda? Odket ta razvüzdanost mladine ? Več zrokov je. Poglejmo je. To je verski navuk, da je človeča natura na greh nagnjena i tüdi to, ka, ki se prilike ne ogible, prejde v njej. Oboje glasi Bog. Nagnenje na greh popravi jedino nagnenje na dobro. To je pa delo vzgoje. Vzgoja v šoli i zvün šole mora mladino nagibati na čistost i treznost. Če mladina vidi vu svojih vzgojitelaj düha pijanosti i razvüzdanosti, sama tüdi takša postane. V mladino se mora vcepiti živlenje bože. Igre, predstave, pesem, izobrazba, vse to ma samo te pomen, če mladina ma düševno živlenje, to je če njej je prva i Zadnja brigá, ostati čista, poštena, to je brez smrtnoga greha. Gda nega te vzgoje, vse drügo nikaj ne pomaga. Skok z visine, priličnost na brajdlaj, zdig žmetnoga predmeta, lepa pesem, dober nastop na odri znajo ženjati obilno ploskanja. A ploska tüdi Bog k tomi, ki nam je i more biti živlenje düše? Telovadba, pesem, igra, vse to samo te ma pomen, če prihaja iz čistoga srca, kajti jasna nam je zapoved, da „ali jete, ali pi- jete, ali kajkoli delate, Bogi na čast delajte.“ Štere prilike pa kvarijo našo mladino? Več jih je. Prva je nemarnost starišov, ki ne voščijo svojemi deteti krajcara na dobro čtenje, sami pa jezere ta zakadijo i zapijejo. Dečki da stariš za krčmo peneze, ali dekli za citer, za dobro čtenje, štero bi v dobro stran ravnalo rast mlade düše, jih pa nema.Zato si pa iščeta sin i hči drüžbe, štere jiva pokvarijo. K tomi pride še brezbrižnost, štera dovoli, da se deca tepe okoli po noči i čte, vsako smet ka njemi v roke pride i drži znanje v gingavoj mladosti, štera ešče ne za. zakon, z osebami drügoga spola. Proščenje, gostüvanja, veselice, bali i vse plesne zabave s svojimi ne-varnostmi glasno kričijo v svet reči sv. Düha: „Z plesalkov se ne obrača]!“ „Vu vini je nečistost !ˮ Nezmerno vživanje alkohola kak slana vmori vso poštenost v mladini. Veliki cerkveni vučiteo sv. Hieronim (Oremus) pravi „Čistoga pijanca sam ešče ne vido.ˮ če se od alkohola segreto i itak po rojstvi že na greh nagnjeno telo ešče pri plesi drüži z drügim isto od alkohola segretim i po rojstvi na greh nagnjenim telom, bi bio boži čüdež, če bi ostale te düše čiste. Poglejmo ešče na našo Sodomo i Gomoro. Gde je ta? Na sezonskom deli. Grozne reaše dogajajo po štalaj i kukurčnjakaj med ledičnimi pa ledičnomi i zakonskimi, ki vküpzme-šano spijo. Po nedelaj i svetkaj bože reči ne čüjejo, svete meše ne poslüšajo, Bog je tiho. Ne pa tak vrag. Te obišče gor naše nesrečno delavstvo i njim toči alkohol, njim igra poskočno, njim karte deli, jih zabava, naj ja ne pride niednomi na pamet dober Bog. I če šteri pošteni paler brani, kak je tüdi dužen braniti, nedostojnost, nahujska svoje privržence proti njemi, da njemi je ešče živlenje v nevarnosti. Pa nega tü pomoči? Mi smo jo najšli, a ne se je dovolilo, da bi jo v roke vzeli. Mi smo prosili od oblasti pomoč, da bi lejko en dühovnik par mesecov bio med našimi zapüščenimi sezonskimi delavci, njim predgao i mešüvao, je vodo, karao i včio pa tüdi zagovarjao proti krivicam, štere bi prišle nad nje. Ne smo bili poslühnjeni. Zdaj v javnosti zakričimo ešče ednok milo — tužno: Oblast, daj nam toliko podpore od naše vplačane dače, da bo mogo en dühovnik vrati düšnopastirstvo med našimi sezonskimi delavci v državi. Dolnja Lendava, 18. februara 1934. Kak lehko vsaki pomaga siromakom? V Slovenskoj Krajini je dosta siromakov, štere nikdar ne pokrije lastna streha, ne segreje lastna peč, ne obleče i ne nahrani lastni žep. Na stotine je teh. Da bi njim mogli spraviti človeka dostojno preživlanje bar na zadnje dni njihovoga stradanja, smo se odločili, da njim postavimo hišo „Dom sv. Frančiškaˮ. Brez smilenosti toga dela smilenja ne moremo zvršiti. Ar je pomenkanje veliko, je smilenost mala. A ta mala smilenost tüdi lejko pomaga, če se pravilno rabi. Mi ščemo tü pokazati na edno reč, z šterov lejko vsaki pomaga sebi i siromakom. Naše Novine že leta dugo Plačüjejo vso Poštnino za Dom sv. Frančiška. Pa prek sto falatov poštnine se reši edno leto. Plačüvale bi pa ešče tüdi podporo za hišo siromakov, če bi mele več naročnikov. Zato širiti Novine pomeni pomagati siromakom. Lastnik Novin je odločo, da vse čiste dohodke, ki bi po odbitki stroškov pri Novinaj ostali, obrne na Dom sv, Frančiška. Novine, če se razširijo v vsako hišo, bi na te način nüdile lepo vretino za preživlanje siromakov. Če bi vsaka hiša v Slov. Krajini naročila Novine, bi s tem krüh zraseo za naše siromake. Če bi mi meti okoli 25 jezero naročnikov,keliko je naših drüžin, siromaki glada nikdar ne bi trpeti v Domi. Teliko čistoga bi ostalo, da bi se z toga krüh lejko küpo. Pa Če bi samo Polovica hiš,to je vsaka drüga mela Novine, bi dobiti siromaki že veliko podporo leto za letom. Dvoji hasek bi tak meti naročniki. Čteli bi dobro i fal pa si düše bogatiti z pravicov i potrebnim znanjom pa tüdi siromakom, bi pomagati i slüžiti s tem plačo smilenosti od smilenoga Oče siromakov. Za to dvojo vrednost, za to dvojo plačo, za pravico i smilenost Postanimo vsi naročniki Novin. Vsakoga naj tolaži miseo: Za 24 Din. čtem dobro i pomagam siromakom. Novine koštajo mesečno samo 2 Din. v inozemstvo 6 Din. Plačajo se lejko mesečno ali iz hranilnov knižicov v vsakoj posojilnici. Ki pa zdaj ravno nema penez, nego ma vüpanje, da je dobi, naj je naroči s pripombov: Obvežem se, da je plačam te i te. Mesec plačila mora določiti, ka se v tiskarno to naznani. Bogatci včinijo jako dobro delo, če plačajo za siromake Novine. Nieden naš izseljenec ne bi smeo biti brez Novin. Pomagajmo našim siromakom z naročitvijöv Novin, s tem sebi najbole pomagamo. , . . . ... Izdajateo Novin. Čarno — rdeče ... Dve strašnivi sili se pripravlata na boj, sila brezvercov i sila vernikov, šteri neščejo i nemrejo zatajiti Boga. Na šteroj strani bo zmaga? Vernomi človeki, šteromi je dober i Vsemogoči Bog nebeski oča, je izid toga boja jasen, kak sveteo den. Verniki niti za hip ne dvomijo, ka bo zmago Bog. Rdeče zastave nevernikov se tüdi z velkim vüpanjom postavlajo v bojne vrste, častniki rdeče armade šo glasni; glas njuvoga srca je potlačen, pri rdpčih samo razum ma neovirano reč. „Zmagali bomo, ar zmagati moremo!“ pravijo rdeči ravno tak gvišno, s punov verov v končno zmago, kak tábor vernikov. Rdeči mislijo, ka človek lejko premaga Boga! Postavimo se na stališče rdečih; pravimo, ka nas bože plačilo na drügom sveti nikaj ne briga. Mislimo, ka živimo že v sredini rdečega raja, šteri je pač tü na zemli. Delajo stroji, zasebne lasti nega, vse je Sküpna last. Moški i ženske od 25 do 45 leta stari i stare delajo dnevno po 4 vöre, i itak je telko jestvin, pijače, obleča, ka se vse to nikak nemre potrošiti. Voditelje naroda si belijo glave, kak bi mogli potrošiti vse, kaj je velka drüžina vednakih lüdij pripovala. Sklenejo, ka ženske ne smejo na delo, ar je pov tüdi te prevelki, če samo moški delajo. Šole so pune. Gledališče ma vsaka ves, Vse lepe misli, štere je rodio človeči razum i vsa lepa čüvstva, štera je rodilo človeško srce, so knjige i šole preselile v možgane i srce vsakoga človeka. Svet je spremenjen v prelepi püngrad. Vse je lepo, vse je bogato. Siromaštva, trplenja nega. Jokati so pozabili lüdje, smeh je v vsakoj hiži, v vsakom srci, na vsakom obrazi doma.Raj je tü na sveti; drügoga,lepšega si človek niti ne žele... Mislimo tüdi to, ka se je vsa ta strašna sprememba izvršila v ednom leti, kajti rdečim je bila sreča mila. V ednom leti so teda lüdje na zemli prehoditi strašno, nam najmre strašno, dugo pot od zemelskoga pekla do zemelskoga raja. Jasno je, da v tom zemelskom raji ne bi poznati nikšega trplenja. Vsi lüdje bi biti srečni, samo srečni. Tüdi delo bi bilo lepo, pravi vžitek, kak vsa drüga opravila v tistom zemelskom raji. Človečanstvo bi prišlo do tiste popunosti, štero bi mi verniki radi dosegnoti na onom sveti. To se pravi: človečanstvo so spravili rdeči apoštolje do skrajne meje popunosti. Vse vidi i vse verje, da dale nega, da je prišlo človečanstvo do plota, prek šteroga nemre. I vse to brez Boga... Mislite, ka bi tü človek obstao? Mislite, ka bi človeča narava zdaj mi-rüvala? Mislite, ka bi človek Poznao zdaj zadovolnosti ? Ne. Človek slab i močen, srečen i nesrečen žele naprej, rad bi rasteo. Kak zdaj od nesreč bi-čani človek žele srečo, trpeči mir, ne-zadovolni zadovolstvo, ravno tak bi želeti blaženi v rdečem zemelskom raji novo blaženstvo, štero je zaednok zakrito pred človečim srcem i možgani. Človečanstvo bi iskalo, človečanstvo bi želelo nove, nadalnje rasti i palik prišlo do Boga ! Nad doseglivim je bilo i je nekaj, kaj je nedoseglivo. Tü je meja božega kralestva! Spoznanje, da je nekaj, ka je popolnejše, lepše, bole dovršeno napravleno kak to, ka vstvarja človek, nas vodi do meje božega kralevstva i do gospodara toga lepšega, do Boga. „Boga ne, raja na drügom sveti ne!ˮ pravijo rdeči. Raj bi radi prenesti na naš svet, Boga bi radi zbrisati iz svetlih višin; ne vidijo pa, ka je raj ravno zato raj, ar je zvün meje toga, ka je zemelsko doseglivo i Bog je zato Bog, ar je stvoriteo i nositeo nedosegtive popunosti! Žele po vstvarjanji, žela hoditi proti lepšemi, proti bole dovršenomi nas goni po poti, štera se konča pri raji, šteroga gospodar je Bog, stvarnik začetka i konca. ... Če je slabo na ednom konci poti, je dobro na drügom konci, če je doseglivo tü, je nedoseglivo na drügoj strani; što lübi belo, njemi čarno ne paše; što ne vörje v Boga, ne more vervati v napredek človeštva, ar začetek i konec napredka je Bog. Lejko bi teda pitati: gde so zabloditi s prave poti rdeči? Samo tam, gde so lepo i lejko živlenje, bratstvo i srečo nametali na küp i nad te küp napravili napis: eto, tü je raj! Zmotili so se, ar raj je ne lejko i lepo živlenje, raj je ne bratstvo i ne sréča: raj je tisti del poti, šteri del je ešče pred nami. Raj je — nedoseženo! Omenjena zabloda je tüdi vrelec strašnoga greha proti Bogi. Bog naj- 2 NOVINE 18. februara 1934. mre ne skladiščnik blaga, štero blago je potrebno za lepo i lejko živlenje, za bratstvo i srečo. Bog je samo sila, nevidna sila, štera v človeki delüje i ga usposobi, da stopaj po stopajom pride do lepšega i ležejšega živlenja, do sreča i bratstva. Rdeči pravijo, ka so si Boga izmislili lüdje. Je teda izmišijotina, ne pa istinska sila. Strašna pomota! Boga so spoznali lüdje, spoznali so ga v tistom hipi, kda so zdignoli svoje srce i svoj razum iz blata živalske zaostalosti i so stopili na pot napredka. Što verje v napredek, on vidi pred sebov raj i čüti Boga. Človek pa, šteri napredek zamenja z jelom, pilom, z lepim gvantom, z vris-kanjom i z lepov ženskov, takši človik ne vidi do rada, takši človek ne čüti Boga. ... Borba proti Bogi, je borba proti napredki. Brezverci so slabiči, šteri ne verjejo v rast, napredek, če tüdi na svoje slabe oči vidijo, kakše vse gible, vse raste, vse napredüje. Vernikom pravijo, ka so čarni, v istini so pa sami slepci, se potaplajo v strašnoj čarnoj kmici svojega brezverstva! — P. D . NEDELA. Prva postna nedela. Evangelium sv. Mátaia IV. Vu onom vremeni: Pelani je Jezuš vu püstino od Düha, ka bi se sküšavao od vraga. 1 gda bi se posto štirideset dni, i štirideset noči, teda je zagládo. I Pristopivši sküšavec, pravo je njemi: Či si Sin Boži,povej, naj eto kamenje krüh postane, ki odgovoreči pravo je: pisano je: ne žive z samim krühom človik, nego vsakov rečjov, štera shaja z vüst Boži. Teda ga je gori vzeo vrag vu sveti Varaš, i postavo je njega na Cerkveni vrh, i pravo je njemi: Či si Sin Boži, püsti se doli. Ar je pisano: ka je Angelom svojim zapovedao od tebe, i. pa roke vzemejo tebe, da morebiti ne vdariš vu kamen noge tvoje. Veli njemi Jezuš: pa je pisano: ne boš Sküšavao Gospodna Boga tvojega. Pali je gori vzeo njega vrag na brejg kruto visiki, i pokazao je njemi vsa Kralestva svejta, i njih diko, i pravo je njenih Eta vsa tebi dam, či pokleknovši mene molo bodeš. Teda veli njemi Jezuš: odidi šatan; ar je pisano :. Gospodnoga Boga tvojega bus molo, i njemi samomi slüžo. Teda. je ostavo njega vrag: i ovo Angelje so pristopili, i dvorbi so njemi. * * * „Teda ga je Düh odpelao v püstino, ga je hudi düh sküšavaoˮ. To dvojno, Jezušov post v püščavi i sküšavanje hüdoga düha, je vpelavanje Jéžuša Kristuša v njegovo mešijansko slüžbo. 40 dnevni post, kakti vse tri sküšavanja so v tesnoj zvezi z Jezušovim mešijanskim pozvanjom. Židovsko, izvoljeno lüstvo bože, se je Mešiaša zamislilo, kak ednoga mogočnoga krala etoga sveta, ki bo svoje lüstvo oslobodo od vseh neprijatelov i njim spravo velke časti i bogastvo i kak najmogočnejši i najslavnejši narod celoga sveta bo pod mešijašovim žezlom kralüvao vsem narodom i lüstvom na sveti. Z nebes bo prišeo naglo na rokaj angelski vojsk i bo zavladao v Izraeli. Tak čisto po človečem k zemelskom so si lüdje zamislili Odrešenika i Zveličitela etega sveta i njegovo mešijansko kralestvo na zemli. Tüdi hüdi düh dela nato, naj Kristuš sam zapela i prekani lüstvo i njihovo pogrešeno i neistinito mišlenje od Mešiaša samo potrdi, kakti pravo i dobro. „Moje kralestvo je ne od toga sveta!ˮ To je prva i svetla reč Kristušova. Zato včasi na začetki svojega dela da naznanje sveti, svojemi lüstvi, ka je v zablodi. I ravno zato dopüsti sküšavanje, ka sveti i svojemi zvoljenomi lüstvi pokaže pravo podobo Odrešenika i Zveličitela i pravo istinsko njegovo kralestvo i v kom to obstoji. „Bože kralestvo je ne jestvina i pitvina, nego mir i veselje v sv. Dühi!ˮ Zvoljeno lüstvo bože je čakalo od svojega Mešijaša obilnosti vseh zemelskih dobrot. Tak so si oni predstavlali „mešiansko kralestvo, v šterom bo teklo mleko i medˮ. Ali Kristuš i njegove kralestvo pa je resnica, istina, ne pa krüh. „Ne žive človek samo od krüha, nego od vsake reči bože, ki pride iz božih vüstˮ. Kristuš ne bo prineseo krüha, nego večne istine, od šterih bo človek živo. Na telovno vživanje etoga sveta, nego dühovno živle-nje iz resnice, to je Kristuš i krščanstvo. Drüga žela i pomota zvoljerioga lüstva je bila, naj bi Mešijaš bio tisti, ki bi meo velko zemelsko čest i diko i to bi naj melo tüdi njegovo lüstvo Izrael. Kristuš je prišeo iskat diko na svet ali ne za lüstvo, nego za Boga. Bogi more nazaj spraviti njegovo diko i čest, tüdi človeki šče nazaj spraviti njegovo človeče dostojanstvo, njegovo večno slavo i diko, nikak pa ne kakše posvetne i zemelske dike.. Zato je Kristuš dao za fundament krščanstva poniznost. „Ponižao se je i je vzeo na sebe podobo hlapca... ponižao se je do smrti, na križi. ..“ Piše sv. apoštol Paveo. Kristuš je ne za svetno parado, pa tüdi krščanstvo ne, kak bi ete svet rad! Tretja žela i zmota, naj bi si Kristuš podjarmo pod žezlo Izraelovoga mešijanskoga kralestva ves svet. „Vse to tebi dam ...“ Poželenje oči po bogastvi, imetji itd. etoga sveta. Kristuš i krščanska vera pa je ne to, nego: „Svojega Boga moli i njemi samomi slüži!ˮ To je vsebina Kristuša i njegovoga živlenja i delüvanja, ka bivši Boga molili v „dühi i resniciˮ i njemi samomi slüžili. Cerkvi, krščansvi je ne potrebno zlato, ne srebro, zemelsko bogastvo. Dosta bole raste i živi i več sada nosi v siromaštvi i pomenkanjiˮ. „Lisice majo svoje jame, ftice gnezda, Sin človeči pa nema mesta kam bi nagno svojo glavo!ˮ Tak Kristuš! „Ne nosite sebom ne palice, ne plašča, ne mošnje ...“ Tak delavci mešijanskoga kralestva. »Med svoje je prišeo i njegovi njega ne so srpijali...“ Zakoj ne? Ravno zato, ar njim je ne spuno človečih i zemelskih žel. Ar Bog i njegovo kralestvo je drügo, kak bi si ga pokvarjena človeča natura želela. zakaj dnesden vera i krščanstvo mnoge ne vleče? Zato, ar se Bog i sv. vera nernre ravnati po želaj i mišlenji lüstva, etoga sveta, posebno pa ne po pokvarjenoj človečoj naturi ne. „Što more, naj razmi...“ Pisma naših z tüjine Abrechville, Francija. Hvalen bojdi jezuš Kristuš, na veke Amen! Poštüvani Urednik Novin! Prav srčno Vas pozdravlam, pa Vam želem mnogo Božega blagoslova in zdravja vtom novom leti. Naj Vam Smileni jezuš ino Blažena Devica Marija poplačati Vaše trüde, štere mate za rešenje človečih düš, Naznanjam Vam tüdi, da bom mela nadale vse liste, kak preminoče leto, ar brezi teh nemorem živeti. Ga sem še doma bila, seni je zmerom rada štela, posebno pa zdaj v tom tühinskom kraji, Kje ne čüjem nikaj domačega jezika, sem jih jako potrebna. Z veseljom jih zmerom redno sprejemam i sem Vam jako hvaležna. Tü mi prinašajo mnogo hastnovitoga za düševno zdravje. Tüdi Vam naznanjata da sem vsaki den pri sv. meši, ar sem pri lübi sestraj i mam priliko vsaki den poslüšati rejč božo. Nemorem se zadosta zahvaliti lübomi Jezuši, da me je pripelao v takšo krščansko hišo. Samo to edno prosim lüboga Jezuša i nebesko Mater, naj podehta vsem mojim domačim ino meni düševno i telovno zdravje, ka se ednok nazaj povrnem v drago domovino, gde sem bila rojena i sprijela sv. krščansko vero. Zato molim zmerom „Daj lübi dobrotiven Bog, da bom delala z rodolübnim delovanjom svojoj domovini čast ino, da si tak zaslüžim miren počitek v njenom kriliˮ. Pošilam Vam 50 fr. to je naročnina za to leto. Ka znaša prek 10 Din., naj bo za občinske sirote. Zdaj pa ostanem z milim Bogom pa pozdravlam drage domače i celo Slov. Krajino. — Z odličnim poštüvanjem Emilia Gaber iz Srdice. (Hvala za naročnino i dar za sirote. Vse sprejeli. Vr.) Svetomi Oči Piji XI. namestniki Kristušovomi Želemo ob 12 letnici koronanja Kristušovo Srce. Srce dobroga Pastira, ki išče zgüblene. Srce trpečega Zveličitela, ki se je vsega darüvalo za naše rešenje. Srce Marijinoga lübečega deteta, ki je z najvekšov detinskov lübeznostjov visilo na svojem deteti. Molimo za Svetoga Očo, da nas pripelajo po Mariji k Jezuši. V nebo kriči. Ruski odvetnik Brojakovski sedi v Belgradi na zatožnoj klopi. Kriv je, da je odirao siromake i to svoje rojake, pobegle Ruse. Pralja Nikolič Stana je povedala, da njej je fiškališ posodo 1000 Din. i je mogla mesečno plačati 100 Din. obresti. Maškov Aleksander, inženir, zdaj raztrgan šofer, je povedao, da bi ga Brojakovski vrgo na cesto, če ne bi küpo od njega stari, spotreti avto za 35 jezero dinarov, z šterim je samo po polnoči lejko vozo, ar so se ga podnevi Ogibali potniki. Gda ga je siromaček izplačan, te je fiškališ njegov avto odao za 5000 dinarov drugomi, njega pa vrgo na cesto. Devet mesecov je bio brez vse slüžbe človek, ki je mogo prehraniti mater, ženo i troje dece. Pa to ne zadosta. Naj niti službe ne dobi, njemi je odpüstnice tüdi ne dao, ka bi lejko indri bio šofer. To je dovolo od prometnoga šefa po smilenosti. — Pakin Nikola, negdaj oficir, zdaj kelnar, si je tüdi ízposodo od fiškališa Brojakovskoga 2000 Din. Ar ne mogo plačati, njemi je dao vse njegove reči, tüdi drage vojaške knige zlicitirati za 800 Din. — V nebo kriči. Delavci (držina) veleposestva pri Gradi so poslali na oblast pritožbo. Duga leta so robotili grofi i dobili so odpüst iz slüžbe zdaj v zimi brez vse odškodnine. Vertič Matjaš je slüžo 37 let, svoje zemle nema nikaj, drüžine ma 9. Košalin Jürij brez lastne zemle, je slüžo 29 let, drüžine ma 4. Šinko Peter je slüžo 24 let, ma ½ orala svoje zemle i 5 drüžin. Pozvek Matjaš je slüžo 14 let, drüžine ma 5, zemle nikaj. Bauer Franc je slüžo 39 let, ma ½ orala svoje zemle i 4 drüžine. Hüll Alojz je slüžo 14 let, ma 4 drüžine, zemle nikaj. Petrovič Štefan. Košalin Franc, Bauer Alojz nemajo nikaj svoje zémle, pač pa drüžine z večimi kotrigami i večletno slüžbo za sebov. Prosijo oblast, naj njim razdeli tistih 40 oralov zemle, štere ma veleposestvo za vzorno gospodárstvo, oni sami pa ne vejo s koj živeti. Na beltinskom veleposestvi je 45 grofovskih drüžin z 225 člani. Tüdi tej so poslali prošnjo na oblast, naj se ne spozabi z njih i njim zasigura ali stalno slüžbo, ali pa zemlo za preživlanje. O keliko nevol kriči zdaj v nebo! Politični pregled. Naš parlament i senat delata. Predloženi je zakon od nove dače. Parlament ga je kak i senat sprejeo. Veliki viher je nastao v parlamenti zavolo agrarne reforme v Bosni. Tak zvano begluško zemlo je najmre država odküpila. A peneze so dobili takši, šterim so ne šli. Ministerski predsednik Uzunovič je dao izjavo, da so krivci v zapori i krivi uradniki zgübili slüžbo. Poslanec Kadič, ki je tüdi zapleten v to krajo, je komaj prišo do reči, gda se je šteo zagovoriti. Balkanski pakt. Februara 9. so podpisali zastopniki Jugoslavije, Romunije, Turčije i Grčke v Atenah, glavnom mesti Grčke, balkanski pakt. Pakt pomeni pogodbo. Balkanski se zove, ar so ga podpisale države, ki so na polotoki Balkani. Falita samo Albanija i Bolgarija. Obema je pa pogodba püstila odprta vrata, ka lejko gdašte pristopi. V 1. §. se države podpisnice zavežejo, da občuvajo svoje Balkanske meje. V 2. §. določijo složno delo, če bi se njihove pravice kratile i ka nedo delale proti ostalim balkanski državam, štere so k pogodbi ešče ne Pristopite. V 3. §. dajo izjavo-, da bo ta pogodba te valala, gda jo državni zbori sprejmejo i ka je te sporazum dostopen tüdi vsem drügim balkanskim državam. — Z tov pogodbov je stlačena duga pot za mir v Srednjoj Europi. Francija. Francozka nova vlada Deladiera je samo par dni živela. To pa zato, ar so v novo vlado stopili isti podpirači ropara Stavinskoga, kak so prle bili, samo imena so bila drüga. To je pošteni francozki narod tak svadilo, da se ga je stojezero zbralo v Parizi i tü zahtevalo odstop vlade z zamazanimi rokami. Vlada Deladi-erova je dala strelati na narod, na tiste vojake, ki so leta prebili v strelnih jarkaj i rešili sloboščino Francije. A j narod se je ne dao prestrašiti. Dvanajset je mrtvih, več stotin pa ranjenih, a prestrašit narod ne se je dao. V nevarnosti je bio parlament, da ga demonstranti zažgejo i poslanci v njem prejdejo. Gda je to opazila slobodnozidarska protiverska vlada, je dala P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. X. Na romarskoj poti v Einsiedeln. Prišestni den je drügi dühovnik, Pater Nepomuk Buchman, izvršo ravnoiste o blede ali, budi Bogi položeno, brezi haska. A zdaj je bio dečko najbole nemiren i razkačem. Potom je pelao pater celo drüžbo v velko dvorano, olepšano s podobami raznih gospodov i velikašov v naravnoj velikosti. Leopold je ogledüvao te podobe z velkim veseljom i zanimanjom imenüvao je vojake. Najbole se njemi je Vidla podoba pruskoga krala. Pred podobov papa Pija IX. je skleno.glavo, i gda so njemi jo prinesli pred oči, je zapro tüdi oči. Nato je povedo pater: „To mi zadostüje.ˮ V sredo i četrtek so obsedenoga odpelali v kapelo, v šteroj je znamenita milostna podoba Matere Bože. Gda so navzoči motili 5 oča-našov i zdrav imanj, se je mali trošo po celom teli i stanovitno gibao z glavov i z rokami. Na vse kriple se je trüdio, da bi vujšo iz kapele i včasi je sklono glavo kak so začnoli moliti. Gda so šli z kapele, so ga komaj i teško zadržali, da njim ne vujšeo z nje. Kakšo grozo i strah ma šatan že samo pred podobov Matere Bože! Šče ednok so skušali gospodje Patri dečka od šatana osloboditi ali tüdi zdaj zobston. Zato so gospodom, ki so ga pripelali, svetüvaii, naj se obrnejo na cerkveno oblast, na pristojnoga püšpeka, šteri določi primernoga duhovnika, za izganjanje šatana. Te nasvet so njim že prle dali očevje kapucini v Damaski pri Basileji. V pisanom priporočili, šteroga je pater Hijeronim dao g. plebanoši Breyi, je pri dečki potrjena prava obsedenost od hüdoga düha. Nazaj idoč je bio Leopold Čisto srečen i se je obnašo popunoma mirno i tiho. Ali gda „je prišeo domo, je celih štirnajst dni ne spregovoro reči. Na Telovo so oba dečka pelali v cerkev. Tű se je isto godilo kak v Einsiedelni. Po božoj slüžbi jiva je pelao g. Tresch, poškropo klüko na dveraj z blagoslovlenov vodov, i včasi je dečkoma minolo veselje, da bi vujšla. Zdaj jiva je pelao v svojo spalnico pred podobo Matere Bože. Branila sta se pa na njo poglednoti. Nekoga dneva so pelali plebanoš Brey oba brata na sprehod v cintorsko kapelo. Mati, obe sestri dvorjenic i cestar so jiva sprevajali. Jožef je šo zadovolno, a ne tak starejši brat. Prišedši k mosti, sta skočila obadva dečka na plot i sta štela skočiti v vodo. Samo z velkov težavov so jiva zadržali i prisilili k nadalnoj poti. Gda so prišli do velkoga oreha blüzi j cerkvi, se je Leopold brano iti dale i so ga mogli posili dale vlečti. Pred cerkvenimi vrati se je vlegeo na zemlo. To njemi je pa malo pomagalo: kratkomalo so ga zgrabili i nesli v cerkev. Za hip je ostao miren i je celo molo nekelko molitev z Jožefom i drügimi. Kak je trbelo vnogo trüda, da so Leopolda spravili v cerkev, ravnotak nalejci se je od nje ločo. Dečka sta od hiže bože bežala proti vesi kak zavca, tak da so njima drügi ne mogli slediti. Tak se njima je mrzila cerkev. (Dale) 18. februara 1934. NOVINE 3 ostavko i je Lebrun prezident povero j poštenjaki Doumergne-ji sestavo vlade. Te jo je iz sami poštenjakov ne gledoč na to, da li so poslanci ali ne, sestavo. Namen vlade je, da razpiše volitve, naj francuzi narod dobi pri- | liko, ka vrže vso tisto gospodo i vse j tiste socialiste pa slobodnozidare, ki majo keleče roke i kradnejo njegovo vrednost. — Komunisti delajo velike nemire v Franciji. Šteli so zažgati cerkev sv. Ambroža, a policija je hüdo- bijo preprečila. Socialisti i komunisti so nap ovedali štrajk po celoj državi. Vlada je držala gor red z vojskov i policijov. Nekaj je mrtvih i ranjeníh. Madjarska. Madjarska je ponovila diplomatske Zveze z Rusijov. Sinovje Marijine države se bodo odsehmao drüžili z preganjalci vere i z morilci milijonov nedužnih. Pač svet dela vse na edno kopito i ne pita Ravnitela sveta, dobroga Boga, da li je to prav, ka dela, ali ne. Bomo vidili. SLOVENSKA KRAJINA. Črensovci. Teško so zbetežali g. Luthar Štefan, šolski upraviteo i | kantor cerkveni. — Zbetežala i v bolnico spravlena je tüdi dekla g. plivanoša Zadravca, Balažicova z Hotize. Naj dober Jezuš da skorajšnje ozdrav lenje obema. — G. Luthari so že včü-noli mučni, velki krči i so dosta boši. Gasilski dom v Žižkih. Dnes tjeden so se odločili Žižkovski gasilci, da bodo zidali svoj dom. Vsi so za to, zdaj iščejo samo šče prostor, gde de postavlen gasilski dom. Lepa lübezen. G. Zalai Matjaš, šolski upraviteo v pokoji, ki stanüjejo v Maribori, so nabrali i tüdi zraven darüvali na prvo hišo siromakov v, Slov. Krajini 220 Din. Odbor za zi- danje Doma sv. Frančiška se za velikodüšno lübezen g. šolskomi upravitelj toplo zahvali. — Bog povrni! Novine so naraste za mesec februar za 43 komade i to v sledečih krajaj: Francija, Pertoča Štajarsko, Gorica, Bednja, Trnje, Bogojina, Renkovci, Mala Polana, Dobrovnik, Prosečka ves, Gančani, Črensovci i Mostje. Le tak naprej v vsakoj občini! Martjanci. V sadovnjaki kmeta Novaka so najšli novorojeno mrtvo dekličko v cote zasükano. Što je nečloveča mati, išče orožništvo. M. Sobota. Za ravnitela gimnazije je imenüvani g. Strmšek Pavel, profesor klasične gimnazije v Maribori. Letni redni občni zbor ŠK. Mura v M. Soboti se vrši z navadnim dnevnim redom dne 7. marca 1934. ob 20 vüri v klubovom lokali. (Posebna soba gostilne Turk). Navuk za tretjired je dnes tjeden v Črensovcih po večernici. Večernice ob 2. Hotiza. Teško so zbetežali naš predragi dühovnik, g, Bakan Štefan. Dobra mati Marija, ozdravi nam jih kemprle. Malo so že boši. Žižki. Žalig Jožek, petletni deček Žalig Jožefa, se je zmenjao s so-sedovov dekličkov isto pet let starov pri slamoreznici. Začela sta jo tüdi goniti i probati kak reže. Samo ka je ta proba mela žalosten konec. Jožek je zgübo en prst. Vsega zdrüzganoga so njemi odrezali v sobočkoj bolnišnici. Hotiza. Našiva morilca oče, Kirec August i Štefan sta v Maribori obsojeniva ino sta dobila vsaki 14 mesečno ostro vozo. Zahvala. Pri sprevodi pokojnoga Edšidt Janoša, upravnika naših listov se je zbralo teliko odličnih gospodov i tak velika vnožina naroda, da so dobili naši listi po toj vdeležbi vso priznanje. Zato se prav toplo zahvalüjemo gg. Lipovšek Kašperi, srezkomi načelniki, Hartner Ferdinandi, župani sobočkomi, Čeh Franci, predsedniki trgovskoga gremija, Kerec Franci, šefi borze dela, Dr. Bratina Franci, srezkomi podnačelniki v pokoji, Celec Ferdinandi, župani za sobočko okolico, Bajlec Franci, odv. pripravnik Dr. Vu-čak zdravniki, Kühar Mihal, železniškomi uradniki, Turkovoj i Kemenjovoj drüžini, zavodi Martinišče, častno zastopano celoj tišinskoj fari pa vsem domačim, beltinskim i črensovskim farnikom i drügim navzočim za vdeležbe. Daj Bože, da nas bodo naši listi drüžili vsikdar v lübezni na tom sveti i v večnom miri na drügom. — Vredništvo i uprava Novin, M. Lista i M. Ogračeka v Črensovcih. M. Ograček za siroto. Šandor Gizela iz pristave Jule pri Črensovcih, i naročnica M. Lista, je svoj Ograček plačala za edno siromaško dete. Pa | sáma si tüdi z teškim delom slüži krűh. Te Ograček dobi najsiromaškejšo dete iz Črensovec. k______________________________________ Na podporo Novin i M. Lista je nabrao starišina Horvat Peter na gostüvanji pri dovici Šerüga Ana pri Sv. Sebeščani 83 Din. Bog plačaj nabirateli i darovnikom. Što bo upravnik Novin? Več pošteni lüdi se je Zglasilo, da bi radi prevzeli po preminolom g. Edšidi vod-sto uprave naših listov. Naznanjamo njim, da zaednok ne bomo nastavili nikšega upravnika. Vse se naj pošle v Črensovce. Ki pa ma kakši poseo v Soboti ali sobočka okolica lehko opravi svoje posle pri pokojnoga dovici, Ani. Ana ma na skrbi hišo i vse prek da upravi v Črensovce. Vzemite to na znanje. Priporočilo Novin. „Čast mi je Vas izvestiti, da Vam pošilam naprej celoletno naročnino. Jako se Vam zahvalüjem na rednom pošilanji Vašega lista i za Vaš trüd. Novine so zdaj prav lepe i koristne za vsakoga gospodara, zato je priporočam vsakomi Prekmurci odnosno Slovenci, da jih naroči, če jih do zdaj nemaˮ. — Norčič Jožef iz Krajine, art. podnarednik v Boki Kot. (Naročnino sprejeli, Bog plačaj. Vr.) Kalendarje. Javite na upravo Novin v Črensovce, što ne dobio kalendara, zato, ka se je že zgodilo, da so prišli nazaj brez naslova, ar se je naslov na pošti zgübo. Če što ne bi dobo kalendarov, naj nam taki javi. Podpora. G. Kuhar Ivan, dekan v Prelogi, naš rojak iz Sobote, so nam poslali Din. 100 naročnine i podpore. — Ne imenüvani gospod dühovnik so pa plačali edne Novine za ednoga siromaka. Bog povrni obema obilno. Zdala sta se dnes tjeden v Soboti v kat. cerkvi g. Žižek Matjaš, žand. narednik v Bileči rodom iz Črensovec z gd. Neszményijovov, hčerkov g. voditela zemliške knige v Soboti. Bog jiva blagoslovi. — Dvodnevni tečaj za sajenje, oskrbo in preceplanje sadnoga drevja se vrši dne 2. in 3. marca t. 1. na banovinskoj in sadjarskoj šoli v Maribori. Tečaj je teoretičen i praktičen pa trpi vsaki den od 8—12. in od 14—18. vüre. Zgodovina zavarvanja „Kari-tas“. Posmrtninsko zavarvanje „Kari-tasˮ je gotovo edna najpomembnejših socijalnih ustanov zadnjega časa. Ta način posmrtninskoga zavarvana ma svoj nastanek v Nemčiji. V zadnjih letaj se je to zavarvanje s čüdovitov hitrostjov razširilo tüdi po celoj Avstriji, v Franciji i Ameriki. V kratkom časi je „Karitas“ popolnoma izpodri-nila razne pomožne blagajne i samo-pomoči. Dnes štejejo razne „Karitas“, i po tom načini zgrajene ustanove, milijone zavarvancov. Socijalno delo teh „Karitas“ je neprecenlivo. Izklüčeno je tű vsaka špekulacija z betežnimi i starimi osobami. Namenjeno je predvsem mlajšim osobam i osobam srednje starosti. Starejše, do največ 80 let stare osebe, se lehko zavarjejo samo za male šume. Po večini se zavarvanci sami zavarjejo v hasek domačih (starši v hasek dece itd.). Tüdi če je plačnik drüga osoba, mora zavarvanec znati za zavarvanje — svojeročni podpis zavarvanca na ponüdbi je brezpogojno potreben ! Kem mlajši se zavar-ješ, tem vekše vgodnosti se ti nüdijo. Za zavarvance same je to zavarvanje velike vzgojne i jakostne vrednosti. V jesen leta 1931 smo tüdi Slovenci po dugših i temelitih pripravaj dobili svojo „Karitasˮ. Penezno kritje je prevzela Vzajemna Zavarovalnica v Ljubljani, jedini i zdaj že 33 let star slovenski zavarvalni zavod. Dozdašnji razvoj nas osvedočüje, da „Karitas“ tüdi pri nas naskori zacvete kak v ino- j zemstvi. Pri „Karitasˮ more biti zavarvana vsaka zdrava, od 7 do 80 let stara osoba. V „Karitas“ se sprejemajo stranke na podlagi ponüdb, štere so zavarvane osebe svojeročno podpisale. Svojeročni podpis zavarvane osobe na ponüdbi je brezpogojno potreben. Zdravniška Preiskava navadno ne potrebna. Osoba, štere zavarvanje je bilo odklonjeno, ali je bio predpi-san čakalni rok (bolezenske, lehko predloži zdravniško svedočanstvo, če misli, da je odklonitev, odn. predpis čakalnoga roka, neupravičen. Sprejemna pristojbina za vsako zavarvanje ne gledoč na vstopno starost znaša 10 Din. To pristojbino trbe plačati taki pri podpisi ponüdbe. (Vsa pojasnila dobite v uredništvi Novin v Črensovcih i pri „Karitas“ v Maribori, Orožnova u. 8.) Bodite pametni. Pred par tjedni so Novine v Prekosnicaj prinesle šalo od kantora i prve pesmarice. Nekaki so to začeli razlagati na še živoga kantora i pesmarico. Takša sodba je grešna. Ka so Novine objavile, se je zgodilo na Štajerskom pred vnogimi letami i so že vsi mrtvi, od šterih je bio guč. Pametni i Pravični bodimo. Naši ovadniki. Nekše Čarne düše rovajo proti našemi kraji i lüdstvi, ka smo ne zato državo. Od ministerstva do ministerstva trosijo te laži za svoj dobiček gvüsni ovadniki. G. Benko Jožef, nar. poslanec, je v Soboti v svojem govori ostro obsodo te zgrablivce našega poštenja. Prosimo poslanca lendavskoga sreza, g. Hajdinjaka, naj na ministerstvi zve, što so tej nesramni lažlivci i naj na ednom sprevišči pove iména teh zverin. To je neobhodno potrebno, da našiva g. poslanca z odločnim nastopom napravita že ednok konec toj grdoj gonji. Treznostno drüštvo pri Gradi. Naš g. kaplan, Rataj Anton so se lo-tili dela, ki je potrebno za naš kraj. Nastavlajo nam treznostno, ali abstinenčno drüštvo, da bi nas odvadili od opojnih pijač i od nerednoga pila. Mi jih pozdravlamo pri tom nakanenji i njim obečamo, da jih bomo podpirali. Jako dobro bi bilo tüdi odpreti brezalkoholne krčmo. D. Lendava. Gospod Dr. Pikuš Janko, odvetnik so odložili Predsedstvo pri jugoslovensko j narodnoj organizaciji. Potrebüjejo počinka, ar so njim živci jako oslabeli, kak so sami dali izjavo. Što bo vodo osirotelo i što bo oživo vmirajočo organizacijo, je teško povedati. Poleg Novin priporočamo, da si naročite, ki mate občem, „Slovenskoga gospodaraˮ iz Maribora i „Do-moljubaˮ iz Ljubljane. Prvoga cena na leto 32 Din., drügoga 40 Din. Lepi veliki listi, Ki poleg Novin šče več čteti, naj si naroči te dobre krščanske liste. Gospodinjski tečaj v Žižkih. Držijo ga šolske sestre. Prijavilo se je 20 vdeleženk, a sprejeto jih je po predpisih samo 14. Pametno i hvalevredno pa nad vse priporočlivo i za drüge takše tečaje je, da sestre najvekšo skrb polagajo na to, kak se naj pripravi dobra, tečna domača hrana, kak zelje, repa,, krumplm, povitice (presne) itd. Negda je Goričanec repo jo negdi. Pá so ga pitali, ka si pa jo. Odgovoro je, ka motvoze. I prav je meo. Vnogokrat je repa ne drügo kak motvoz. Domačo hrano naj znajo gospodinje dobro pripraviti, za torte i slačec nemajo ni penez, ni časa. Zdrav pa te kecmec tüdi ne. Teh sladkarij do pri sestrah čista malo delale tečajnice. — Edno bi ešče tü pripomnili. Niedna dekla náj ne zapüsti tečaja, ka se ne bi navčila hlač, robač, predpasnikov, jank, reklinov šivati. To je potrebno za kmečke dekle. Tečaj bo trpo 3 mesece. Radovci. Febr. 7. se je slüžilo gostüvanje., pri Gumilar Ivani. Oženila se je njegova sestra z Pintarič Karolom. Na tom gostüvanji sta nabrala Gumilar Janoš i žena z G. Lendave na „Dom sv. Frančiškaˮ 64.50 Din. Za naš kraj je to nekaj zvünrednoga, gde se teliko potroši po krčmaj te, gda je tüdi doma dosta piti. Keliko več sreče i blagoslova bi bilo pri drüžinaj, če bi se te brez potrebe tazmetan penez obrno na siromake ali dao v drüge dobre namene. Vsem svatom naj Bog povrne smilenost, ki je Oča sirot. Nasledüjte vsi grački farniki te lepi zgled, podpirajte sirote. D. Bistrica. Nekaj naših vroče-krvnih dečkov je začelo boj preminoče dni v občini. Odliküvao se je posebno eden v divjaštvi, ki je nabio nesmilene vse desno i levo, ka njemi je prišlo pod roke. Primerni navuk so dobili dečki dnestjeden od g. kaplana Bejek Janoša v predgi, ki so njim v ostrih rečej razložili grdo stran bitja. Bog dáj, da bi pomagalo. Zbirajo se Socialni demokratje. Naše notrašnje ministerstvo je odobrilo stranko socialnih demokratov. Tej so se zdaj začeli gibati i spravlati pristaše v svoj tabor. To je Svetovna stranka, velika sovražnica vere, ki je vpelala po celom sveti razredne boje med narod i iz štere je zraseo komunizem v Rusiji, na Madjarskom i po celom sveti. Ta stranka je dovoljena i lovi zdaj lüdi v svoje mreže. Leta 1929. so meli Socialni demokratje ednoga poslanca, Petejana sabola iz Maribora. Zdaj se tüdi v Maribori najbole organizirajo, gde ščejo izdati dnevnik pod imenom »Delavska politika". V Slov. Krajini, kak se nam poroča, dela na organizaciji socialnodemokratske stranke g. Horvat Izidor iz Žižkov, zdaj vučiteo v D. Lendavi, če je istina. Od naših v tüjini. N. Hamilton. Canada. Zaročila sta se Kolenko Kalman iz Črensovec i Vinčec Marta z Trnja. Želemo obilno božega blagoslova na novi zakon. S. Bethlehem. V dvorani kat. cerkve sv. Jožefa so meli Slovenci velike koline. Čisti dobiček ide v dober namen. — Vmrla je Markač Marija, žena Markač Andraša, ki je doma od sv. Sebeščana. Chicago. Vmro je tű Zelko Franc, doma iz Lemerja. Newark. Odpotüvao je v stari kraj, v naše Križovce na obisk Čahuk Aleksander. Bridgeport. Bakan Jožefa žena, Marija je pri stepanji tepiha spadnola z tretjega štoka i si vlomila šinjek.-Včasi so jo odpelali v bolnišnico, gde je pa za dobre polvüre Vmrla. (Ame-rik. Slov. Glas.) Pozdrav pošilajo: Gomboc Fri-derik, Flesseles, Francija, doma iz Gerlinec svojim domačim i celoj Slov. Krajini. — Maroša Štefan, Le Breau, Francija iz Gančan i njegova žena pa Jerebic Martin celoj Slov. Krajini, posebno pa svojim starišom, bratom i sestram. (Naročnina za lani i letos poravnana. Vr.) Joško Maučec: Spoznajmo slovanske narode! Po koži i postavi se človeči rod navadno deli na petero plemen: 1. Kavkaška ali belo pleme je med vsemi najlepše postave i bele kože. Skoro vsi kulturni narodi so toga plemena, ki stanüjejo po celoj Europi, po jüžnoj i jüžno-zahodnoj Aziji, po severnoj Afriki i zdaj je že naseljeno tüdi v Ameriki i drügih europskih naselbinaj. 2. Mongolsko pleme ma vdrt nos, male, globoko ležeče oči i je olnato-žute kože. Stanüje v Srednjoj i severno-shodnoj Aziji. Mongolskomi plemeni se prištevajo tüdi naši sosedje Madjari. 3. Etijopsko ali čarno pleme se loči od drügih s svojim ploščatim obrazom, z čarnov kožov i s kratkimi kodrastimi vlasmi. Lüdje toga plemena, štere mi navadno zovemo zamorce, živejo v Srednjoj j južnoj Afriki, tüdi v Ameriki so bili kak robi — po sili naseljeni. 4. Amerikansko pleme je najbole spodobno rnongplskomi, vendar pa se tüdi nikelko približüje kaukaškomi ali belomi plemeni. To pleme, ki je rdečkasto — žute kože, prebiva v Ameriki i šte najmenje lüdi- ö. Malajsko pleme je čarno-žute kože, inači pa je nikelko spodobno belomi plemeni. Prebiva po otokih jüžne Ažije i v Australiji. (Dale) 4 NOVINE 18. februara 1934. Kratki glasi. V Šiški pri Ljubljani je neki hüdodelnik oropao podobo Matere bože i odneso ž nje dve koroni i več prstanov pa vühanov (oringlinov). Dva Bosanca, Biljuk Mahmud i Sulejman sta bila po posli v Pod-gorji i šla domo v Zenico. Eden je šo naprej i delao ter ar je snežilo, drügi pa vodo konjička z terhom. Naednok je konj skočo z capaša. Zosego se je vuka, ki ga je zgrabo za bedra. Ar sta ne mela orožja, je eden tak močno brsno vuka ka je té ta spadno. Cela Čreda vukov se je zdaj vrgla na ranjenoga vuka i ge požrla. Nasitila pa se ne. Zato je vdrla za Bósancima. Teva sta vužgala günjo i z tem ognjom stražila vuke, dokeč sta ne prišla srečno v domačo ves, gde sta njima prišli veščarje napomoč i pregnali vučo čredo i z vesi. V Portugaliji so komunisti napravili zaroto, da bi vrgli vlado. A ta je zvedila za njihovo nakanenje i je preprečila. Vojaštvo je na petaj. V Austriji so bili te dni veliki boji med socialnimi demokrati i vladov. Vnogo lüdi je mrtvih i ranjeníh. V Nemčiji zapirajo dühovnike i farare, ki se vidijo vladi nevarni. V Granensteini so farniki javili gor svojega plivanoša, ka je v predgi grajao protiverska djanja narodni socialistov. Faulhaber nadškof i kardinal v Müncheni je zato dao cerkev na leto dni zapreti i se ne bo v njej vršila boža slüžba. Takši farniki drügoga ne zaslüžijo. Cerkvena oblast je vernikom prepovedala, da bi se dali kaštigati (vkaplati) ali drüge za to oblasti prijaviti. Protiverski nemški zakon najmre šče vse moške dati vkopiti, šteri so betežni ali v pameti zaostani. Ar je te zakon proti Kristušovomi navuki, ga cerkev ostro obsoja. Estonija je dobavlala vladi v Peru-ji v J. Ameriki torpedo-rüšilce i je za nje dobila 20 mil. dinarov menje, kak je Perujska vlada izplačala. Teh 20 milijonov se je prej razkadilo pri nekšoj židovskoj firmi, štera je pri küpčiji posredüvala. Polski pisateo Novakovski je obiskao v Moskvi voditela boljševikov Radek Karola. Žive v krasno palači i pije konjak iz kupic bivšega cara Nikolaja II. Ma tak velki balkon njegovo stanovanje, da najde na njem 300 lüdi prostora. Da komunist Radek ma tüdi hlapico, se samo po sebi razmi. Komunisti samo predgajo vedna-kost, a je ne držijo. Caillaux, francuski negdašnji minister i zapriseženi preganjalec i ropar vere pa cerkve je pravo zdaj, gda je na svetlo prišla kraja Stavinskoga, „da se narod mora nazaj povrnoti k evangeliumi.“ Na Francuskom so najmre odpravili krščanski navuk iz šol i zdaj previdijo, da se brez Boga od-gajajo samo hüdodelci. To vse so napravili v Franciji slobodnozidarje. 108 dni nepretrgano moli v Pekingi k poganskomi bogi Buddhi 108 lam, to je poganskih dühovnikov, naj se Kitajska reši nesreče boja. Molijo glasno nekše nerazumlive reči i držijo v rokaj molitvene mlineke. Po svojoj blodnoj poganskoj veri mislijo, da kolikokrat njim veter požene v roki mali lehki mlinek, ali vetrnico, telikokrat molijo. Keliko naših molitev i žrtev je še potrebno, da te blodne düše pridejo do spoznanja pravice Kristušove. V Münsteri na Nemškom je postao novi püšpek profesor Klemens August. V svojem pastirskom listi povdarja, „da bo brano Kristušovo vero proti vsakoj sili. Od dohodkov pa, šteri neso potrebni za njegovo zdrža- j vanje, za sebe nikaj ne obdrži, nego je potroši za siromake i za razširjanje kralestva božega. To je ne nova zapoved, to je stara zapoved cerkve Kristušove.ˮ — Pravi düh Kristušov je v teh rečaj. V krščanskoj Dolini, — tak se zove en kraj v Siriji, — štera je mela dozdaj 20 jezero razkolnikov, je veliki deo teh prestopo v katoličansko cerkev. V nešternih vesnicaj od prvoga do zadnjega vsi stanovniki. Zidajo si cerkve, kapele i katoličanske šole. Triletnico povrnenja v kat. cer- kev so obhajali Jakobiti v Indiji z velikov slovestnostjov. Pri toj priliki se je povrno v naroče svete kat. cerkve tüdi P. A. Abraham, odličen pivnik, šteroga je sprejeo v Travankove-i v krilo cerkve sam škof Mar Ivanios, ki je prle tüdi sam bio razkolnik. Tri i pol milijone porcij jestvine je razdelo katoličanski dühovnik Mem-psey Timotej v St. Louisi, v Sev. Ameriki. Za gladne siromake je odpro hišo i vsakomi dao hrano, ki je bio potreben zavolo sirmaštva i ne gledao ni na vero, ni na narodnost. V dvema letoma je razdelo to grozno veliko količino. Hrano je pa sproso po hišaj. On nikdar ne pita što si i ka si, nego gleda samo potrebo. Njegova navadna reč je: „Če je človek lačen, ne potrebüje navuka, nego hrane.ˮ V Beogradi je vmro v 90. leti starosti Courtieux Jožef, rodom Francuz, ki je bio vojak pape Pija IX. v regementi Zuavov, da brani svetoga Očo proti garibaldincom. Sledkar se je borio doma na Francuskom i 1. 1876 je prišo v Belgrad, da brani krščanstvo proti poganskomi Törki. Bio je jako Pobožen človek i smileni do siromakov. Bistrički Ferko: Sirmacje. Glavačov Števan so že dugo kopali sneg s strehe. Gjes celi den majo delo s snegom. Predpoudnom so ba-lili občinske težake. Sneg so metali po glavnoj cesti od čerensoske škoule do Jule. Nej so že bili oča Števan za takše delo, pa človik more iti čiravno je stari. Samo či klüka za drügim z vijačov na rami pa je že dobro. Morejo pa iti. Sirmaški sou pa nejmajo foringe ka bi se z lehka rešili té nevoule. Ka je bogacom. Eden dén ide pa navozi kamen i je rešeni za celo leto. Sirmak? Dašté ga pozovejo, pa ščeš neščeš moreš iti. Pa je že tak, ka more biti sirmak sigdar ozaja. Globoko so si zdehnoli Števan i postavili greblico vujška kre sebé. Vzeli so si „lulu“, kak so jo sami zvali i mehér za tobak, šteroga so meli za remenom pri lačaj. Pomali so si nakladali i gledali v megle. „Števan, nahajte, nahajte, od dela je níšče nej debeli!“ Števan so se obrnoti. Vidila so Gerča, ki se je nagne) prejk plouta i kadio nekši fini cigaretlin. Vö od po-klepanoga krščaka se je zdigavala megla. V novo formo, tak kak je vido ednoga gospoda v Lendavi, je plüno na Sneg. Šteo je špilati sigdar gospoda i delao sigdar nove načrte od gospodarstva. Šteo je dosta knjig i vse to ka je v jij najšeo, je sam tüdi tisto šteo napraviti. „Ti že lejkoˮ, so jemi odgovorili oča, „nam pa se gli zdaj hiža poderé, če noumo skrbeli za njo. Podoknaso že ščista odišla v eden kraj.ˮ „Jaz, Martin, či bi jaz zdaj zidao, bi napravo vse po modernon. Te stare zakajene kühje, to je nič! Na cük!ˮ „Dobro bi bilouˮ, so zdehnoli , Števan „pa nega opčenˮ. „Nikaj, Števan, tou vse prijde. Jaz tüdi zdaj sadovnjak prednačin. Jablani presadin vse v eden réd, ka boudo, kak soldacje v boji. Jabuk pa nun tukeo, to je nej moderno. Raj je sranin, da pozimi, či me kakši „strokovnjakˮ obišče, ne denem pred njega kisile jabučnice liki jabuka.ˮ „Gerč, to je pa nej prav! Ka pa da boš meo težake, te pred nje tüdi deneš jabuka namesto jabučnice?ˮ „E, očaˮ je odgovoro Gerč v zadregi „vi toga ne razmiteˮ. Ne že znao več kaj odgovoriti, zato se je pomali obrno i šou napajat. Večerilo se je, pa je trbelo opraviti pri živini. Pa tüdi Števana so prišli zvat mati Katá. „Stari odi jejst.ˮ „Si že dala kravi ščavo!ˮ Že sam vse opravila. Pašči se, ka je že jesti na stouli. Števani se je pa nej midilo. Greblico so odnesli za hižo na svoje mesto. Na to so odvezali tigriša, ki jim je od veselja skočo do obraza i jih oblezno po mustačaj. Ve je pa celi den bio privezan!. »Vrli si, vrli." Nego tigriš je že toga nej čüo. Rep je stisno med nogé, pa je bej-žao, tak, ka se je za njim vse kadilo v kühnjo k materi Kati, da bi jij tüdi pozdravo. Pa tou je napravo vse nakratci. Na tou je skočo na cesto i nej ga je bilou včasi nazaj. Števan so pa pomali štunkali proti prekliti. „Odi, odi stari, rada bi prle opravila.ˮ „Ve pa iden.ˮ Kata so vzeli iz kište stounico iz domačega platna. Prestrli so jo kak je bila to navada. Zmolila sta na glas stolni boži blagoslov i pomali začnola jesti. Sreda je bila, zato so Kata zabelili s petešjim. „Nekši san prazen, pa seedno nemren tej žganikov.ˮ „Ja, Boug moj dragi, ka ti pa naj skühan? Ve pa vijdiš ka ide vse k najgi?ˮ Števan so nej odgovorili. Smeknoti so méši žganik i ga dali mački, ki jim je sidejla na kolinaj, i ji ves čas dregala s tačicov v laket. »Ne davli mački. Ve san joj pa dala mlejko. Pa ne vejš, mogoče pride Štejf domou lačen, pa to rad pojej." »Ve jemi pa znan dajo jesti, či celi den dela." »Dajo že. Pa znaš ka so Čuri-čovi dobri lüdje, samo mladi Človik je le mladi." Zdaj se oglasi vöni tigriš. Ma-lomarno je lajao, kak da nebi šlo za istino. Čüo je lajo deleč na kunci vesi. Kak v odgovor je tüdi on zalajao rekši: »tüdi jaz san kredi". Tak je šlo tou znamenje od hiše do hiše, dokeč so nej lajali skoro vsi psi v vulici, pa nej so znali za kaj. Mogoče se je ge prevrgla kakša krnička eli je pa rejsan što šteo krasti küre, kak se je to pogosto v tistom časi dogajalo. Zato so Števan stanoli i dali Bougi zavalnost i šli vö. Na podouknaj jin je prišeo tigriš naproti i se njim vrbo Nikoga je nej bilou čüti. Cesta je bila prazna i v dostij mestaj so že vüžgali. Negdi pa so šče okna temna i za njimi nega viditi nikšega živlenja. Po dobrij držinaj se podržijo z veče-rašnjim delom, da zacajta opravijo, te pa Boga zmolijo. Nato pa ide Sakši v svoj kraj: eden seme lüpat, drügi repo ribat, tretji perje česat. Dale. GOSPODINJSTVO. Pred kratkim smo pisali, ka naše vertinje morajo biti srne. Morajo se znati dobro obračati, ka nedo iz trgovine delale dobroga obeda, nego iz svojih gred. Trgovine so drage, grede pa potrebüjejo samo malo razuma i delavne roke. Mi smo lansko leto razložili, kak se pridela dosta i dobre pri-kühe, štera je nad vse potrebna v gospodinjstvi. Povedali smo, da je potrebno tak zvano kolobarenje zelenjave. To teliko pomeni, ka se napravi kolobar, v šteroga po vrsti pridi leto za letom edna vrsta zelenjave za drügov. Glejmo mi zdaj to kolobarenje. Kolobarenje etak zgleda: I. del gred. Močno pognojena zemla. 1. leto: zelnate vrste, Paprika, tikvi, ogurke, dinje. 2. leto: petržeo, zeler, lük, česnek. 3. leto: grašček, grah z ježicami. II. del gred. Prešnje leto gnojeno, 1. leto: petržeo, zeler, lük, česnek. 2. leto: grašček, grah z ježicami. 3. leto: zelnate vrste, Paprika, tikvi, ogurke, dinje. III. del gred. 1. leto: grašček, grah z ježicami. 2. leto: zelnate vrste, Paprika, tikvi, ogurke, dinje. 3. leto: petržeo, zeler, lük, česnek. IV. del gred. Zvün kolobarenja. Letnice. Gnojenje po potrebi. Špar-gelni, hren, kislica, špinjača itd/ Ná podlagi toga zobston iščemo v našoj Slovenskoj Krajini na te način vrejeni ograček. Če izvzememo gredare, smo brezi skrbi, da vse ostale zelenjadne grede lehko naštemo na prste dveh rok. V zvezi zelenjadnim kolobaren-jem pa si moremo biti popunoma na jasnom, kde bo pred zelenjavov zadnja zelenjava, glavna, i gde med zelenjavov Zadnja zelenjava. Pred zelenjavov i med zelenjavov more biti takša vrsta, ka v kratkom časi dozori. Mesečne retkvice, sprotolešna glavnata šalata, sladki grajšček so lehko pred-zelenjave za kesno karfijolo i para-dežnike. V jeseni sejana šalata i špinjača sta predzelenjavi za ogurke, dinje i tikvi, zato ka te sejamo samo te, gda smo že, špinjačo i zimsko šalato pospravili. Na te način si poiščemo ešče drüge predzelenjave. Glavna zelenjava pa ostane na gredaj najdele časa. Ta je sladka paprika, paradiž-niki, zelje, karfijola, ohrovt, ali sladko zelje, rožnato zelje, zeler, ugorke, dinje i tikvi. Te ostanejo na gredaj od spravlja do jeseni, dajo pa tüdi nájveč haska. Zadnje letne zelenjave pa majo tüdi kratko živlenje, vendar pa je dobra vrsta za prezimlenje. Te so: jesenski grajšček, jesenska kalaraba, lentiva i jesenska špinjača. Zadnjivi dve vrsti sta jako koristnivi za prezi-mavanje. Pošta. Mekiš Roza Trdkova. Naročnino sprejelo, želo naročnikov spunimo. — Marušič Ivan. Nangeville. Tvoj penez je lani redno prišo po banki Baruch. — Vrečič Frančiška, Judenhoff, Francija. Novine redno pošilamo. Zdaj smo Vam je doposlali.Prosimo,da se nam kimprle pošle naročnina. — Šeruga Jožef, Pečarovci. Višešnje Novine pošli odnosno odnesi pokojnoga Edšidta dovici v Soboto. Gomboc Jožefi v Francijo si ti naročo Novine, zato pišemo tebi, naj ga opomeneš, da plača. Duga je 40 Din. Cene. Zrnje. Pšenica 112—125, kukorica 70—80, pšenični otrobje 80—90 Din. meter. Svinje 8—9 Din. živa vaga. Živina 3—4.50 Din. živa vaga. Les. Hlodi 100—110, brzojavni drogovje 150—170, bordonali merkantilni 135—160. trami merkantiini 150—160, škorete od 16 mm. naprej 280—350, podmerne do 15 em 200—215, deske, plohi od 15 em. naprej 280—330 Din. po kubiki nakladalna postaja. Vreme. Pričaküje se vedro, hladno vremen, zmes vetrovje. MLIN. Iščem družabnika za svoj murski mlin v Gor. Radgoni na izvrstnem prometnem kraju z gotovine do šest tisoč Din. da bi ga skupno prenovirali na pogon na suhem, sedaj je na Muri. Interesent naj se oglasi najkasneje tekom tega meseca v G. Radgoni pri g. Frančiški Vehér Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — č a tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatel in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren: Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.