Trije prijatelji. (Spiaal Starogoraki), Moji prijatelji so si radi pripovedovali dogodbico, kaj je doživel ta &li oni v svojih dijaskih letih. Imeli so vsi namibljena imena, s katerimi so se klicali Še tudi sedai. In s tistimi imeni je hočem imenovati tudi jaz. Tomaž Jezik, Tobija FekeleŠ, in Bog mu daj nebesa, že počiva v liladni zeralji, Lazar Bombardon. To je lepa trojica, ki ni mogla obstajati drug brez drugega, in k\ je imela nekako vodilno in odločilno besedo nied dijaštvom, pa tudi med pisarji v iiašem mestu. Zakaj Tomaž Jezik je bil močan kakor bik in je zvii žlieo med prsti kakor slamnato bilko. Pripoveduje se, da sla on in Matija Fekeleš namlatila nekofi petnajst kraečkih fantov tako, da niso vedeli, ali jih tolče sam zlodej ali kdo. Tobija Fekeleš ni bil sicer tako močen, a razumel se je spretno na tepež. DoČim je Tomaž Jezik zadajal udarce, da je koža na dotičnem mestu pokazala takoj modre pege, je Tobija Fekeleš z neizmerno spretnostjo znal vreči človeško telo ob tla, da se je naredila jama, posebno če je telo padlo slufiajno v blato. Lazar Bombardon se ni rad pretepal, a Če je trebalo, ni Štedil s tem. Pravijo, da sta Lazar Bombardon in Tobija Fekeleš nekoč vadljala,' češ, da sne Fek"eleš v dveh u- rah kolač kruha za 80 vin. Stava je bila dva litra vina, katerega je moral Bombardon plačatfi, i zakaj Fekeleš je snedel v rosnici ogromni kolač ter baje izgledal tako, kakor ona žaba na travniku, ki se je tako napihovala, da je hoiela postati tako velika, kakor vol. Bombardon se mu je smejal in hotel po njegovem trebuhu bobnati, česar pa FekeleŠ ni dopustil. Nekoč pa so stavili v neki gostilni, bilo je že zvečer, da plača Bombardon tri litre vina, ako sne Fekeleš 28 solnih klincev (rogljiftkov). FekeleŠ se je spravil na delo, in v treh urah je bil gotov, dasi so ga bolele čeljusti, kakor je pravil. Pri tem se je pripetila majhna nezgoda. V doticni gostilni niso imeli dovolj rogIjičkovv in ker se je natakarica obotavljala, jih iti iskat drugam, so se trije prijatelji razjarili in povedali, če v teku pol ure ne prinese dovolj rogljičkov, razbijejo vse. Natakarica je spoznala, da se s temi ni dobro šaliti in je šla zdihuje iskat po celem mfistu, in kakor je reva pozneje pripovedovala, je obletala vse peke in gostilne, ki jih ima na§e mesto, da je spravila skuj)aj potrebno Število, osemindvajset. Bil pa je razun nekaierih drugih gostov, v tisti gostilni tudi nek Ignac Jazbec, velik in raočan človek, ki je imel eno oko za natakarico. TVIožakarja je razjezilo obnašanje (eh treh prijateljev, dasi je Tomaž Jezik mirno sedel in pil vrček za vrfikom, da so se nekateri čudili, kam vliva. Jel je zabavljati in zanašaje se na svojo moe celo povedal, da se naj odstranijo iz gostilne, ako se ne vedo lepše vesti. Tobija Fekeleš in Tomaž Jezik sta se spogledala, Lazar Bombardon pa je stisml o6i in se nasmejal, kakor bi zarezgetal žrebsc. Tp pa, je razjarilo velikana. Stopil je k njim, udaril z roko po mizi, da je zaječala in da se je razlilo Tomažu Jeziku pivo po hlafiali. Kakor bi mignil, je jplanil ta po koncu in prisolil velikanu tako zaušnico, da se je razločno slišalo, kako so šklepetali zobje. Tobija Fekeieš pa je vstal in rekel: ,,Jezik, pusti ga sedaj meni, da ga vržem." In dolgo telo je padlo tja po stolih, da so se takoj trije polomili. Nekateri gostje so hoteli pomagati Ignacu Jazbeeu, in tedaj se je dvignil tudi Bombardon. Krasen tepež se je razvil po gostilni, in v nekaj minutah so bile mize in stoli razmetani, gostje pa ležali na ulici. Niti vrat niso rabili, zakaj ti trije so je pometali kar skozi okoo na cesto. Nato so se mirno vsedli k svoji mizi in Fekeleš je mirno naprej jedel svoje rogljičke. Taki so bili ti trije prijatelji. Povedal bi vam lahko na clucate podobnih dogodbic. Za sedaj vam liočem povedati samo eno, ki je bila krona slavnih del prijateljev Tomaža Jezika, Tobija FekeleŠa in Lazarja Bombardona. Kake pol ure iz mešta je stala na holmcu napol razpadla viniearija, katero so pa pred par leti podrli do tal. Po niestu in okolici je krožila govorica, da v tisti vinieariji straši. Po no6i si ni upal nikdo v njeno obližje, in bolj bojazljivi so se je celo ogibali po dnevu. Pravili so, da so videli večkrat po noči v hiši luč, dasi že nckaj let ni nikdo stanoval v njej, da je včasih nekaj stokalo. Cuvaj vinogradov je vedel praviti, da je vaelej, ko se je približal tej hiši, slišal, kako je rožljalo iri žvižgalo. Naši prijatelji so sliSali te govorice in nekako nezaupno pogledovali proti liiši. Verjeli niso v strahove, a pri teh govoricah se jih je le nekaj polaščalo, kar pravimo uii drugi, da nas je strah. ,,Kaj praviš k temu, Jezik?" je vprašal Bombardon. Jezik je zmignil z ramami in se zagledal v holmec. Fekeleš pa je pokadil cigareto in dejal: ,,Moje mnenje je, da bi §li enkrat pogledat." Jezik in Bombardon sta ga pogledala, jia kar je Jezik rekel: ,,Ce misliš, da bi kilo kaj, pa pogledimo." ,,Moje mnenje je," nadaljuje Fekelfiš, .,da smo trije, in 6e treba, raznesemo tudi celo kočo z vsemi lmdiči vred, ki bi se nahajali v njej, če nas razjarijo." Bombardon se je nasmejal kakor žrebec. Tedaj pa je prišel nasproti dijak September. Studiral ,je že nekaj let ve5, kakor bi mu trebalo, če bi se lažje uftil. Nu, sedaj je izdeloval ravno že drugič zadnjo šolo m zadovoljno pravil, da bo najbrž prilezel skoz. September je že od daleč pozdravil tri prijatelje in jim namignil. .,Ce hočete, naredimo izborno šalo." !,Kako pa," vpraža- Jezik. ,,Cujte! M<\ji kolegi so izmaknili nekje dve gosi in dve steklenif i žjamjice. Vsaka drži Cez en liter. Enemu izmed teli, Pavlu, pa so poslali z doma en forint, za kar je kupil tobak in popir za cigarete in Se druge drobnarije. Drevi, ko bo tema, gredo vsi v ono viničarijo, kjer pravijo, da straši; in tam bodo spekli gosi, kadili in pili žganjico, to je, naredill si bodo zabaven večer." ,,In v oni hiši?" ,,Da. Tja ne pride noben profesor in drug nepoklican ftlovek in bodo iorej brez skrbi in prosti." Trije prijatolji so spogledajo m Bombardon je zarezgetal. ,,Kaj pa, če bi priŠli mi na obisk?" meni Fekeleš. ,,Nu, saj zato sem vas že danes cel 6as iskal, da vam to povem. Saino izdali me ne smete. Taz bom namreč tudi med njimi." ,,Koliko pa bo vseh skupaj ?" ,,Kakih tridesoi." ,,Potem bodo Litro spili." September ^a je dejal: »Cujte! Zakaj bi morali jesti ti otroci ukradene gosi in piti žganjico, ki jim še lahko škoduje in zatemni razum. Tudi tobak je škodljiv. Za nas štiri bi bilo to ravno izborna množina in vajeni smo takih reči, zato bi nam ne škodovalo. Moja ljubezen do tovarišev mi pa ne pripusti, da bi se zastrupljali, zato sem se obrnil do vas, da je rešimo pogube in jim odvzamemo to tako, da še niti vedeli ne bodo, kako." Nastal je vecer in za njim precej temna no6. Bilo je okrog devete ure, ko so stopali previdno naši trije prijatelji okrog hišice in iskali vlioda. Dasi so bila okna izdrta in"&o te odprtine pošastno zijale, vendar se niso skušali splaziti skozi ta okna v hišo. Vsak je nekako plasno pogledal odprtino in nehote vzdihnil. Po brbtu pa ga je nekaj zašegetalo. Bombardon je bil prvi. ki je pretrgal tisino: ,,Grdo izgledajo ta okna." Jezik pa je pripomnil: ,,Kakor poSasti, iu raje zlezem na strelio in od tam v hišo, kakor skozi ta črna žrela." Fekeleš, ki je pokadil ravno konec cigarete, je pljunil in dejal: ,,Moje mnenje je, da se upremo v vrata iu je polomimo. Mi trije je bomo vendar le zmogli. In to je tudi potrebno zato, da bodo naši gostje lažje prišli v hišo. Ce bodo tako lazili okrog voglov, kakor mi, se kon6no še splašijo, in mi se obrišemo za ves trud." In ta je obveljala, Spravili so se nad diiri, in po polurnem, napornem delu so morale odnehati pred širokimi pleči Jezika, Fekeleša in Bombardona. Stopivši v hišo, so prižgali košček sveče, katero je zmaknil Bombardon na sodniji, in ki se je rabila, ko se je prisegalo. Pri luči so videli, kako je u&inkoval njih napor. Zapah, železen in debel, kaKor mocna roka, je bil skrivljen in na enem koncu izdrt iz stene. Kaj takega so lahko naredili ti trije, zakaj, to je bilo delo za 15 krepkih mož. Ogledajo si sobo. Najprej so prišli v kuhinjo. Tu je bilo vse križem, vse razmetano in pobito. Istotako v sobi. Pri odsevu luči se je videlo še vse bolj strašno. Bombardon je plaho vzdihnil: ,,Ne bo.iim se tako kmalu fiesa, a to je vendar straSno, kako to izgieda," Strop v kuhinji in sobi je bil predrt in v kuhinjo je zijala velika odprtina od strehe sem. ,,Zlezimo na podstrešje," meni 'Jezik in vsi ubogajo. Zgoraj je ležal dolg drog, kos okrogle peči in druga drobnarija. Tu je Jezik razodel svoj naCrt. ,,Ti F^ekeleS, vzameš ta drog, in ti Bombardon se spraviš na to okroglo pe6. Jaz zlezern na streho. Od tam bom opazoval, kedaj pridejo, in obenem gledal v kuhinjo in sobo. Vidva se držita povsem mirno. Ko bom pa jaz zažvižgal, tedaj boš ti, FekeleŠ, razbijal z drogom po podstrešju in strehi, in 5e se vse podere. Ti, Bombardon, pa boS valjal to peč po diljah, da bo bobnelo in grmelo. Ko pa zopet zažvižgam, pa na mali utihnita." Predlog, ali bolje načrt, se je zadovoljno spre- iel. Jezik .je snel nekaj opeke in zlezel na streho. Fekeleš in Bombardontfpa sta posedla na podstreSju. Dolgo so čakaii. Ura je bila že 12 ponoči. Kar pomoli FekeleŠ glavo skozi odprtino in pravi: ,,'Jezik!" ,,Kaj hočeš?" ,,Imaš tobak? Mojega sva z Bombardononi že vsega skadila — mnogo ga itak ni bilo — in sedaj je jelo postajati dolgčas." ,,Vraga, kje pa naj vzamem tobak?" Fekeleš je izgmil k tovarišu. * ,,Nima nič." Bombardon pa je jel godrnjati, da bi bilo bolje sedeti v kremi, kakor eakati tu v temi na žganjico in gosi. Nato pa je vprašal: ,,Jezik!" ,,Kaj?" ,,Ali jih Se ni?" ,,Se ne." ,,Kaj pa če nas je September zvodil?" ,,Tega menda ne bo delal." ,,Tn če bi mu le prišla v glavo ta nesrečna mi- sel?" Bombardon se jo nezadovoljen vrnil k FekeleSu in pljunil na dlani. Ura je udarila čelrt na eno, Jezik se je jel jeziti. ,,Ko bi imel človuk vsaj vrček piva, bi Se vsakdo depel na tej prokleti strehi, kakor štorklja . . . Cetrt ure še f.akam, polem pa grem. Ampak September se nas naj ne veseli." V tein se je za?ul šum. Jezik se je vspel in poslušal. Za6uli so se mnogoštevilni koraki in govorjenje. .,Že gredo," ,je zašepetal ^ezik tovarišema. .,Pazita dobro." Fekele^ in Bombardon pa sta se zravnala. in prijela vsak svoje orodje. Bombardonu so se napele žile in videlo se je, da hoče izliti vso svojo jezo v nednlžno okroglo peS. Dijaki so prišli. Vrata so se odprla in vstopih so. Prižgali so svečo in ostali v kuhinji. Nekaton so si ogledali izbo, a vsak se je z vzdihom pndružil pnjateljem. Reveže je bilo strah, dasi jih je bilo okrog 25 oseb. Dva, ki sta bila ofiividno določena za k.uhanje, ata se takoj spravila na delo in jela skubiti gosi. Drugi so po ognjišču razdevali tobak in jeli pušiti. Ena steklenica slivovke je stala zamašena na ognjišču, druga je pa pridno romala iz roke v roko žejnim dijakom. FekeleŠ in Bombardon sta nestrpno ftakala na usodepolni žvižg in gledala, kako so pili žganjico. Tudi Jezik je vse to opazoval. VAnjegovi glavi pa so Švigale misli. ,,Naj uam vsaj oskubijo gosi — spekli si je bomo že saini." Ko pa je videl, da se pridno pije in kadi, pa ]e zamrraral: ,,Vraga, a lpak predno bodo gosi oskubene, spijejo ti požeruhi vso žganjico in pokade ves tobak." V tem ga je še dregnil FekeleŠ. ,,No, zažvižgaj, ali pa planem z drogom nad nje." In Jezik je vtaknil prste v usta in zažvižgal tako presunljivo, da se je malone sam vstrašil. V bližnjem gozdu pa so se plašno dvignile vrane in prhutajoč odletele nekam dalje. Fekeleš pa je strahovito zamalmil po opeki, da je kar zažvenketalo m cele gruče opeke so se vsule v sobo in kuhinjo. Bombardon pa je s strašnim srdora valjai peS in jo metal iz kota v kot, da se je potresala vsa hiša. Vso nevoUo je zlil v to delo. Doli v kuhinji pa je prvi hip vse otrpnilo. Kakor solnati stebri so obsiali. Nato je nastalo gomazenje, sopenje in pobeg. Vrata so se zamašila silne gnječe in mnog je iskal vhoda pri oknih. V hipu jo bila kuhinja prazna. 'Jezik je slišal, kako se je po goricab trlo kolje in slišale urne stopinje na vse strani. Dijaki so bežali na smrt. Zopet se zasKši divji, presunljiv žvižg. Na mah nastane grobna tihota. Le daleč nekje so se slišali ranogootevilni koraki bežečih, Jezik pogleda v kuliinjo. Bil je samo en dijak. Spoznal je Septembra: ,,Cak'aj," pomisii Jezik, ,,tudi ti bo§ bežal." In zopet je zažvižgal. Zopet se je začul pekleuski trušč. Jezik pa je tulil vmes, kakor volkodlak. In September je planil skozi vrata v noe. ,,Tako, dovolj je," ustavi Jezik tovariša. ,,Sedaj smo neomejeni gospodarji težko prisluženega plena." Splezali so s podstrešja. V kuhinji so dobili še nedotaknjeno steklenico žganjice in malo tobaka. Drugo steklenico, tobak in obe gosi so dijaki v smrtnem strahu odnesli seboj. Bombardon je naredil kisel obraz. ,,Za to betvico, pa toliko dolgočasja in truda?" Fekeleš pa ga je potolažil: ,,Ne jezi se, boJje nekaj, kakor nič. Sedaj pa gledirao, da zapustimo to gnezdo, zakaj lahk.o se pripeti, da pride kdo sem, ki je bolj korajžen, kakor teh 25 Studentov," Zapustili so iiišo in šli v mesto. Kar nekdo iz grmovja zasepeee: ,,Alo. ali ste vi:" ,,Kdo si?" ,,Septernber." ,,Pridi sem! AH nas ne poznaš ve6?" Iz grmovja je prilezla razmrŠena postava dijaka Septembra. Bil je bied, kakor mesec. ,,Ali si bolan?" ,,Kaj §e. Splasili ste me tako, da se se sednj ves tresem." In September je jel pripovedovati, k.aka groza - ,je prevevala vse in tia je §e on, ki je vedel, kdo jo in kaj je, moral pobegniti, tako straSen ropot je bil. Po mestu in okolici pa je drugi dan završalo groze. V hišici na griču je sinoSi straš.ilo, kakor Še nik'o!i. Pripovedoval je vse to vinogradski paznik, ki je od strahu bežal iz hoima na holm in vedno je baje nekaj soplo za ivjim. Miti 011, niti kdo drugi si ni upal po dnovu mimo ali vsaj v bližino te ,,straŠne" hiše, po jioči pa itak ne.