198 št. — 4. leto.
Poštnina pavšalirana.
Današnja Številka velja 2'— K V * mbljani, torek 23. avgusta 1921«
Naročnina za kraljevino SHS
iMesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: Mesečno 50 K Letno 600 K.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za tnkrat 2 K, večkrat popust.
JUGOSLAv
Ljabfc0..
Uredništvo:
Wolfova ulica 1 /I. Telefon 360 Uprava:
8 __ Telefon 44.
/isi se ne vračajo, em je priložiti znamko za odgovor.
Veličastna udeležba pri pogrebu.
/ Zagreb, 22. avgusta. Ze v zgod-ttflh urah je tisoče občinstva valovilo po beograjsih ulicah. Ker za fcko velikansko množico v Beogradu tl prenočišč, je večina tujcev prenovila pod milim nebom. Računa se. da || v zadnjih 48 urah dospelo v Beogradu 30 000 ljudi, da prisostvuje pogrebu kralja Petra. — Od šestih Ujutraj so se začeli razvrščati vojaki beogradske posadke po ulicah, po katerih je krenil sprevod. Od saborske cerkve, čez Terazije do kolodvo-«t Je bil gost špalir vojaštva vse
beograjske garnizije, za njim- nepro-dirna množica, ki je kralju izkazala zadnjo čast. Ob petih je prišlo s posebni vlakom odposlanstvo iz Hc-vatske in Slavonije, okrog 600 oseb. Delegacija je krenila od kolodvora naravnost do saborne cervke, kjer je ob 7.15 položila lep venec ob mrtvaškem odru. Nekaj minut kasneje so prišli odposlanci Romunije, Italije, Grčije, Francije, Amerike in češkoslovaške republike v saborsko cerkev. Angleški poslanik Yeung je prišel peš v saborsko cerkev.
insignije in vence, 'dostojanstveniki so se še zadnjič poslovili od svojega mrtvega kralja, in točno ob desetih se je jel vlak polagoma pomikati iz kolodvora v Mladenovac. Nad postajo je krožila eskadrila osmih aeroplanov. ki so pri odhodu vlaka počasi zavili
vzdolž železniške proge in spremljali vlalf. Topniška divizija je izkazala svojemu vladarju zadnjo čast in odšel je vlak, spremljali pa so ga pogieili deset-tisočere množice, ko je vozil mimo Topčiderskih Brd k večnemu počitku njihovega mrtvega kralja.
Zadnia pot
Svečan opelo v saborski cerkvi.
Ob 7.30 je prišel v cerkev poveljnik pogreba, vojvoda Štefan Stepanovič s štabom. Za njim je dospela kneginja Jelena z otroci, v spremstvu gospe Sergejeve, soproge ruskega poslanika na našem dvoru, no-,tem pa je prišel Gjorjre, Pavel in Ar-.sen. Nato so dospeli člani vlade, narodne skupščine, predstavniki tujih fjflržav, patriarh Dimitrije s 16 vladi-
kami, katoliška duhovščina, na čelu ji zagrebški nadškof dr. Bauer, muslimanski hodže z reis ul ulemo na čelu ter židovski veliki rabini. Patriarh je ob asistenci vladik imel svečanu opelo. Po cerkvenem opravilu je imel pretresljiv govor, v katerem se je poslovil od V.likega kralja.
Razpored sprevoda.
, Ob 8.30 se je začel pomikati spre-jJTOd, kakršnega Beograd še ni videl. IfZačetek sprevoda je bil že na Terazi-ihh, ko so iž saborske cerkve nesli krsto z zemeljskimi ostanki kralja Petra. iVrstni red je bil sledeči: 1. Na čelu sprevoda je korakala konjenica kraljeve garde. 2. Nato so gojenci vojne akademije nesli žito in križ. Nosilci so imeli preko ramen in prsi državno trobojnico. 3. Sledi vod kraljeve garde ob sviranju fanfar, ovitih s črnim florom. 'fL Glasba kraljeve garde. 5. Nato pride poveljnik pogreba vojvoda Štefan Stepanovič s štabom. 6. Eskadron kraljeve garde. 7. Zastave polkov. Na čelu ob levi strani nosi odposlanstvo češkoslovaške vojske zastavo 48. češkoslovaškega pehotnega polka, čigar imejitelj Je pokojni kralj Peter. Zastav domačih polkov je 25. 8. Nato pride bataljon invalidov. Na čelu bataljona korakajo slepi invalidi. 9. Vod trobentačev kraljeve garde, 10. Tovariši pokojnega kralja pri bpsanski vstaji. 11. Nato prideta dva častnika kraljeve garde, ki vodita kraljevega konja »Kastelana«, ki ga je pokojni kralj jahal leta 1904, ko je bil kronan za kralja srbskega. 12. Državni odbor za priprave kraljevega pogreba. 13. Sledijo trije dijaki kot odposlanci dijaških društev. 14. Venci kralja Aleksandra, princa (Ijorgja, kneginje Jelene, princev Pavla in Arzena in vnukov pokojnega kralja, ter venci zastopnikov tujih držav. 15. Sledijo štirje vstaši iz senjske vstaje, oblečeni v vojvodsko obleko. 16. Sokoli in Sokolice z zastavami. Na strani korakajo stari
komite v komitski noši. 17. Nato pride osem velikih tovornih avtomobilov z nad tisoč venci. Okoli avtomobilov korakajo skavti. Pri šoferju na desni strani sede častniki, ki drže škatlje z zlatimi in srebrnimi venci, položenimi ob odru pokojnega kralja. Na levi strani beograjski Sokol. 18. Nato pridejo pevska društva Karagjorgje, beograjsko cigansko, beograjsko židovsko in kombinirano pevsko društvo »Obilič« in »Stankovič«. 19. Mornariška četa. 20. Veliki rabinci, reis ul ulema in hodže, zagrebški nadškof dr. Bauer s katoliško duhovščino, pravoslavno sveče-ništvo, 16 vladik in končno patriarh Dimitrije, ki vodi cerkvene obrede pri pogrebu. 21. Podadmiral Wickenhauser s kraljevo zastavo. 22. Trije generali s kraljevim žezlom, krono in jabolkom. 23. Gardni častnik s kraljevo sabljo. 24. Nato sledi topovska lafeta s krsto pokojnega kralja Petra. Lafeto vleče 60 gardistov. Takoj za lafeto in njej ob strani koraka drugih 40 gardistov. Preko krste je položena državna trobojnica. Ob krsti korakata generala Juri-šič-Sturm in Maister ter trije polkovniki. 25. Takoj za krsto pride kraljevska rodbina, kneginja Jelena z otroci, in princi Gjorgje, Pavel in Arzen. Sledijo predstavniki tujih držav, člani vlade, narodne skupščine, bivši ministri, delegacije in odposlanstva iz vse države, častniki beograjske posadke, rezervni častniki, občinski odbor mesta Beograda in mnogobrojno občinstvo, med katerim se nahaja tudi general Vukotič, brat bivše črnogorske kraljice Milene.
Beograd, 22. avgusta. Na vsej poti od kolodvora v Beogradu mimo Top-čidera je stala nepregledna množica v gostih vrstah, da se poslbvi od svojega mrtvega kralja. Hidroplani in acropla-ni, ki so prileteli Iz Novega Sada, So spremljali vlak do Mladenovca in potem od Mladenovca do Topole. Od Topčidera pa do Mladenovca je na vsakih sto korakov stal po en vojak na konju in delal red v nepregledni množici ljudstva, ki je na obeh straneh že-
lezniške proge stalo in čakalo na vlak, ki popelje zemeljske ostanke pokojnega kralja. Na vseh licih se je videla globoka tuga in bolest. Zelo mnogo oseb, starčki, žene, vdove in matere in sestre padlih vojakov, je plakalo. Na vseh postajali, skozi katere je vozil vlak, je stal narod v gostih vrstah Prišla so civilna in vojaška oblastva in uradništvo, duhovništvo itd. Vsi kolodvori so bili črno prevlečeni.
Btfsraš vSah v MladKsovao!.
Ob 15.30 sta oba dvorna vlaka
— prvi. izvidnica, s katerim se je vozil dvorni maršalat in novinarji, drugi, s krsto pokojnega kralja in kraljevo rodbino, nadalje člani vlade, zastopniki tujih vlad in poslanci
— počasi zavozila v postajo Mladenovac. Veliko število prebivalstva s svečeniki ter oblasti so pričakovali dvorni vlak. Prad,...!kolodvorom je bila postavljena artilerija in pehota, ki je tvorila' špalir. Kolodvor je bil zunaj in znotraj črno prevlečen. Za špalirjem vojaštva je stala nepregledna množica, ki je prihitela z vseh krajev, da še enkrat vidi kralja na njegovi zadnji poti. Pevsko društvo iz Mladenovca je zapelo »Vječnaja parnjat«, ko so dvignili krsto iz va-
gona in je prenesli pred kolodvor'in položili na avtomobil. Spremljali so jo vojaki kraljeve garde. Vse spremstvo je nato sedlo na avtomobile, in vsa dolga povorka je nato krenila proti Arangjelovcu. V prvem avtomobilu za krsto sta sedela princ Gjorgje in predsednik narodne skupščine dr. Ribar, v drugem kneginja Jelena z otroci in princa.JUeen in Pavle ter .minister prosvete. V na-• daljnih avtomobilih so bili ministri in poslanci. Sledili so vozovi in venci. Na vsej poti od Arangjelovca pa do Topole je povsod nar ovinkih in križiščilv stal narod in se poslavljal od svojega kralja. Povsod so polagali vence, tako da se je število cvetja vedno večalo.
ICraliev grob v Oplenacu.
Ob 15. je povorka dospela v Ople-nac. Tam stoji vrh hribčka bela cerkev liki bel oblak delo Koste Jovanoviča. Zgrajena je v obliki križa in štiri kupole ji tvorijo krila, v sredini pa je Večja kupola % zlatopozlačenim jabolkom in velikim križem. To je grobnica rodbine Karagjorgjevičev. — Po vsem bregu se je gnetel narod, ki je prihitel semkaj iz vseh krajev iz okolice. Kraljevo telo se je nato preneslo v kapelico, kjer se je pelo opelo. Kmetje iz Vi-ševasa, rodnega mesta kralja Petra I., so spustili nato krsto v spodnjo kape-
lico, kjer ostane truplo nekaj časa razpostavljeno, da ga more ljudstvo še enkrat ogledati. Pri krsti je ostal samo še patriarh Dimitrije s svojim svečeni-štvom, ki je čital posmrtne molitve, do-čim so se člani kraljevske hiše in ostali udeleženci pogreba vrnili v Beograd. Kraljev grob bo v kapeli toliko časa, dokler se ne zgradi posebna grobnica. Toliko časa pa bo počivalo truplo kralja Petra poleg svojega deda Črnega Jurija. Iz Mladenovca so se vrnili udeleženci pogreba v Beograd ob 21.
Manifest kralja Aleksandra.
Slovo na beosradskem kolodvoru.
Sprevod se je polagoma bližal “beograjski postaji. Sel je skozi ozek špalir občinstva, katerega je bilo vsekakor več kakor stotisoč. Pieteta do mrtvega kralja Petra je združila toliko ljudstva pri njegovi -zadnji poti. Beograjska postaja je bila odeta v črno. Dvorna čakalnica jje bila vsa oblečena in odeta v črno. Na kolodvoru je stal vojaški kordon, nedaleč od kolodvora pa je bila postavljena divizija topništva, ki je imela izkazati pokojnemu kralju zadnjo čast, ko bi odšel ylak v postajo Topolo. Na kolodvoru je stal pripravljen vlak, ki je obstajal stroja, enega voza, odetega v črno, je bil pripravljen za katafalk in oamerih drugih voz, ki so bili pripravljeni za osebe, ki so spremile pokojnega kralja v Topolo, predvsem za clane kraljevske hiše in nekatere dostojanstvenike. Žalni sprevod je spredi na postaji ravnatelj prometa Bože
Vukovič. Skozi dvorno čakalnico so prikorakali na peron najprej dva kadeta, ki sta nesla žito in križ in ki sta se postavila na levo in desno na peronu. Nato so prišli nosilci vencev kraljeve rodbine, francoske, češkoslovaške italijanske in romunske vlade ter venca predsednika francoske republike. Na peronu sp se razpostavili v krog pevski društvi »Obilič« in »Stankovič«. Končno so prinesli na kolodvor kraljevske insignije, točno ob 9-30 je zasvirala godba kraljevske garde mrtvaško koračnico in pet generalov in deset Vojakov je prineslo krsto 2 mrtvim kraljem na peron in ga nato odnlšlo v železniški voZ". Kralja so nosili vojvoda Stipo Stipanovič. Jurišič-Sturm, Miljutinovič,' Tuškovič in Maister. Patriarh je zapel pogrebno molitev, v zboru sta mu odgovarjali pevski društvi. Ob 940 so postavili zraven rakve kr«*in žito, kraljevske
Beograd, 21. avg. Presbiro‘objavlja uradno sledeči proglas Nj. Vel. kralja Aleksandra I. na narod:
Mojemu dragemu narodu! ■
Zlomljen od velikih naporov, ki jih je od Njega zahtevala poverjena mu služba narodu in domovini, je izdihnil Moj mili roditelj Nj. Veličanstvo kralj Peter I. Svojo plemenito dušo.
Niti pod najtežjimi udarci usode ni Moj oče omahoval v Svoji zvestobi narodu obljubljeni misli.
On je v dneh največjili izkušenj in nesreč obvaroval vero v, lepšo bodočnost naroda.
Skupno z narodom Je krčil pota, ki so dovedla do vstajenja narodne zmage in slave.
Pod Njegovim modrim vladanjem, ki je imelo namen, da ves narod vzvalovi in vname za veliki ideal osvobo-jenja in ujedinjenja naroda, da pridobi zanj simpatije in pomoč bratskega ruskega naroda ter velikih prosvetljenih zavezniških držav na zapadu, je bilo izvršeno zgodovinsko delo osvobojenja in ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v veliko narodno državo.
Ko je dočaJsal, to največio. nagrado
Svojega vsemogočnega Boga za broz-primerne žrtve Svoje in Svojega naroda, s katerim je delil zlo in dobro, je Moj vzvišeni roditelj zaprl Svoje oči.
Ko stopam po čl. 56 državne ustave na izpraznjeni prestol ter sprejemam kraljevsko oblast v Svoje roke, objavljam Svojemu dragemu narodu, da hočem zvest idealom Svojega roditelja čuvati ustavne svoboščine in prava državljanov, ščititi državno edinstvo in bdeti nad pridobitvami naroda, -ki so Mi bile izročene v varstvo.
Oviran radi bolezni, da pridem na pogreb Svojega roditelja In da vršim kraljevo oblast, pooblaščam na podlagi člena 58. ustave Svoj ministrski svet, da m6 zastopa v izvrševanju kraljeve oblasti po Mojih navodilih do Mojega povratka v domovino.
Slava Negovemu Veličanstvu kralju Petru I. in mir njegovi plemeniti duši!
Živel narod Srbov, Hrvatov in Slovencev!
Dano v Parizu, sedemnajstega avgusta,	leta tisoČdevetstoedenindvaj-
setega.	•	. - ,
Aleksander, s. r.
ŽALNA SVEČANOST V MARIBORU.
Maribor, 22. avgusta. Povodom pogreba Nj. Vel. kralja Petra 1. se Je vršila danes dopoldne ob deveti uri in tudi popoldne ob 17.30 v stolni cerkvi žalna svečanost za blagopo-kojiiim kraljem. Obred je opravil ob veliki asistenci duhovščine knezo-škof dr. Mihael Napotnik. Cerkvene svečanosti so se udeležili načelniki vseli tukajšnjih državnih avtonomnih uradov z uradništvom, častniški zbor tukajšnje garnizije, razna društva in korporacije, ter mnogobrojno občinstvo. Enake svečanosti so se opravile tudi po drugih cerkvah. Popoldne se je vršil v kapelici vojašnice kralja Aleksandra parastos. kateremu je prisostvovala pravoslavna občina ter častništvo in vojaštvo ter zastopniki raznih oblasti, društev itd. Raz vseh javnih in zelo mnogih zasebnih poslopij plapolajo črne in z žaljnimi trakovi opremljene narodne zastave. Vse trgovine so zaprte in vsi obrali počivajo.
ŽALNA SVEČANOST V PRAGL
Praga, 22. avgusta. (Izv.) 'Pri danes vršeči se žalni maši za kralja Petra I. so bili navzoči vsi zastopniki oblasti In jugoslovansko poslaništvo s tukajšnjo jugoslovansko kolonijo.
ŽALNA SVEČANOST NA DUNAJTT
Dunaj, 22. avgusta. Povodom smrti kralja Petra se je vršila dopoldne v cerkvi Sv. Save na Landstrasse žalna služba božja, kateri so prisostvovali razen zastopnikov srbske kolonije tudi zvezni kancelar in vodja zunanjega ministrstva dr. Schober in člani diplomju-tičnega zbora.
NARODNO ŽALOVANJE.
Beograd, 22. avgusta. Mnistrski svet je sklenil včeraj, da traja narodna žalost za kraljem šest mesecev. Stroga žalost pa traja samo do 25. t. m. Pod strogo žalostjo je razumeti prepoved predstav, koncertov itd.
SOŽALNA IZJAVA ROMUNIJE.
Beograd, 21 avgusta. (Izv.) Ro-munslci minister inostranih del Take Jonescu je poslal povodom smrti kralja Petra min. predsedniku Pa-šiču sledeči telegram: Vlada romunske kraljevine kot veren tolmač na-rodnil] čustvev, globoko sočustvuje v boli s prijateljskim, zavezniškim narodom. Kralj Peter bo živel v zgodovini kot jedan največjih vladarjev. Pod njgovo vlado je srbski narod žel največjo slavo in pretrpel najtragičnejše preskušnje. Kralj Peter, ki je delil vse trpljenje srbskega naroda, je dokončal sijajno zadoščenje, da so se zjedinili narodi, ki se nikdar več ne bodo razdružili.
PRISEGA PRINCA ARZENA IN '	PAVLA.
J
Beograd, 22. avgusta. Včeraj sta prisegla princa Arzen in Pavel zvestobo novemu kralju. Princ Arzen je bil v generalski, princ Pavel pa v uniformi poročnika garde.
Beograd, 21’. avgusta-. Poročilo o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra od 18. t. m.: Zdravstveno stanje je zadovoljujoče. Jutranja temperatura 38, večerna 38.5. Odtok z bočne strani še traja. — Podpisi zdravnikov.
Beograd, 22. avgusta. (Izv.) Iz Pariza došli današnji buletin o zdravju kralja Aleksandra se glasi: Zdravstveno stanje kralja je na potu znatnega zboljšanja. Odtek z bočne strani ponehava. Jutranja temperatura 37, večerna 38. Puls 90.
/SfrarfŽ. ,	___
p*......l.tngmatoiNi mfl vri »■liiinrar*««!-
Velike besede ve* likega kralla.
Zagrebški tednik »Siobodna Tribuna« prinaša pod zgorajšnim naslovom citate iz Izjav, ki Jih je podal pokojni kralj Peter meseca februarja 1916., takrat v v Grški za* ftopnikom amerikanskih novin. f	,
»Posebnost svobode je, da prihaja polagoma, skoraj nevidno, a ravno ta počasnost in neopazljivost vstraja silo svobodnega naroda.
Na' triumf svobode Je treba 'dolgo iakati, a zato gotovo pride.
Jaz izhajam iz naroda, ki se je od* ločil preje za smrt kot pa za sužnost.
Krone se morejo zgubiti, toda čist« kri nikdar nc umre. Mi smo seljaki, toda svobodni seljaki. Moj ded je bil »el jak in jnz sem na to bolj ponosen kot na svoj prestol.«
Ob isti priliki je podal kralj Peter sledečo izvanredno definicijo smisla svetovne fojne:
»Zakaj se nahaja cela Evropa v Uojni? Jaz vam hočem odgovoriti s par besedami:
To jc zadnji in poslednji streljaj 'Srednjeveškega fevdalizma, borba na Hivljenje in smrt med fevdalizmom od »čeraj in svobodo od jutri. Radi tega je izbruhnila vojna baš na bregovih J)onave in rre drugje, ker Donava deli ^(■ajzagrizenejši fevdalizem od največ-ijega ideala svobode, ki je vsajena v jgrcih onih, ki so pripravljeni, da se 'bore do poslednjega človeka, da vstva-fljo ta ideal.
Svojstvo fevdalne države je, da ne llopušča, da bi v njeni bližini cvetela gvoboda in zato fevdalna Avstrija z nemi silami stremi za tem, da preko pogažene Srbije, Črnegore, Bosne in ostalih pokrajin na jugu stvori podrejene pokrajine'v korist ■srednjeveškega plemstva. Toda mi tega ne moremo trpeti. Mi smo seljaki, toda svobodni seljaki.«
Drugo izjavo, ki je zbudila razumljivo senzacijo v vsem svetovnem časopisju, ie podal kralj Peter amerikanslcemu novinarju Edvardu Marshallu septembra 1917. Citiramo po londonskem »Observerju« od 30. sept. sledeča mesta:
Jaz sem preživel najboljši del svojega življenja v jedni republiki in eden mojih naj lepših spominov je spomin na to mojo mladost. Jaz sem se boril za veliko francosko republiko, ki se sedaj bori' za nas v Srbiji. Jaz sem se boril za Francijo proti Prusom in sedaj Se bori za nas proti Prusom, za nas, sa sebe in za ves svet.
Živeč vse svoje življenje v republiki sem sedaj ponosen na to. da .sem samo kronani predsednik republike in to, da predsedujem svojemu narodu, mi je milejše od krone. Jaz nisem kralj v strarem in, mislim, v zlem pomenu besede. Jaz sem ponosen na to, da sem kralj v onem smislu, v katerem je krall Jurij Angleški, — kralj narodu, ki je svoboden. Jaz sem edini kralj v Evropi, ki je bil za kraljevanje i*voljen.«
Govoreč o Srbiji In njenih Idealih je rekel kralj Peter:
»Ko sem prišel, kraljevat v svojo Srbijo sem jo našel kot malo svobodno tvorbo, stisnjeno od dyeh strani med nebotičnima zgradbama avtokracije — Avstrije od severne in,Turške od južne strani. Meni,se še danes zdi izvanredno, da nam je uspelo ohraniti naše ideale o demokraciji vkljub močnemu vplivu, ki je prihajal mnogo let iz so-•estva.
Kot kralj sem poznal samo eno dolžnost: da v Vladavini, kateri stojim na čelu, izražam želje in ideale svojega naroda, ki me je izvolil. Ti ideali so:
živeti v miru na lastni zemlji po lastni volji.
Moj narod je ljubil svoje drage planine in šume in ni nikogar ogrožal. Njegova želja je bila, da goji lastna polja. Moj narod je moder poljedelec in ljubitelj narave. Tudi jaz to v prvi vrsti naglašam: naša prva želja je bila živeti v miru.
Naša druga želja-je bila zboljšati usodo one naše brace, ki so tako dolgo sužnjevali nevernemu Turčinti in brutalni Avstriji. Imeti morate pred oSml. da je v času, ko smo pričeli boj, živeli samo trije milijoni Srbov naši dragi svobodni zemljir devet miljonov soro-jakov pa je živelo v robstvu. In mi nismo nikdar izgubili upanja, da smo osvobodili to bračo, čeprav je njihovo »užnjevanje trajalo pet stoletij.«
Ko je opisal kako Je prišlo do vojne In kako so se razvijali prvi boji je končal kralj Peter govoreč O' pohodu preko Albanije: »Jaz sem se umaknil s srbsko vojsko preko brd Albanije. Ohrani Bog vsakogar od preostalih ljudi, da bi doživeli one izkušnje, kot smo jih' doživeli mi. Bilo je sredi smrtne zime. Ni bilo potov preko planine' albanske. Žene in deca so umirali na desettisoče od mraza, lakote in truda. Bože, kaj stanejo oni dnevi mojo razorano Domovino. Ja večkrat tožim in se čudim, da nisem tudi jaz med onimi, ki so poginili. Toda moje srce mi je takrat počilo. Jaz ljubim svoj narod, pa sem moral gledati, kako v tisočih’ pada ob poteh in umira v snegu in blatu. Pa kaj naj vam rečem o svojem narodu! Ves čas so s spoštovanjem pozdrav-
ljali kralja, ki so ga izvolili. Kadar so me videli, da prezebam, so me poživljali k slabi toploti svojega ognja ali če so imeli samo dva grižljaja kruha so mi ponujali" jednega.
In ta kruh. ki sem ga delil z njimi na tem umiku preko albanskih planin, je bil v mojih očeh svet kakor kruh sv, obhajila, ki se ga prejme v svetišču.
Sedaj pa je moja edina želja kot kralja Srbije, da vidim ves svoj narod vse Srbe, Hrvate in Slovence, osvobojene od njihovih tlačiteljev in ujedi-njene v eni državi.«
Izpolnjena je, velik! In dobri in svobodoljubni Peter, Tvoja želja. Na nas vsih pa je, ideale Tvoje o oni kršni svobodi in o pravi da vstrajamo in uresničimo v življenje in demokraciji, kakor si jo Ti učil in želel svojemu svobodnemu selskemu narodu..
Črtica o krailu Petru.
*
Naš rajnki kralj je junak za narodno epopejo; Toda sam na sebi ni Imel v svojem značaju nič romantičnega. Ako bi bil navaden zemljan, bi se reklo, da je soliden in trezen človek, ki gre vedno mirno in po ravni poti k svojemu cilju. Nekoč je rekel nekemu svojih osebnih prijateljev, s katerim s6 je raztovarjal stoje na Terazijah pred hotelom »London«: »Vidite onole hišo
— ter mu je pokazal na hišo, ki stoji nasproti »Londonu« — ako bi mi bilo treba v ono hišo, šel bi preko ceste naravnost v njo.« — Tako ie tudi v istini postopal celo življenje. Zakona in ustave se je držal vestno, kot najsolidnejši državljan. Bil je slučaj, da je hotel iz narodne knjižnice neko številko »Letopisa Matice srpske«, kjer je bilo pisano o nekem njegovem prijatelju, da jo prečita. Knjižničar odvrne, da je ne more dati. »Zakaj ne?« — vpraša kralj.
— »Ker je za nas tak predpis, da smemo časopisje posojati izven knjižnice samo drugim knjižnicam in akademiji.
A vi niste niti knjižnica, niti akademija. Toda ako želite, Vam dam svojo zasebno številko in to lahko ali raztrgate ali tudi izgubite.« Kralj je odgovoril: »Ako je tak predpis, se ga moramo držati.«
Našega narodnega jedinstva se je zavedal pokojni kralj tako globoko, da sploh ni poznal nobenega razločka med Srbom, Hrvatom in Slovencem. V Oplenlci pri Topoli, svojem rodbinskem mestu, kjer se je rodil njegov ded Crnl Jurij, si je dal postaviti veličastno »za-dužbino« —■ cerkev, kjer naj bi počival po smrti in ki bi bila trajen spomin na njegovo vlado. Odbor, ki je vodil to delo, je dobil naročilo, da smejo delati pri tej zgradbi samo Jugosloveni. Kralj je hotel, :\ da ne bo v tej zgradbi niti kaplja tujega znoja. Toda nobene raz- ’ like se ni delalo med Srbi, Hrvati In Slovenci. V resnici je pri tej veličastni stavbi delal samo en Grk, drugače so delali izključno samo Jugoslovani, tako da se lahko reče, da je postavilo to za-dužbino v resnici samo naše ljudstvo.
Med vojno je zapovedal, naj se vojni jetniki Srbi, Hrvati in Slovenci ter Čehi odberejo in puste popolnoma na prosto. Častniki so lahko delali, kar so hoteli, kdor je znal kakšno obrt ali drugo delo, je lahko iskal dela kjer je ho-’ tel. Mnogo takih osvobojenih vojnih jetnikov je delalo v Beogradu pri so-borni cerkvi. Nekoč pride kralj mimo in pogleda delavce. Zagleda mladega človeka, bivšega avstrijskega vojaka, ter ga vpraša odkodl je? Ko zve, da je Slovenec, reže kralj:
»Revče; Kaj na tak način si prišel v svojo zemljo!«
Pokojni kralj je torej pojmoval Srbijo, da je istotako tudi domovina Slovencev, skupna last nas vseh.
Potem ga je vprašal, če ima kakšne vesti od svojih dotnačih? — Mladenič odvrne žalostno, da ne ve nič od doma odkar je vjet.
»Pa bi rad dobil kakšno obvestilo z 'doma.«
»Seveda rad, toda sedaj ni mogoče,« odvrne mladenič.
»Na zemlji Je vse mogoče,« odvrne kralj, in naroči takoj svojemu adjutantu, naj si zapiše njegovo ime in se potem potrudi, da dobi potom švicarske vlade kakšno obvestilo o njegovi rodbini.
Naš pokojni kralj spadl v zgodovino in v narodno pesem. Vsaka ga bo obdelavala in predstavljala po svoje. Treba je pa tudi, da ga ocenimo in poznamo kot človeka in temu poznavanju naj služi teh par vrstic.
Dr. L\ Lenard.
Pred sodiite z ' obtežbo.
' Lokalno - politična afera, ki Je nastala vsled izvolitve g. Antona Peska za ljubljanskega župana, dviga čim dalje več prahu. Po mnogih peripetijah političnega značaja je navsezadnje srečno prijadrala v ozko pristanišče — privatne morale!
Mi se s to afero zlasti glede očitka moralnih ali nemoralnih kvalitet absolutno ne bi pečali, ako bi ne bili našli na celi aferi neke niianse. katere naš
svet menda ne smatra za dovolj važne, da o njej izreče svojo sodbo in jo po zaslugi in pravici tudi primerno ožigosa in obsodi, ki pa je toliko važna za razvoj našega javnega življenja in tako označuje našo politično moralo, da moramo spregovoriti o stvari nekaj besed.
Da pa ne bo kakšnih nesporazum-
ljenj in napačnih tolmačenj z ene ali z druge strani, povemo vnaprej, da se nam v danem slučaju nikakor ne gre za osebo g. A. Peska. To, kar se je pripetilo g. A. Pesku, bi se bilo lahko pripetilo tudi komu drugemu, dr. Tavčarju ravno tako lahko kot ljubljanskemu škofu ali pa branjevcu Mihatu tam nekje »za vodo«. Nam gre v tem slučaju za stvarni princip in za nič drugega. ,
Kakor je razvidno iz listov, so politični nasprotniki g. A. Peska bili ž njegovo izvolitvijo za ljubljanskega župana silno nezadovoljni. Nezadovoljnost je njihovo pravo in temu ne more nihče ugovarjati. Vsled nezadovoljnosti z g. Peskom — ravno tako bi bili lahko nezadovoljni s kom drugim — in z njegovo politiko so ukrenili vse potrebno in vse mogoče, da njegovo potrditev preprečijo. Tudi to je njihovo pravo, vsaj dokler se poslužujejo v dosego svojega cilja sredstev, proti katerim ni ugovora, če ga dSlŽe komunizma, klerikalstva, protidržavnosti, dobro; nihče nima nič proti takim jaVnitn ob-dolžitvam, ako se jih javno dokaže.
Zgodilo se je pa nekaj drugega in to hočemo podčrtati. Ker zgoraj omenjeni očitki menda niso, dovolj držali, so posegli gospodje v skrivnosti privatnega življenja g. Peska. To sredstvo' je že nekoliko bolj odjjozno; kaj pa ima opraviti politika z mojimi privatnimi intimnostmi? Pravzaprav to absolutno nikogar nič ne briga, če spim sam ali pa v družbi, toda dokler je svet tak, kakoršen je, je tudi te vrste Šnofarenje vsaj razumljivo, čeprav ne oprostljivo. Če pa hočem izrabljati dogodke iz privatnega življenja tega , ali onega človeka v politične svrhe, je treba resnico inkriminiranih faktov ali javno dokazati ali pa — molčati! Kdor samo nekaj skrivnostno namiguje, ne dokaže pa nič, ta ni mož, ampak baba-klepe-tulja, za katere govoričenje se ne zmeni niti pes za voglom.
Kakšen pa je bil dokaz, katerega so dali javnosti nasprotniki g. Peska glede njegovih privatnih moralnih defektov?; Do danes takega dokaza ni, kajti to, kar čitamo v raznih listih, tudi bolj v formi namleavania kakor v obliki pozitivnih trditev, ni noben dokaz. Iz listov Je razvjtino samo, da se je vršila v ptujskem okraju od uradne strani izvedena preiskava, da so bili zaslišani bivši tovarišl-učitelji g. Peska o njem, potem se je pa akt podpisal in odposlal na pristojno mesto, nakar gospod Pesek ni bil potrjen. Kaj je stalo v tem aktu, tega javnost ne ve, iz na-migavanj pa se da sklepati, da je obdolžen, da se je pregrešil proti določbam nekega paragrafa v kazenskem zakoniku; ali nosi ta paragraf št. 1 ali pa 9999, to je principijelno vse eno.
Da dosežemo vrednost take preiskave, 'konštatirajmo: Kdo je izvedel »preiskavo«? Odgovor: Preiskavo je vodila politična oblast, nota bene: odvisna politična oblast in ne nepristranski, neodvisni sodnik! — Koga je zaslišala odvisna politična oblast? Odgovor; Bivše stanovske tovariše gospoda Peska, torej več ali manj odvisne učitelje. — Kako je zaslišala odvisna politična oblast različne »priče«?, Odgovor: Tajno In pri zaprtih vratih! — Mislimo, da to zadostuje!
Naše mnenje je sledeče: Nekomu, recimo g. Pesku ali pa branjevcu Mihatu se očita moralen defekt. Moralni defekti so lahko dvoje vrste: ali so kri-minalrti ali pa patologični. Kakšne vrste so očitani defekti, o tem pa ni kompetentna odločati odvisna politična oblast, katere se kazenski zakon prav čisto nič ne tiče, ker ne spada v njen delokrog, ampak javno, nepristransko in neodvisno sodišče in nihče drugi. Sodišče bo zaslišalo v javni ali tajni razpravi obtoženca, priče in izvedence in ti činitelji bodo odločili, ali res obstoji kakšen moralen defekt in kakšne vrste, ali kriminalne, ali patologične.
Slučaj, da se politična oblast vtika v zadeve sodišča, bodisi samovoljno ali pa po nalogu od zgoraj — to Je še slabše — pa ne pomeni nič več In nič manj, kakor da padamo nazaj v čase
najreakcijonarnejšega absolutizma. Marija Terezija je bila absolutistinja prve vrste, a kljub temu je ločila pravosodr stvo od politične uprave in dolgo vrsto let so učili fante v srednjih Šolah o velikem kulturnem pomenu te terezijanske reforme. Naši »naprednjaki« se pa ne sramujejo uvesti v naše politično življenje metode, katerih so se sramovali že skoro pred 200 leti prepričani absolutisti!
Včasih pravijo, da se dobre ali slabe strani kakšnega principa najložje spoznajo iz posledic. Če princip dosledno izvajamo. Uporabimo to pravilo
praktično na kakem drugem slučaju. Mi smo uverjeni, da je n. pr. Adolf Ribnikar — naj nam ne zameri, njegovo ime nam je le slučajno f padlo v glavo.— osebno gotovo skozi in skozi pošten mož in dober značaj brez vsakega najmanjšega moralnega defekta. On je dober mož in skrben oče in nihče mu ne more očitati v pogledu osebne časti prav ničesar. Ker je pa on bojevit in ambicijozen politik, se poteguje, recimo, za mesto ljubljanskega župana, da bo on lahko 'tržne nadzornike sekiral in ne župani njega. Namen se mu posreči, izvoljen je v občinski svet in trenotna konstelacija nanese, da ga izvolijo za župana. Tu ti pridejo njegovi »miljenci« klerikalci na sijajno idejo, na tako sijajno, kakor so prišli prijatelji g. Ribnikarja na njo z ozirom na gospoda Peska. Tak »klerikalec« ti gre k pokrajinskemu namestniku in mu 'nekaj zašušlja na uho. Potem gre v nekaj ljubljanskih oštarij in tudi tam vrže nekaj »štink-bomb«. Navsezadnje se pelje tudi v Beograd in tudi tam nekaj zašepeče na ušesa pristojnemu ministru.	.
Pokrajinski namestnik, vesten mož, se odloči, da bo stvar preiskal. V svoji nerodnosti — ali naj rečemo: v dobro preračunani zlobi? — se pa ne obrne na kompetentno sodišče in tudi dona-šalcev takih vesti ne pošlje tja, da na edino pristojnem mestu dokažejo svoje trditve, ampak piše okrajnemu glavarju, torej podrejenemu uradniku, naj izvede preiskavo. Vsa čast poštenju gg. glavarjev, ampak odvisni so! Mogoče bodo vodili preiskavo objektivno — ali pa tudi ne!! Kdo to ve? Posebno če se vrši preiskava brez kontrole javnosti, brez navzočnosti zagovornikov, brez obtoženca! In da bo mera polna, se zaslišujejo vrhutega še sami odvisni ljudje, ki jim je dovolj le en strog pogled iz oči g. glavarja iri oni vedo, kaj morajo storiti — ne rečemo, da se mora tako zgoditi, ampak lahko se to zgodi! Torej če bi se na tak način vršila preiskava proti g. Ribnikarju, ali bi bil on ž njo zadovoljen? Mi mislimo da ne; tudi branjevec Miha ne in nihče he!
Upamo, da smo na tem zgledu dovolj praktično pokazali, kam vodi pot, ki so jo ubrali gospodje nasprotniki, g. A. Peska ali pa branjevca Mihata. Tako se lahko na najcenejši način ubije vsakega političnega nasprotnika brez izjeme, tudi politično najbolj poštenega in moralno najbolj čistega! Za take metode pa naš svet ni več!
Naše. mnenje v aferi g. Peska Je sledeče: Ako ima kdo kaj proti njemu, naj se oglasi pri sodišču. Sodišče je za to tukaj, da odločuje, ali je kdo kriv ali ne, ne pa politična oblast. Ta naj lovi komuniste in poljske tatove, sodne zadeve naj pa pusti v miru.
Ako se prav spominjamo, je rekel pokrajinski namestnik g. Hribar pri svojem povratku v Slovenijo, da prihaja kot čuvar in varuh zakonov. No, torej? Ali misli vladati caristično? Ali ne ve, kje je deželno sodišče in da imamo poroto?! Če je gospod Pesek kriv, prav; če pa ni kriv? Kdo naj po zakonu o tem odloči: ali odvisni okrajni glavar ali neodvisni sodnik?
*.V	'.*>	' ' ' V '	'<?■■■
H gorajšnjemu članku, ki ga pona-tiskujemo v celoti po »Avtonomistu«, pristavljamo samo še sledeče: V pojasnilo, kako se je vodila preiskava, naj služi dejstvo, da se je pred njenim pričetkom pripeljal v Ptuj g. Adolf Ribnikar ter hujskal in blatil tamkaj gospoda Peska. Zaslišavanje se je vršilo nato za zaprtimi vrati, .pod zagotovilom večne tajnosti; kdo pa jamči zato, da se zaslišancem v slučaju za JDS ugodne Izpovedi ni zagotovilo še česa druzega?! In kdo Jamči zato, da se zasllšarici po takih zagotovilih niso pustili zapeljati k krivim izpovedim? Nihče, prav nič! In da je ta sumnja opravičena, to dokazuje nele postopanje eksponentov JDS (Tr.), ki so hoteli podkupiti žel. uradnika V. s 100.000 kronami, da bi denunciral g. Peska, temveč tudi to, da se g. Pesek zaman trudi, da bi zvedel, kdo in česa se ga obtožuje. »Pondeljek« in »Jutro« sta svojčas pisala dobesedno: »NSS se ni zdelo varno, na edino kompententnem mestu vprašati za pojasnilo, da si je notranji minister izjavil, da po parlamentarnem načelu, ki vlada v naši državi, prevzema napram parlamentu odgovornost za svoj sklep.« G. Pesek Je bil s poslancem Deržlčem dvakrat pri Prlblčevlču, obakrat zaman. Minister se sklicuje na uradno tajnost in ne pove, zakaj da ni predložil g. Peska v potrditev.
Vkljub vsem pozivom g. Peska v našem listu, da naj vsak Javno nastopi proti njemu, ako ve kaj slabega o njemu, se ni še nikdo dosedaj oglasil, kljub temu, da kažejo vsi znaki na to, da Je gotova klika pripravljena žrtvovati v to svrho znatne vsote in tudi za nekaj korit bi ji ne šlo. Med našimi ljudmi je Še vedno težko najti osebe, ki bi se upale javno izpovedati lažnjive denuneljacije in jih -potem zagovarjati pred sodiščem, ki je edino kompetent-
no o stvari odločati. Ostalo je pri previdno zavitih namigavanjih v listih uladoliberalne klike, katerih edini namen je, da bi v javnosti vzbudila sum, da je morda le kaj na stvari in da se je g. Pesek le morda kje kdaj pregrešil. Da pa bi imeli toliko pblitične moralnosti, da bi javno obdolžili g. Peska kakega pregreška in mu s tem omogočili denuncijantom dati priliko pred sodiščem nastopiti dokaz resnice, to tem tičem niti na misel ne pride. Denuncl-rati, namigavati, blatiti in vzbujati sumnje med ljudmi to Je podlo delo naših mladoliberalcev, toda postaviti se za svoje obtožbe pred sodišče, to pač zahteva n> /e-poštenjake, ki kaf dajo na svojo čast, ne pa lažnjivcev. In denuncijantov,
Najpreje poizkus g. Peska gospo« darsko uničiti, nato napraviti iz njega klerikalca, nato komunista in ko vse ničesar ne pomaga očitati mu na skrfc< vaj, da je pred toliko in toliko lefl oskrunjevai mladoletne deklice in na* mlgavati na .azlične paragrafe, na ka* tere pa nimajo poguma sklicevati sd pred sodiščem, to je žalostna slika mo« ralne propalostl onih politikov, radi katerih naj bi po »Jutrovem« naš na*<j rod bil vesel, da jih ima.
Vsa poštena javnost, ki še ni izgui bila čuta za pravo in pravičnost, naj« ostrejše obsoja tako nemoralno po* , četje. In dokler se g. Pesku ne bo dalaf prilike, da se lahko brani pred sodiščem, dokler se mu prikriva, česa in kdo ga obtožuje, toliko časa sl bo vsa javnost na jasnem, da za celo stvarjo ne tiči ničesar druzega kot nezaslišana in naš narod skrajno sramotilna Hb4« ralna poUtično-osebna lumparija.
Gorniešieziisko' vprašanje pred Zvezo narodov.
Vest, da je vrhovni svet odkazal vprašanje Gornje Šlezije v rešitev Zve-i zi narodov je zbudila povsod, začude« nje, dasi je bilo dano za to odločitevj dovolj vzrokov. Na eni strani sta se francoski in angleški zastopnik (Briand In Lloyd Gebrge) že tako zagrizla vSaW v svojo smer, da nista mogla več po« puščati, ne da bi pri tem riskirala prti stiž svoje države in svoje osebe, naž drugi strani pa je upravičeno obstojala) bojazen, da bi vsaka rešitev v sedanjem! času povzročila nov krvav pokolj m«! Poljaki in Nemci. Vsled tega skoro lil bilo drugega izhoda, kakor zavleči odločitev v gornješlezijskem vprašanju l tem, da se ga je odkazalo v rešitev Zvezi narodov, ki pač ni forum, kje? M se hitro ih energično sklepalo. '/ •
O stvari smo že nekolikokra? pIsaB in ponavljamo danes le stvarno, za kal pri celem sporu gre. Sporno ozemlja obsega mesta in deželo. Mesta so po večini n*tnška, dežela po večini poljskai V mesfih! je koncentrirana industrija;) Vsled tega so navezana ta mesta na! premogovno ozemlje južnih okrajevj (Ribnik in Pštiha), ki ima tako poljskfl( večino, da niti Angležem ni prišlo nikdar na misel, da bi ga dali Nemcem, Če bo pripadlo torej to južno premo* govno ozemlje Poljakom in če se JhE prizna tudi severni pas, ld ima tudj poljsko večino (Velike Strellce, Tost fd Tarnovlce), potem bo takozvani trcw ogelnik (ozemlje Bytom-Glivice-KatoviJ ce), ki ima nemško večino, popolnoma( odrezan od nemškega, Zapadnega delal Gornje Šlezije in bi se moral naprajtfH poseben koridor v to svrho, ki bi obse*' gal ozemlje, ki je pretežno poljsko. W koridor bi Sel torej na škodo Poljakov,5 ne glede na to, da bi se š ton ustvarite popolnoma absurdna meja — delg jezflc s trikotom na koncu. / .
Rešitev vprašanja tor«] ne Bo lafifo in zdi se, da tudi Zveza narodov ne bo našla rešitve, ki bi zadovoljila vse iste* resirane stranke. Nedvomno pa je, da sef bo odločitev Zveze narodov, v kateri 16 zastopano 8 velesil (Belgija, Kitajska, Brazilija, Španska, Francija, Angliji« Italija in Japonska), tako od Poljakov kot od Nemcev respektirala v mnogo večji meri, kot bi bil to slučaj pri odločitvi vrhovnega sveta, kjer so zasto* pane le štiri velesile. Posebno je pričakovati nekoliko več pravičnosti, ker tukaj ne gre za kak spor med antanto in Nemčijo ali bolje med Francijo, ki p«* težira Poljake, ter Anglijo In Italijo nfl drugi strani, ki sta se postavili na stran Nemcev./
Kar se tiče še spoštovanja odloka, sta se tako Francija kakor tudi Anglija zavezali, da boste brezpogojno priznali odločitev Zveze narodov. Nemčija in Poljska pa se bodeta v tem slučaju morali radi ali neradi ukloniti. Nemčija ima vzrokov dovolj priznati avtoriteto zveze narodov, ker le od nje lahko v bodočnosti pričakuje pomoči in mlada poljska država bo pač tudi morala priznati mednarodno pravo. V nasprotnem slučaju pa bi se brez francoske pomoči tudi ne mogla dolgo uspešno upirati. Tako je vkljub vsem težkočam upravičeno upanie. da se bo to vprašanje, k*
®I8 StGv.
Stran 3.
že nekaj mesecev vznemirja vso Evro-P°> rešilo mirno in brez novega krvo-Prelitja.
Irski problem.
Rešitev angleško-irskega razmerja nikakor ni tako lahka, kakor se je zde-1° v počctku razprav med Lloyd Georgom in De Valero. Priznati je treba, da Postopa Anglija kulantno, kar se v sedanjem stadiju razprav ne more reči o zastopniku Irske, ki lahko zapravi simpatije, katere je uživala zlasti v ameriški javnosti. Irski problem postaja tudi radi tega kompliciran, ker protestan-•tovski Irci iz Ulstra nočejo priznati De ivalero za svojega zastopnika, ker je odposlanec južnih, katoliških Ircev. Ulstrski Irci zahtevajo lastno, neodvisno Spravo, česar jim južni Irci ne priznalo, dasi se sami borijo z Angleži za po-Polno državljansko samoupravo.
Anglija ponuja Irski mesto angleške-
dominijona s sledečimi pridržki: I. Angleška mornarica ima v irskih vodah .Pravico kontrole, Irci tedaj ne morejo (»meti svoje mornarice. 2. Takozvana Jrska teritorijalna armada, lastna irska' ftrmada ostane v gotovem številnčm .razmerju z angleško. 3. Irska mora pu-jititi Angliji vse potrebno za zračno dbrambo. 4. Irska dobi lastno finahčfio ■Pravo. 5. Irsko ljudsvo prevzame pri-■Jherni del javnih dolgov skupne države ® svoj delež na vojnih pokojninah.
6. Južna Irska mora priznati vIa3o v Ulstru.
De Valera je odgovoril LIoyd Georgu, da bi irski parlament ne mogel sprejeti teh predlogov ter da Irci sploh ne stavijo nobenih pogojev, ker zahtevajo le, da se jih ne napada, pač pa je pripravljen razgovarjati se o tvezi t angleškimi narodi po načinu Zveze narodov. LIoyd Georg je odgovoril, da je ena točka, o kateri ne bo mogla nikdar nobena angleška vlada debatirati, t. j. nedotakljivosti kronskih pravic do Irske.
Ministrski predsednik iz Ulstra je pisal Lloyd Georgu, da se sploh ne bavi s pogajanji med južno Irsko in Anglijo ter upa, da bodo slnfajnovci spoštovali status quo. Dokler ne prizna De Valera severne Irske, se ni mogoče Z njim razgovarjati in oni prizhajo le avtoriteto kralja in parlamenta združenega kraljestva.
To stališče ulsterskih’ Ircev seveda prihaja prav angleški vladi v njenem odporu proti stremljenju sinfajnovcev, ki očividno hočejo doseči popolno državno samostojnost Irske, katera naj bi šele kot taka stopila v zvezo z Anglijo. Kakšen bo končni efekt angleško-irskih pogajanj ni sedaj mogoče niti približno reči. Morda bo vendar kljub težkočam, ki se vedno znova pojavljajo mogoče urediti medsebojno razmerje, morda pa bo boj izbruhnil znova v še strašnejši obliki, kot se je vodil pred pogajanji.
vesti.
RUSKE IZDAJICE? >
Zagreb, 20. avgusta. »Riječ« poro&a ■Beograda, da se je v krogu ruskih ;*«guncev pojavil germanofilski duh. To je ugotovilo iz dokumentov, ki so jih pili pri aretiranem ruskem generalu fOmisarovu. Pri njem so istotako našli • ■fttimacijo madžarskega yohunskega •fldelka. /
Orožne vaje češke vojske.
r Praga, 20. avgusta. (Izv.) Usti poročajo, da se bodo vršile letošnjo jesen ,yeiike orožne vaje čeških trup v okolici Luhacovic.
OBNOVITEV ODESE IN PETROGRADA.
Berlin, 20. avgusta. (Izv.) V Pa-jteu izhajajoči ruski list »Colos Rossy«, javlja iz zanesljivega vira, I	jj* se vrše med nemškimi, angleški-
|	*"*	in ameriškimi kapitalisti na eni
*®r sovjetsko vlado na drugi strani Pogajanja radi podelitve koncesije obnovitev Odese in Petrograda. ia koncesija naj bi trajala 40 let.
"NEMŠKA INDUSTRIJA SI OSVAJA AMERIŠKI TRG.
London, 20. avg. (Izv.) »Daily ,Telegraph« javlja, da si je. nemška Industrija že popolnoma osvojila Južnoameriški trg te- da postaja hemška konkurenca i dan bolj *&bčutna. Poljedelske stroje kakor tocli druge železne in jeklene izdelke fProdaja Nemčija od 45—40 postot-JfOv ceneje od agleških in ameriških **<telkov.
GRŠKO-TURŠKA VOJNA'.
T ^ ^ar*z’ av2> vesd »Matina« iz ona so grške čete oddaljene od
Angore samo 75 km. Grški letalci so bombardirali Angoro. Letalci javljajo, da prebivalstvo zapušča mesto.
Berlin, 20. avgusta. (DunKU) Po poročilih listov iz Aten, je pri Gordiju, 70 .kilometrov južnozahodno od Angore, gačela bitka med Grki in Turki. a-
POSLEDICE GLADA V RUSIJI.
Nauen, 20. avgusta. Po vesteh Jz Ukrajine se je pojavilo v deželi 15.000 stradajočih Rusov, ki plenijo.
STRADAJOČA RUSIJA:
Kopenhagen, 20. avgusta. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo o obupnem stanju otrok v stradajočih pokrajinah ob Volgi. Na tisoče otrok se potika ob Volgi ter se preživlja s tatvinami, Dognano je, da je veliko starišev zapustilo svoje otroke, oziroma jih pometalo v vodo, da bi ne bilo treba gledati od gladu umirajočih otrok. — Okraja Minsk in Poltava sta preplavljena s stradajočimi bpgunci, kar še bolj otežuje že itak težki položaj tamošnjega prebivalstva. Kolera v gotovih pokrajinah je začela ponehavati.	<:■
ČEŠKOSLOVAŠKI GENERALNI KONZULAT NA DUNAJU.
Duna, 20. avgusta. Z današnjim dnem je bil tukaj aktiviran češkoslo-vaški generalni konzulat. Za vodjo je bil imenovan dr. Starch.
ODSTOP MADŽARSKEGA FINAN. MINISTRA HEGEDUŠA.
Budimpešta, 20. avgusta. (Izv.) »Villag« poroča iz dobro podučenih političnih krogov, da je z gotovostjo pričakovati skorajšnji odstop finančnega ministra dr. Hegediisa.
Gospodarstvo,
Omnium Serbe.
piše, da bi se
2 ,	"	Trati	^ancoska	financij-
ska družba, katera .hi dobila mono^
»ki »Republiki«' z die , ! V	J’
družbi stvarne podatke z' 7nV^U!- ^ °-• DoH.^k . • r, . 2 zanimivimi .Podrobnostmi. »Demokracija« je nekoliko preje javila, da je fra3 . knzorej prosil za dovoljenje, da sme Postaviti tovarno za orožje in i Ponudba izredno ugodna ter i- a„ +
'SkftnT da SC 1TCeSij0 od°bri. Pa°
' . »lemps« z dne i2. avgusta U-
Priobčil ta-le telegram iz Beograda- ,
eka grupa francoskih kapitalistov
ganjena v srbski delniški družbi
Predložila je vladi SHS predlog za’
gradnjo velike tovarne orožja, tnu-
, lc>je in poljedelskih strojev. Projekt
bil simpatično sprejet tako v vlad.
' KT^ro^fti, kot v vsem časopisju.
encu-t Z61?0’ ie bil sprejet fran-j6t 1 kapitalistov res povoljno spre-noti^ jladnih krogih. Časopisje preko ni ’ -«0,danes o tem ni pisalo, dokler , krit« n6 j ^r.‘ fkonič z zanimivi od-' Povni'	f dr. Ikoniča pa nikakor
mam? h Hiej° na 3‘avnost> tem
vorne *	niso	bili	z	odgo*
e strani dementirani.
cij	P.02031', ki jih stavlja konzor-
da m?!! S Serbr državi je prvo,
#ci?°kard?aVa °dkdpiti nad Polovico ikov k? bl .znesl° 14 miliionov fran-Po L moraio biti plačani v dinarjih. *JW*Wbtom turzu-.Prhava bi m
. ta način dala ko.nzorciju okrog 50 milijonov dinarjev. Dalje mora država: odstopiti konzorciju za tovarno brezplačno zemljišče; brezplačno tovarno Zvezati sz najbližjo železniško glavno progo; prepustiti brezplačno razlastitev naravnih sil (vod itd.); zagotoviti svoboden, carine in vsakega carinskega pregleda Prost uvoz potrebščin iz ihozemstva ter 50 % popust za prevažanje blaga. To so glavne zahteve, katerim se pridružuje pravica, da je konzorciju svobodno prenesti vse pridobljene pravice na kako drugo fran-cosko podjetje, katerega se sedaj niti ! ne imenuje. Državi bi bila iz te pogodbe z »Omnium Serbe« zagotovljena le pravica, da prevzema orožje in muni-cijd, kakršno bi nova tovarna izdelovala.	j:.'.,-.
Dr. Ikonič trdi, da se za Omnium Serbe prav posebno zavzema Rade Pašič, sin Nikple Pašiča, bivši minister Velizar Jankovič, poslanec Janjič , in drugi. Vojni minister general Hadžič se J® odločno pro.tivil ponudbi francoskega konzorcija in je vsled tega tudi podal ostavko. Na njegovo mesto je prišel Zečevič, ki je naklonjen po-‘^. •^dstopitijq moral tudi načelnik
anuerijsko-tehničnega oddelenja v voj. ministrstvu polkovnik Stojevlč, ki je bil proti pogodbi in prepustiti mesto polkovniku Vasiču, ki je pristaš pogodbe.
Zadeva je tako velikega državnega mteresa, da je potrebno razjasnenje. Gre za obrambo države. Kako more
i jna UttsmM.
" ’	1;'"	’	■	M,
vatni špekulaciji?- Ce je ga kako proizvajanje potrebno, da je izključno v državnih rokah, je gotovo to izdelava orožja in miihicije. Kdo jamči, da tistih 14 milijonoy frankov, ne bo edini kapital tega. tajinstvenega 'konzorcija, ki bo potepi dobljene koncesije prodal drugim špekulantom? Kdo jamči, da koncesije za uvoz in prevoz ne bodo privilegij za tihotapstvo na veliko?, Ako je ta ptojekt v državnem interesu, zakaj se vsij stvar ne predloži javnosti, da se spoznajo pogoji in udeležniki? In končno, kdo sme dati koncesije tolikega pomena, brez znanja in dovoljenja parlamenta.?/ ,	j...	•
Jugo Slovenski kreditni zavod, v Ljubljani, Marijin trg 8, lepo napreduje. Najlepše <J<diRazuje to stanje hranilnih vlog:	",	'li-
stanje i. januarja 1921 K 6,172,076.86, od 1. januarja do 31. julija t J. vloženo » 8,054,451.43,
"S.; 'A-	”	’
Skupaj ... K 14,226,528.29 od 1. januarja do 31, julija t. I. dvignjeno K 5,668,477.87
Stanje vlog jl'. avg. K 8,658,050.42
Prometa je imel zavod v prvi polovici letošnjega leta nad 62 milijonov K.
Zavodu gonja ob času občinskih volitev ni škodovala, temveč mu je celo še koristila. ,
'+ Ljubljanski trg. Cene govejemu mesu od 22. do 34 K kg po kvaliteti. Pričakovati je, da se bodo cene posebno za mesto II. vrste še znižale. Prvovrstni voli isd kupujejo zopet za izvoz in se drago plačujejo. Italijanske tvrdke nakupujejo direktno po kranjskih sejmih prvovrstno klavno živino. Na živinskih trgih v posameznih pokrajinah vladajo velike nestalnosti glede cen. Cene slabejšemu blagu so izredno podle, za dobre vole se padanje zadržuje z izvozom. Mestno tržno nadzorstvo prosi za pismene informacije o nakupu živine od strani mesarjev v ljubljanskem nakupovalnem področju. Telečje meso 18 do 22 K. Svinjskega mesa in slanine primahjkujp; slanina 46 do 50 K, mast 55 K. Cena prašičem se je vsled draginje koruze dvignila. Glede zelenjave in drugih poljskih pridelkov je letošnja suša napravila mnogo	zmešnjave.
Splošno se pa lahko š vedno trdi, da se upliv suše pretirava in da energične zahteve od vseh strani po zvišanju cen niso vtemeljene v tako visoki meri. Fižol v stročju kg 10 K, luščen 10 do 12 K, čebula 5 do 6 K, krompir 3 K, zelje glava 6 do 12 K po velikosti, — izgleda, da bode zelja letos primanjkovalo. Paradižniki 15 K kg, solata glava 1 do 3 K po velikosti, kumare 5 K kg, jabolka 8 do 12 K, hruške 12 do 16 K, grozdje 32 K, surovo maslo 88 K kg, čajno mo-slo 120 K, — masla primanjkuje, par piščancev 50 do 60 K, gos — pitana 150 kron, jajca 2.40 K. Glede preskrbe Ljubljane z mlekom je nastopila resna kriza. Zastopniki kmetov ljubljanske okolice so vložili na mestni magistrat vlogo, v kateri zahtevajo brezpogojno zvišanje mlečnih; cen na 8 K liter ter vte-meljujejo. zvišanje z silno naraslo draginjo in velikim poniajkanjem krmil ter opozarjajo,, da v nasprotnem slučaju kmet ne bo pošiljal mleka v mesto, ker ga bo doma, lahko za boljšo ceno vnovčil. Pogajanja' dd strani mest. magistrata in organizacijo kmetov ljubljanske okolice niso prinesla nobenih uspehov, ker vstrajajo kmetje trdovratno na svoji zahtevi, ki jo označujejo kot minimalno. Ker dosedanj način mlečne aprovizcije mleko močno podražuje in omogoča potvarjanje mleka v velikem stilu od strani prekupcev na stroške kmeta in kpnšumenta, so razmere dozorele v taki mer), da je v Ljubljani nujno potrebna ustanovitev mlekarskega zavoda, ki bp pobiral mleko pri kmetu kemtu samem, plačeval po tolšči in dostavljal kosuntentu pasterizirano polnovredno mleko. Pričakovati je, da bo v najkrajšem času to delo dovršeno.
’+ Gradenje bakarske luke. Po vesteh rimskega »Secola« se vrše pogajanja med nekim ameriškim bančnim podjetjem in pašo vlado radi gradenja velike jugpslovenske luke v Bakru. Za-stoniki bahkfc ,$o baje že prišli v Beograd, da razpravljajo o podrobnostih. Govori se o.veliko osnovanem podjetju, potom katerega bi se spojila luka s prostrano železniško mrežo. Posledice tega podjetja bi ne čutila samo Reka, temveč tudi Trst. (Ako sploh more Še kaj občutiti, saj je ruiniran! Op. ur.) S tem bi tudi baroško vprašanje izgubilo svojo važnost, seveda le z gosodarske-ga stališča, ker bi s tem Baroš izgubil svojo veljavo Za Jugoslavijo. Ne ve se sicer, ali je ta. vest italijanskega lista resnična. Moglo bi nas pa le veseliti, ako bi prišlo db udejstitve tega projekta, ker bi to bilo za nas izredne važnosti in bi tako našli kmalu pripraven in važen izhod na morje.
* Preveč. Vina. Iz Dalmacije1 javljajo, da leži v tatnošnjih kleteh še okoli JQ6J3Q(UlLJKami^^
Javlja, da kaže vinska letina izredno dobro. »Kam z vinom?« bi se vpršal kdo! Odgovor: Nikamor, dokler je tako drago!
+ Gospodarsko prodiranje lalije na Balkanu, Nemčija je začasno potisnjen Balkanu. Nemčija je začasno potisnjen s tega tržišča, tako da se Italija v tem oziru svobodno širi. Zelja po gospodarskem dominiranju nad Balkanom je vzrok vsem šikaniranjem, ki jih moramo potrpeti od tega soseda. V to svrho
je osnovala milanska Banca Commcr-ciale pred letom v Sofiji filijalko pod imenom »Banka Comerciale Italiana e Bulgara z glavnico 12,000.000 levov in razdelila v prvem poslovnem letu dividendo 8°/». Ta banka je važen eksponent italijanske trgo.vine in italijankega vpliva v Bolgar ji. Takoj po premirju je začela Italija usiljati Bolgariji svoje blago in pred par meseci'je napravila kupčijo 450,000.000 levov. Sedaj seveda vstraja na svojem mestu;
Dnevne vesti«
— Aretiran in izgnan Habsburgove«:.
Leopold Salvator Habsburg, sin bivšega avstrijskega nadvojvode Leopolda Salva-torja, roj. v Zagrebu, poročen z hčerjo bivšega podbana dr. Vladimira Nikoliča, imenom Dagmar, je prišel lz Zagreba, kjer se je nahajal na posestvu Nikoliča približno 1 mesec z soprogo In tastom na Bled. Tam so ga izsledili detektivi, ter ga privedli v Ljubljano, kjer je bil zaslišan on In dr. Nikolič. Zadržala ga je policija pod strogim nadzorstvom in potem ga odpravila odgonskim potom v spremstvu policijskih organov skozi Maribor čez mejo v Avstrijo. Prišel je iz Avstrije s potnim listom na drugo ime vizuma našega zastopstva na Dunaju in naših obmejnih oblastev.
— Gozdarska direkcija v Ljubljani ob-seza vse bivše pokrajine Kranjsko, Štajersko in Koroško.
— Prepovedan madžarski list. Ministrstvo za notranje zadeve je s sklepom od 14. avgusta t. 1. prepovedalo v naši državi razširjanje lista »A Nap«, ki Izhaja v Budimpešti; ker piše proti interesom naše države.
— »Wlener Journal« — prepovedan.
Ministrstvo za notranje zadeve je prepovedalo razpečavanje na Dunaju izhajajočega lista »Neues Wiener Journal«, ker objavlja po čl. 11 tiskovnega zakona žaljive be-ležke,
— Veliko narodno slavlje v Vinkovclb
prirede koncem prih. meseca ob priliki odkritja spominske plošče Joslpn Runjaninu-Kuzminčaninu, ki je uglasbil in populariziral himno »Lepa naša domovina«. Slavlja se brezdvomno udeležijo tudi nekatera slovenska pevska društva.
— Izseljeniški potni Usti. Glasom uradne objave se morajo vlagati prošnje za potni list v svrho izselitve pri okr. glavarstvih. odnosno pri merodajnih upravnih oblastih. Prošnja mora bti predpisno kol-kovana in mora imeti sledeče priloge: Potrdilo glede zadoščenja vojaške dolžnosti, potrdila policije za dokaz, da je pismen in da ni bil obsoien radi hudodelstva, ako je neslovan. Če je optiral za našo ali drugo državo, da ni poligamist, da ne nabira žen ali dekUc, da ni prostitutka, da ne pripada organizacijam ali strujarp, ki uče In zagovarjajo, da )e treba veljavne zakone in inštitucije ukiniti s silo In da ima, ako gre v Združene dfžave 25 ako pa v Kanado 250 dolarjev. Dalje mora še predložiti zdravniško spričevalo s potrdilom, da ni bebec, idiot ali glupec, da nima trakoma, spolnih bolezni, da ni alkoholik, in da ni konstituci-jelno pslhopatičen lnferiioren. Te prošnje rešujejo ministrstvo, odnosno pokrajinske vlade in šele nato izda pristojna pol. oblast potni list z izrecno beleš^o »Izseljeniški potni list«.
— Rimske TopUce (Slovenija) od 25. avgusta dalje 25 odstokov popusta na cenah sob, kopel ji in taks.
— Hujskač proti vojaški obveznosti — obsojen. Letos v začetku februarja, so imeli letniki 1900 oditi k vojakom. V občini Sv. Kungote se pa mnogo obvezancev ni odzvalo pozivu. Poizvedbe so dognale, da je fante nahujskal neki Simon Žur.ko rojen v Stopnem pri Slov. Bistrici, češ: naš kraj je že med nevtralno ceno, torej nima tu Jugoslavija nič govoriti. Žunko je hujskal fante ne le doma, nego se je na dan vpoklica podal celo v Maribor in tam po gostilnah šuntal fante, naj ne gredo k vojakom. Žunko je bil obsojen na 14 dni strogega zapora.
— V bolnici v Ormožu je umrl po dolgotrajni, mučni bolezni v najl.epši dobi 27 iet vrli naš somišljenik, kraljevi poštar v Strnišču pri Ptuju gosp. Janko Praprotnik. Zapušča žalujočo soprogo in 2 otročičev. Poge|» se vrši v sredo 24. t. m. Iz bolnice v Ormožu na tamkajšnje pokopališče. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
— Ponesrečen rudar. Včeraj so pripeljali v Ljubljansko bolnico rudarja Antona Rozmana iz Trbovelj. V kamnolomu se je utrgala velikanska skala, ki mu je strla pri padcu obe nogi.
— Vlom v Vrblčju. Pri posestniku Jože Podržaj so vlomili, ko so bili vsi domači pri maši, neznani tatovi in ukradli za okoli
10.000	kron perila, obleke in denarja.
— Zaplemba zlatega denarja. Orožniki državnega obmejnega komisarijata na Rakeku so dne 11. t. m. pri kontroli potnikov zaplenili trgovcu Milanu Kosamovlču iz Zagreba 990 zlatnikov, katere je nameraval iztlhotapiti v Italijo ter jih je imel skrite pod posteljo v spalnem vozu.
— Tatvina konj. Orožniki obmejnega komisarijata na Rakeku so dne 18. t. m. pri prekoračenju črte aretirali Josipa Stangelj-na iz Novega mesta, kateri je dne 22. jul. 1921 ukradel carinarnici na Rakeku dva knoja, s katerim je popihnll v Italijo in jih tam baje prodal. Pri njem se je našlo 3615 lir. StangelJ je bil oddan okrajnemu sodišču y Cerknici, da dobi zasluženo nagrado.
— Žalostna ugotovitev. Uradno se objavlja, da se je Ciril - Metodova podružnica pri Sv. Jakobu v Slovenskih goricah razšla, ker je imela premalo 1 članov. Slovenci, kje ste!
— 12 odstotkov občinske doklade na
vse direktne davke so dovoljene občini Nemški Loki v Kočevskem kraju v svrho odplačila dolga pri Kranjski deželni banki v, znesku 11.800 kron v letu 1921.
Ljubljana.
= Odborniki In zaupniki krajevnih organizacij NSS v Ljubljani se-vabijo. da^se zanesljivo udeleže sestanka, ki se vrši danes zvečer ob osmi na mestnem magistratu (posvetovalnica). Na dnevnem redu Je razgovor o nadomestnih volitvah za občinski svet ljubljanski. Polnoštevilna udeležba dolžnost!
— Načelstvena seja NSS se radi zaup-niškega sestanka danes ne vrši, ampak v
juedo zvečer. Ob osmih x strankini pisarni.
= Žalni obi;:!i zn pokojnim kraljem, so se vršili danes v stolnici ljubljanski. Obredov so se udeležili zastopniki vseh državnih in civilnih uradov in veliko odličnega občinstva. Osobito se je odlikovalo naše zavedno narodno ženstvo. Trgovine so zaprte, vse delo počiva. — Zvečer je • oddala naša artilerija z ljubljanskega gradu žalne topovske strele, v vseh cerkvah ljubljanskih pa nas je opozarialo žalno zvo-nenje, da pcUgjo k večnemu počitku našega prvega jugoslovanskega kralja Petrn Prvega.	.	,,
= Žalna sela narodnega zenstva. V soboto 20. t. m. je imelo »Splošno slovensko žensko društvo« in »Kolo jugoslovanskih sester« skupno žalno sejo. Pred okrašeno podobo kralja Petra je predsednica obtjh društev gospa Franja dr. Tavčarjeva s v srce segajočimi besedami izrazila globoko žalost, ki preveva slovensko ženstvo Ob odprtem grobu našega prvega narodnega kralja Osvoboditelja. Za tem je predlagala, naj pošljeta obe društvi sožalno brzojavko Nj. Vis. princesi Jeleni, kar ic lijlo soglasno sprejeto in ■ se je takoj zgodilo. Razne članice so predlagale, r.ai bi se slovensko ženstvo, v znak hvaležnosti in spoštovanja do pokojnega kralja, vsaj 14 dni po možnosti oblačilo v črno. Nadalje sta obe društvi odposlali k pogrebnim svečanostim svoje zastopnice. Pridružile so M jim tudi odborpice Kola s Štajerskega.
= Pododbor Udruienla gledaliških igralcev v Ljubljani je povodom smrti našega kralja, imelo dne 19. t. m. žaluo sejo. nakar le odposlalo žalno brzojavko pokrovitelju Udruženja, N j. Veličanstvu kralju Aleksandru.
= Venec na krsto Kralja Osvoboditelja ni položilo akad. društvo »Jadran« samo, kot srno pomotoma poročali v svoji zadnji številki, ampak celokupna ljubljanska akademska omladlna.
= Udruženje gledaliških igralcev, pod-odbor. Ljubljana, je povodom smrti kralja osvoboditelja imelo dne 19. t. m. žalno sejo ter odposlalo pokrovitelju Udruženja NJ, Visočanstvu regentu Aleksandru žalno Jhr-zojavko.
= Katarina Nučičeva — umrla. V preteklih dneh je umrla v visoki starosti gosp# Katarina Nučičeva. mati režiserja kr. kaža-lišta v Zagrebu, g. Hinka Nučiča. N. v m.,T>.l
= Ponesrečen voznik. Pred frančiškanskim mostom so sc splašili konji nckotfitl vozniku iz dežele. Z .voza je padel zaboj in udaril konja po nogah. Voznik ie padel pod voz in dobil precej nevarne poškodbe. Oddali so ga v domačo oskrbo. Voz j« prebrnil tudi stolnico neke prodajalke sh« men in i! povzročil precej škode.
— Tatvina. Med kopanjem v Lazah Je ukradel neznan tat zasebnici Mariji Česen od Sv. Petra nasipa 17, usnjato rjavo torbico, usnjato denarnico z nekaj denarje, zlato verižico z zlatim obeskom z mrfno* gramom M. C. in več drugih malenkosti;
— Pobegnil je. Invalid Nahiih Leopold. 40 let star, le ogoljufal tvrdko Kont v Ljubljani za 900 kron in je pobegni! \v, Nemško Avstrijo. Doma jč pustil ženo' JB tri otioke.	..	'. „
— Poneverba. Marija Majdič iz Ljubljane. pristojna v Jarše, je poneverila rra-. redniku int. dravs. div. oblasti Dionizu SpsKJ’ dežni plašč vreden 1400 kron.
Maribor.
Odsek za določevanje cen v MarfUMI je sklenil 16. avgusta 1921 Sledeče: Cena za 45 dkg belega kruha iz moke št. 00 80 odstotkov in 50 odstotkov iz moke št. 2 se določi na 8 K: za črni kruh iz moke št. 6 50 dkg 7 K. Odsek za določevanje cen je svoj sklep glede mesnih cen z dne 11. avgusta 1921 z ozirom na dejstvo, da hi tako znižanje cen Imelo lahko občutne posledice za producenta kmeta na svoji seji 16. avgusta 1921 revidiral in določil naslednje; za goveje meso: Kot prvovrstno meso s’e določi meso od dobro rejenih volov, kateri tehtajo nad 500 kg žive teže v za klanje pripravljenem stanju to je, da se jih pred klanjem kakor običajno 6 ur preje nakrmi in ne napaja. Neposredno pred klanjem se mora vsak vol stehtati. Za meso takih volov se določi za prednji del cena za 1 kg 20 K, za zadnji del za 1 kg 22 K. Ce voli ne dosežejo 500 kg v teščem stanju se pridelijo v drugo kategorijo med bike, krave in telice. Meso takih živali se sme prodajati ne glede na prvi ali zadnji del po 15 K. Cena telečjemu mesu se določi za I. del 1 kg 12 K, za 1L del 1 kg 14 K. Običajna prt-teža pri govejem In telečjem mesu znaša kakor doslej 20 odstotkov. Predstoječe cene stopijo v veljavo za govedino- s 17. in za teletino s 23. avgustom t. 1. S temse ukinejo cene mesa v tuk. razglasu z dno 11. avgusta 1921 št. 11791.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 19. avgusta 1921. se je prignalo 253 prašičev. 9 koz in 1 jagnje. Cene so bil« sledeče: mladi prašiči 6—8 tednov stari od 160 do 180 K, mladi prašiči 10 tednov stari od 200—240 K, mladi prašiči 8 mesecev stari od 1100—1200 K, plemenske svinje 1 kg žive teže od 26—28 K, polpitane svinje za zakol 1 kg mrtve teže 28—30 K. Koze so bde od 180 K do 400 K komad. Kupčija jo bila živahna.
Pregled vojnih Invalidov bo v Mariboru od 22. avgusfa do 1. sept. na mest. nem magistratu.
Nevarnega tatu in vlomilca Je prijela v
osebi brezposelnega natakarja Lud. Keme-terja. Zločinec je po aretaciji simuliral srčni krč, blaznost m spolno bolezen, a zdravniki so ga spoznali za popolnoma zdravega.
Epileptičen napad na cesti je dobil vl-ničarjev sin Ant. Pilih, ki so ga prepeljali # rešilnim vozom v bolnico .
Celje.
, Še enkrat In zadnjič o zastavah. V Gaberju je veletovarnar Westen lastnik večih hiš. Ja gospod ob priliki kraljeve smrti
Čuti! potrebe, razobesiti žalnih zastav na svojih objektih. Kako neki? Saj izdaja na Dunaju, kakor smo že svojčas noročali. časopis, ki sramotno piše o naši državi. Sicer pa priobčujemo itak dopis, ki osvetljuje državljanstvo tega velenemškega gospoda. — Nekateri hišni posestniki razobešajo zastave na črno-rumeno pobarvanih drogih. Tak drog je na pr. bilo videti na poslopju, kjer je nastanjeno orožništvo. In vse je že imelo čas biti prebarvano. — H koncu o zastavah bi še želeli, ob takih in enakih prilikah, videti zastave tudi na poslopju mestnega gledališča, kjer so se svoj čas za časa nemškega gospodstva pridno Izobešale frankfurtarice.
Glavni šahovski turnir v Celju. Doigra-no je tudi peto in šesto kolo. Stanje po petem kolu: Erdey 4 in pol, Vukovič 4, KOnig 3 in pol, Kramer 3, Ferjan ln Trstenjak 2 in pol, Peyer, Poljanec in Rožič 2, Nicifor in Ormai 1 in pol, Kohn 1, Bairekovič 0. — Stanje po šestem kolu: Erdcy in KSnig 4 in pol, Vukovič 4 (1), Trstenjak 3 in pol, Krainer in Poljanec 3, Forjan 2 in pol (1), Nicifor 2 in pol, Pcycr
tRožič 2, Ormai 1 in pol (1), Kolin 1, tekovič 0 (1).
Javno skladišče in prevozna družba M, d. v Celju se je vpisala v register za jiružbcue firme. Delniška glavnica znaša 3
elljonc K, razdeljena na 750 delnic po 4000 on.
Pri naknadni volitvl štirih svetovalcev tR občini Okolica-Celje. ki se ie vršila v Ifdeljo 21. trn. dopoldne v občinski pisarni ■a Bregu, so bili izvoljeni svetovalcem sledeči odborniki: Gologranc (SLS), Glinšek' 18LS),^ Martinčič (JSDS) in Lapornik
Clril-Mctcddvih listkov in nabiralnikov
Rni videti po nekaterih celjskih goStiinnn. amo, dn bo zadostoval ta kratki oporniu. Nekoliko dežja je zopet prinesla nedeljska dopoldanska ploha okrog Celja. Dežc {ralo je kake pol ure. Vendar pa je posebno U traVnike že prepozno in se ne bodo mogli več opomoči. Otave bo pri nas zelo malo ali skoro nič. Nekateri posestniki v -krajih okrog Celja koljejo živino doma in Bfodajajo meso ceneje, kakor v mestu.
Tovarna West©n v Gaberju pri Celju. O tej firmi slišimo čudne - stvari, tako na primer ima ta gospod skoro vse pisarniško
Sabje izključno nemško in uraduje se tudi pohionip nemško. Neka bri njem uslužna nemška gospodična se je baje že večkrat izrazila:	»Es werden noch Zeiten
kommen, wo vvir »frisch, frohiich, fromm, fr«i« slngen \verden« itd. Svetujemo temu
fospodu tovarnarju, da napravi konec nem-konacionalno-naduti domišljavosti v njegovem podjetju, drugače jo bomo napravili mi.
Prodati namerava, kakor čujerr.o, celjska mestna občina Aleksandrovo vojašnici augmentacijsko skladišče
Umrl je dne 17. t. m. Lucijan Cerkvenik, sinčdk brzojavnega strokovnega moi-itra v Celju, v nežni starosti 6 mesecev.
Popravek. V soboto smo piinesli iz Celja dorčs o hišnih posestnikih, ki ob nobeni priliki ne izooešajo zastav in med temi navedli tildi g. notarja v Aškerčevi oHcl. Gosp. notar pa je med tem izobesil žalno zastavo. S tem pojasnilom popravljamo našo rest, ker nočemo nikomur delati IffiVice.
PSuL
V »Pt-ijikem listu« z dne 21.-avgusta Je Izdala krajevna organizacija JDS razglas na pošteno slovensko javnost, v katerem hoče —prikazati ljudstvu vodjo ckr. glavarstva g. dr. Pirkmajerja kot najboljšega in najbolj nepristranskega uradnika. V is - a našteva nebroj njegovih zaslug za ' o. — Čudno je samo to, da ga tak,	zagovarjajo samo pristaši JDS.,	vse
druge stranke komaj čakajo	:utek,
ko bo zginil ta »nepristranski m.-.cinik iz Ptuja, o čigar nepristranesti bi se dalo mnogo pjsati. — Najbolj ironično pri tem rgzglasu je to, da piše JDS kraj. org., da obsoja take osebne napade. — Ona obsoja tfeto, česar se ona edino poslužuje. — Sč razume, njim je do vol* eno vse, dočim je velik zločin, če sc kdo samo skuša dotaknit! njihovih oseb. Na koncu zahteva JDS, da se da g. dr. Pkkmajerju za vr.o njegove zasluge javno zadoščenje. MI nasprotno pravimo, da bo dobii na koncu preiskave tpd! zasluženo plačilo. —
Magistratnl sluga — župen. Dobil sem vabilo, s katerim se me poživlja, rmj se javim na mestnem uradu. Podpisan je: »Za-vladnega komisarja: Miki.« Vprašam kdo je ta gospod in zvem, da je sluga. Tprej pri Ptujskem magistratu, C. Ir tem -mestu Slovenije, rešuj? akte slu ca. Iz tega si vsak lahko napravi sliko, kako tam izgleda, Komisija za določevanje cen je določila sledeče prodajne cene mesu: goveje 1 kilogram zadnjih del 17 K: 1 kg sprednji del 15 K: telečje 1 kg zadnji del 14 K, sprednji dčl 12 K: na 1 kg mesa je dovoljeno 18 dekagramov kor h'. 1 kg blokov 4 K; 1 kg pljuč 8 K. — Te cene morajo biti nabite pri vsakem vhodu v mesnico, ozir. na stojnici, tako, da jih lahko vsak vidi. — K temu mo-r ramo samo pripomnili, da je bilo do sedaj izdanih že več tikih odredb, s katerimi se je določila maksimalna cena mesu, ali nobena od teh se ni točno izvajala. 'Mesarji so kliub istim prodajali meso po svoje. Zaradi tega, ker oblast, ne kontrolira, če se točno Izvršujejo te njene odredbe, naj seže* ljudstvo po samopomoči in naj naznani vsak posameznik takoj magistratu vsakega mesarja, ki isto krši. — Edino na ta način se prišlo končno do reda. —
Vslcd določltv' maksimalnih cen mosu hočejo mesarji štrajkatj, — ker imajo premajhen dobiček. — Pristojne oblasti bi v tem slučaju najboljše storila, da vsakemu nepokornežu kratkomalo odvzame koncesijo pa bi bil kmalu red.
Vinograd gosp. Wratzfclda iz Darn-birna je kupil gosp. J. Feguš, krčmar iz Podlehnika za 2,300.000 K,
Levo nogo sl je zlomi! 12 letni viničarje sin Martin Arnuš iz Sp. Velovlaka pri padcu s hruške. Pripeljan je bil v javno bolnico. —
Skozi okno se je splazil neznan tat v stanovanje okr. zdravnika dr. Vrečka In pokradel različno obleko. — Škoda znaša več tisoč kron. —
i ^ grešila Marija Amar, doma
nekje iz Francije. Lansko leto je šla na
božjo pot v Lurd. Nazaj grede je zašla in
prišla peš po dolgem potovanju do Sv.
Barbare v Halozah, kjer so jo orožniki pri-
jeli m oddali pristojni oblasti, da io potom francoskega konzulata odpravi v domovino.
Prebrisan hlapoc je Anton Gabrovec iz
St. Vida. Isti je prišel pred kratkim k žup-
niku g. J. Zadravcu v St. Lovrenc na Dr. p.
in se ponudil v službo. Gosp. župnik je ravno nujno potreboval hlapca in ga, brez da bi ga vprašal po listinah, takoj sprejel,
Ker je bil hlapec raztrgan in bos, mu je gosp. župnik takoj kupil novo obleko, čevlje in plašč. Na novo oblečen je hlapec zjutraj zginil. —- Da bo še boljše preskrbljen z obleko, je šel še prej k sosedu trgovcu Francu Nadeisbergerju in si tam v imenu župnika izposodil hlače in telovnik.
Velika tatvina perila In obleke. France Križmančič 19 let star, govori samo lir-vatski je ukradel s svojim tovarišem 211et-nim Ilijo Buličem, ki je doma iz Srema, svojemu delodajalcu Milanu Armanoviču v Ptuju za 25.000 kron perila in obleke.
Tat v častniški obednici. Franc Horvat, 23 letni ključar je ukradel v Častniški obednici v Mariboru veliko število kozarcev.
VclesaJm.
Sejmskl urad prosi vse industrilce, trgovce in obrtnike naj dopisom na svoje trgovske prijatelje znance ln odjemalce v Srbiji, Vojvodini, Bosni in Hercegovini, Hrvatski in Dalmaciji prilagajo reklamne tiskovine velikega semjija. Dobe se pri Sejmskcm ttrndu brezplačno. Sestavljene so v srbohrvaščini in je treba ni i odjemu navesti koliko tiskovin v cirilici in koliko v latinici potrebuje dotičnik za prilogo svojim dopisom. Izdana so vabila za poset semnja, prijavnice, letaki in stanovanske karte ter vinjete itd. Prosimo 'vse industrijce, trgovce in obrtnike, da blagovole sodelovati na ta način pri propagandnem delu za sejmsko prireditev.
Primorje.
Slovenske paralelke se vendar otvorijo v Gorici in sicer za prvi in drugi razred na ljudskih šolah v Kapucinski ulici, v ulici Mamila in pri sv. Križu. Za 470 otrok je pač 6 razredov veliko, veliko premalo Kakor smo konstatirali, da je vse to še veliko, veliko premalo, tako pa priznamo tudi odkrito, da nas veseli, da je vsaj narejen začetek. —
Istra In tržaški vzorčni sejem. »L’ Era Nuova« piše, da se za vzorčni sejem zelo zanima tudi -Istra. - Pa ne da bi Istra razstavila vzorce fašistovskih nasilij. Bilo bi priporočljivo, ker obstrmeli bi tudi Angleži in Francozi, ki so sicer v svojih kolonijah marsičemu privajeni.
Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Zbirka zakonov snopič I. v Ljub-liani 1021. Založila Tiskovna zadruga. Cena 12 K. po pošti 1 K več. Pravkar je Izšla »Vidovdanska ustava«, katera se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul. 6.
Umetnostna razstava. Na številna vprašanja naznanjamo, da se nahaia »Umetnostna razslava« na Miklošičevi cesti št. 5 poleg hotela Union.
Zložba poljedelskih zemljišč. Deželna komisija za agrarske operacije v Ljubljani je izdala brošuro o zložili poljedelskih zemljišč, ki popisuje namen in koristi zložbe za udeleženega poljedelca in uradno zložbeno postopanje. Brošuri priklopljena sta tudi dva načrta, Iz katerih se razvidi, kako izgleda zemljišče pred in po zložbi. Ker je zložba velike važnosti za naše kmetijske razmejc, se kmetovalci opozarjajo na to brošuro, katero dobe tisti, ki se resno zanimajo za to zložbo, brezplačno pri deželni komisiji za agrarske operacije v Ljubljani.
Pokrajina.
1/. Medvod nam pišejo, da tovarna Hutčr in Komp., kakor tudi I. jugoslovanska papirnica nista izobesili žalnih zastav, ker so v vodstvu nemčurii. Tudi drugi veleposestniki in trgovci ne poznajo svoje državljanske dolžnosti. Zastave so izobesili edino'1 gdč Jarc, g. Majer in g. župnik.
Trbovlje. Zgodovinsko proslavo prost, gasilnega društva rudnik ima za sabo in ni ga udeleženca, ki se ne bi z veseljem spominjal na ta dan. Obžalujemo samo, da nam je radi slabega vremena izostalo veliko število ognjegascev. — Ginljivi prizori lepo uspelega nastopa in blagoslovljenja nove društveno zastave bodo ostali pričujočim v najlepšem spominu. Celokupno gasilno društvo vrši' prijetno dolžnost, da se tem potom javno zahvali kumlci, gospej Vilmi Paner-jevi in damam, ki so sodelovale pri ^slavnosti in šotorih, nadalje g. svet. dr. Caslu. Osobito se zahvaljujemo gosp. ravnatelju Panerju za dareZljivosti in podpore. Lep uspeh prireditve je omogočil, da je društvo plačalo najdragocenejšo zastavo po 22.000 kron. Hvala prisrčna vsem prijateljem in dobrotnikom! Naj ostane ta zgodovinski dan vsem v častnem spominu.
Globoko pri Brežicah. Dne 15. t. m. je pridedila naša šolska mladina pod vodstvom učitelja gosp. Avg. Tominča in učiteljice gdč.. Ide Tominčeve slovesnost zaključenja šol. leta. Sodeloval je tudi mešan pevski zbor domače odrasle mladine pod vodstvom zgoraj imenovanih ter del telovadcev brežiškega Sokola. Zanimanje in udeležba je bila ogromna. Prvo so nastopili naši malčki s prostimi vajami, katere so izvajali neverjetno krasno in popolno. Nato so isti zapeli nekaj mičnih fcesmlc. Zatem je nastopil mešan pevski zbor odrasle mladine. Za njim pa telovadci brežiškega Sokola na orodju. Ta dan ostane Globočanom v neizbrisnem spominu. Oinljiv je bil prizor na našo mladež, ki je s takim navdušenjem in marljivostjo v tej kratki dobi zamogla nastopiti tako sigurno in lepo. Navdušil nas je razveseljiv pojav, da se je začela zbirati in dramiti tudi naša odrasla mladina. Le tako naprej vi mladi! Mesto v gostilno, na pogubno ponočevanje in pijančevanje, se zbirajte v koristnih, kulturnih korporacijah. Na vas leži bodočnost in sreča naroda in naše domovine. Za vse to napredovanje in uspeh naše mladine pa nosita nevenljive zasluge zgoraj imenovana učitelja — sin in hčerka — nadučitelja gosp. Tominca, Z neutrudljivo voljo in vnemo sta se ta dva posvetila delu izobrazbe mladine in le tako zamogla v teh kratkih tednih pokazati tako krasen uspeh. Pokazala sta kako se zamore doseči uspehe tam, kjer je dobro in delavno učiteljstvo, ki mu je povzdiga narodne in kulturne zavesti ne samo dolžnost na papirju, ampak v srcu. Oči roditeljev so z nepopisnim Izrazom hvaležnosti ta dan gledale na vaje, videvši s kako požrtvovalno ljubeznijo do njih malčkov sta se posvetila temu napornemu delu. Ta tiha hvaležnost ostane v naših srcih neizbrisna. Hvala vama stotera!
Žalec: Stanovanjska mlzerija v našem trgu presega že vse meje. Dolgo smo o tem molčali, ker smo mislili, da bode novi občinski odbor, yzel železno, metlo, y roke. a
videti je, da kakor prejšnji, tudi ta nima dobre volje. — Stranke iščejo stanovanja, prosijo, tarnajo in proklinjajo, a vse zastonj. Ker imajo gg. odborniki sami prazna stanovanja, katera nočejo strankam oddati, se ne upajo tudi drugim taka zapleniti, — Med vojno se je lahko hkrati postreglo 60 avstrijskim častnikom s stanovanji. — V neki vili miljonarja-trgovca je stanoval znani major Kotzian z rodbino in morilec nadporočnik VVolfgang, danes je ta vila prazna in lastnik je zagrozil, da jo prej podere kakor bo stanovala kakšna stranka v njej. Ravno tako je druga vila že celo leto prazna in čaka na nekoga, ki bi imel prihodnjo jesen priti. V sredi trga se dviga veličastno po-slo^e, v temu je pred nedavnim časom bivalo 6 malih strank. Posestnik je pustil štedilnike iz kuhinj pometati in se stanovanja rablio danes za prazne vreče. Podobnih cvetk bi se lahko še zelo veliko nabralo. Na občinskem uradu se odkrižajo stranke'z izgovorom: »Poglejte si to in to stanovanje«, posestnik stanovanja pa reče: »ako me tudi občina prisili oddati stanovanje, ne morem pa dati drvarnice, kleti itd. ker to dokažem, da sam rabim.« Ravno tako ni za samca dobiti opremljene sobe. Sedaj pa ko ie hmeljska sezija je že do danes nastanjenih črez 20 dunajskih in poljskih Židov. Seveda je to povsem razumljivo, či-fut plača v šestih tednih celoletno najemnino, gospodar se pa Izogne — davku. Gospodje odborniki, ozrite se na ubogo ljudstvo, kadar Vas isto Česa prosi in ne tedaj, kadar ga Vi rabite. —
Tišlna-Prckmurje. V ponedeljek 15. trn. odvozil jo iz Prekmurja priljubljeni kr. namestnik Hribar čez Petanjce proti Maribb-ru. Petanjski kmetje so se zbrali v lepem številu na brodu, čez Muro, ki je bil zato 7. zelenjem in’zastavami okrašen. Zupan g. •Kreft je g. ministra pozdravil z željo, da nas skoro obišče. G. Pavlica pa je V daljšem govoru pojasnil, položaj obmejnih ljudi in povdarja! blagost tega ljirdstva, ki bo še bolj vzljubilo domovino, če bo 'ta dobra mati, ki bo čuvala pred agenti-pijavkami in vedno dala mož na vodilna mesta, ki bodo znali narodu koristiti! G. namestnik je povdarjal, da bo vse mogoče pomaga! prekmurskemu ljudstvu. Burno pozdravljen je odvozil dalje. Ljudstvo še ne mote načuditi priprostosti g. ministra in pravi, da se mu preje pod Madžarsko navadno še Izvoljeni poslanec več ni pokazal. Ravno to ljudstvo upa, -da nastopijo sedaj pravičnejši časi, da bo narod imel tudi besedo, ne pa kakor takrat, ko se je šlo za zgradbo mostu čez Muro, ker se je pripeljal menda v avtomobilu z gospodi bivši gerent Sever s taško pod pazduho in rekel, da »zveza županov, t. j. on, najbrže ne dopusti tu zgradbe, temveč pri Veržeju blizu kloštra mora biti most.	i
Cirkovce. Županstvu občine Cirkovce in Strazgojnce ter okrajnemu glavarstvu Ptujskemu v prevdarek.
Dokazano je, da mnogo rastlin, ki nam dajejo hrano, zlasti sadno drevje, ne bi rodilo sadu, ako bi cvetja ne oplojevale čebele: Izredno slaba letina pa grozi uničiti to izredno važno panogo kmetijstva v imenovanih občinah. Spomladno deževje, poletna suša, pred tedni v polovici Cirkovške občine toča, to so vzroki, da 'čebele za zimo nimajo živeža: ajda pa je razvita tako slabo, da ne daje nič upanja na izboljšanje. Dolžnost omenjenih oblasti je, da store vse potrebno, da se katastrofa odvrne, sicer ne bodo udarjeni samo čebelarji, ampak vsi posestniki teh občin, ker bo uničeno sadjarstvo, ki se razvescl"vo razvija. To veliko nevarnost v teh občinah so pomnožili čebelarji, ki so pripeljali v te kraje nad 200 panjev, ne ozirajoč se na. slabo letino In nerazvitost ajdovega cveta, tako da je na prostoru približno enega kvadratnega km sedaj okolu 400 panjev, kljub temu, da zahteva načrt čebelarskega zakona, ki je mo-« gočc že dobil moč zakona, da na istem okolišu ne sme biti več kakor 100 panjev. Po še veljavnih zakonih avstrijskih dežel morajo v pašo pripeljane čebele biti oddaljene najmanj 1000 m od vsakih drugih čebel, letos pa razdalja med njimi ponekod ni niti 50 m! Ker so vrhtega pripeljane čebele prispele z dobrih pasišč, so močno razvite, dočim so domače zelo slabe. Tožbe o ropanju sc slišijo celo že od 15. avgusta naprej, v času, ko bi morala biti za domače čebele glavna paša. Razburjenje med domačimi rada teli razmer pač upravičeno raste in se je bati sitnosti. Omenjene oblasti prosimo, da prisilijo brezobzirno tuje čebelarje, da rešpektirajo vsaj zakone.
Domači čebelarji.
Poslano.*
Imate prav. Zapik, ki ga pobje izrekajo preden jih »mamca« vjame, končuje Vaše »Poslano«. Duševni defekt, ki se imenuje častihlepje. Vam pa moram le konstatirati! Vaša diagnoza »pod častjo« pa se ubije s tem, če javno sporočim, da zahtevate od oseb. ki Vašo Visokost niti ne poznajo, da pred Vami snamejo klobuk doli in če tega ne store jih pa napadate po uradih!_ Toliko enkrat za vselej gospod magistratni oficial Kavčič. Drugikrat se Vam do tal priklonim, da bo zadoščeno Vaši užaljenosti!
Ciril Kemperle,	ii:'
t č. tajnik Ljublj. pr. gas. društva.
* Za »Poslano« odgovarja uredništvo le v bkviru zakona.
Zaina sela ministrskega sveta.
V soboto dne 20. t. m. oli 5. popoldne je bila žalna seja Narodne skupščine. Prisotni so vsi člani vlade in številni poslanci, vsi strogo v žalni obleki.
Tajnik 'dr. Janjič je precital akt kraljevske vlade o smrti kralja Petra naslovljen na skupščino. Skupščina je čitanje tega akta poslušala stoječ in se odzvala z navdušenimi klici:. »Slava kralju Petru!« Predsednik skupščine dr. Ribar je nato ime! slovesni govor:
»Gospodje poslanci! Zadela me je kot predsednika izredna in preod-lična, a obenem tudi pretežka dolžnost, da se s tega mesta poslovim v imenu narodne skupščine od prvega kralja države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Njegovo idealno'življenje, njegova redka čednost, vztrajnost in požrtvovalnost, njegova nesmrtna dela v službi naroda in domovine, njegova velika ljubezen do naroda in mučeniško življenje nima primere v historiji.— Dokler bo živel naš narod, bodo pozne generacije častile spomin Petra Velikega, Osvoboditelja in Ujedinitelja.
Kralj Peter je ena največjih pojav v zgodovini našega naroda. Njegov prihod na prestol kraljevine $rbije po-menja novo dobo v historiji našega naroda. Smatral je za svojo največjo dolžnost, da kot kralj kraljevine Srbije skupno s svojim narodom izvrši osvobojenje enega dela našega naroda, ki je bil dosedaj pod robstvom neprijateljev in da svobodno 7. osvobojenimi ujedini v veliko in močno narodno državo. Vse muke in zapreke, ki so stale na potu našemu osvobojenju in ujedinjenju, je pretrpel skupno s svojim narodom junaško in mučeniško, vedno podrejajoč svoje in svoje dinastije interese (interesom svojega naroda Zato je doživel trenotek, da se je povrnil kot prvi kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, slavljen in odlikovan od celega ujedinjenega naroda.
Ves čas, odkar je stopil na prestol, pa do današnje ustave, je izpolnjen z vladavino pokojnega^ kralja, in ta perioda bo vedno ena najsijajnejših in najsvetlejših v zgodovini našega naroda, ki bo vedela ceniti njegove zasluge in se z njimi ponašati,
•Kralj Peter je vedno veroval v moč svojega naroda., Spoštoval je ta narod. Razumel je popolnoma njegove potrebe, osobito pa one kmetijskega ljudstva.
Bil je od prvega dne svojega vladanja ustaven in parlamentaren vladar ter je ustvaril med seboj in narodom popolno harmonijo in solidarnost. Od leta 1903. se v Srbiji ne spominjajo nikake ustavne borbe in nikakega spora med narodom in kraljem. Bil je ves čas svojega vladanja kralj po volji naroda.
Leta 1903. je bil izvoljen za kralja po narodnih zastopnikih, a leta 1921, ravno pred njegovo smrtjo, ga je ,_ ustavotvoma skupščina v ustavi rdO'
ločila kot prvega kralja države Srbov. HrVatov in Slovencev. Kakor je bil velik, ko je v svetovni vojni takrat, ko je svoje vojake odvezal prisege zvestobe v najhujšem trenotku obrambe domovine in jim zatrdil, da se jim ne bo ničesar zgodilo, ako ' zapustijo strelske rove in odidejo domov, tako je bil tudi velik sedaj pri sprejetju ustave, ko je po junaških delih srbske vojske, s katero je skupno ustvaril to našo državo, fiozval celokupni narod, da po svojih zastopnikih v ustavotvorni skupščini glasuje o obliki države in o vprašanju državnega edinstva, dasi-ravno 'je bilo že vse o rešeno po. onih, ki so položili svoje zdravje in življenje za osvobojenje in ujedinjenje našega naroda.
Kral Peter je dovršil veliko delo, ki ga je začel njegov ded veliki Kara-gjorgje. Sodobniki deda so ga, priznavajoč njegove velike zasluge, imenovali Velikega Karagjorgja, mi pa, sodobniki pokojnega kralja, velikega boritelja in mučenika, v čegar osebnosti je sintetizirana borbenost in tnu-ieništvo našega naroda, klanjajoč se danes pred njegovim odrom in zahvaljujoč se za vsa velika odlična dela za narod in državo, ga imenujmo brezsmrtnega in večnega, z nazivom »Veliki«, ga imenujmo kralja Osvoboditelja in Ujedinjenja, da tako v naši zgodovini pred kritičnim potomstvom damo vidni znak naše posebne hvaležnosti napram slavnemu kralju naše kraljevine in našega naroda. Tuga za našega krala Petra Velikega je splošna in povsod, kjerkoli biva naš narod.
V tej veliki tugi nam je v uteho, da je stopil na prestol njegov junaški sin kralj Aleksander, ki bo, sledeč stopnjam svojega roditelja, kot ustaven in parlamentaren vladar skupno s svojim narodom učvrstil naše narodno in državno edinstvo in s svojim znanjem in dobro upravo povedel našo državo v vrsto kulturnih in naprednih držav, v kateri se bodo vsi naši državljani čutili mirne in zadovoljne, tekmujoč v ljubezni zanjo in za svojega kralja. Večna slava in spomin Petru Velikemu In Osvoboditelju, mir in pokoj njegovemu pepelu! Naj živi NJ. Veličanstvo Aleksander!
Predsednika dr. Ribarja so poslušali vsi poslanci stoje in spremljali njegov govor na več krajih s Slava-klici. Na koncu je vsa skupščina burno pozdravila govor in klicala: »Živio, kralj Aleksander!«
Za njim je govoril ministrski predsednik g. P a š i t:
»Gospodje poslanci!’ 'Nj. Vel. kralj Aleksander leži bolan v postelji. Njegova bolezen je taka, da se niti v postelji ne sme premakniti, kamoli da bi hodil ali potoval. Njegova bolezen je taka da mora po nasvetu zdravnikov mirno ostati v postelji, dokler bolezen ne mine. Zatorej Nj. Vel. kralj sedaj ne bi mogel položiti prisege y onem roku,
kakor to predvideva ustava. To je for-ce majeure, neodoljiva sila, ki je pr®*
prečila, da ne more izvršiti svoje dolžnosti. (Klici v skupščini: Tako je!) Cim pa ozdravi in se vrne v domovino, mu bo prva dolžnost, da položi pred skupščino prisego. Prosim Vas, gospoda, da ta slučaj sprejmete kot tak, da je to samo neodoljiva sila, samo slučaj, ki s« ni mogel predvideti in nikakor ni mogoče drugače postopati. (Klici v skupščini: Tako je!)
Prosim vas torej, da to sprejmete na znanje. Upajmo, da bo Nj. Vel. kral! Aleksander kmalu ozdravi’ in da bo to kmalu v našo srečo. (Mnogobrojni klici: Bog daj! in živio kralj AleksaiF der!)
Za njim je zopet govoril predsednik skupščine dr. Ribar. V svojem govoru izraža globoko bol in hvaležnost vsega naroda, pokojnemu kralju, katerega brezsmrtna dela bodo ostala nart vsem, kjerkoli prebiva naš narod, nepozabna. Poznavajoč razpoloženje narodne skupščine, predlaga v znak trajnega spomina:	>-
1. da se blagopokojnemu kralju da naziv:	»Peter	Veliki	Osvoboditelj*
(Navdušeni klici: Slava mu!) 2. Da ** mu postavi dostojen spomenik v prestolnici s tem, da se pozove kraljeva vlada, naj čimprej stavi narodni skupščini predlog za postavitev spomenika.
Skupščina je navdušeno sprejela predlog. Ker je skupščina predlog sprejela, objavi predsednik, da sc blago* pokojni kralj Peter I. od sedaj imenuje Peter Veliki Osvoboditelj, in da mora kraljevska vlada čimprej predložiti narodni skupščini predlog radi postavitve spomenika. Obenem prosi narodno skupščino za pooblastilo, da v njenert imepu odpošlje kralju Aleksandru nastopno brzojavko:
Današnja seja narodne skupščine, $ se je sestala ob smrti vzvišenega Vašega roditelja, blagopokojnega kriti!3 Petra, je sprejela predlog, da se mu da naziv »Peter Veliki Osvoboditelj«. Vaše Veličanstvo izvoli dopustiti, da narodna skupščina skupno z Vašim Veličanstvom in kraljevskim domom deli globoko bol za blagopokojnega kralja-Narodna skupščina pošilja Bogu vro5e molitve za čimprejšnje ozdravljenje Vašega Veličanstva in čim skorajšnji povratek Vašega Veličanstva v domovino.«
Ko je narodna skupščina soglasno in z burnimi klici sprejela ta predlog, javi predsednik, da se bo vršil pogreb pokojnega kralja dne 22. t. m. po pro* gramu, ki ga je določil posebni državni odbor. Predsednik prosi poslance, da pri tej priliki izvršijo svojo dolžnost Predsednik zaključi sejo in prosi poslance, naj gredo po seji skupno z njim v saborno cerkev, da se tam poklonijo senci Petra Velikega Osvoboditelja. V znak žalosti za blagopokojnim kraljem zaključi predsednik sejo ob 18.
Borzna poročila.
Praga, 22. avgusta, nemške marke 97.75, švicarski franki 1463.50, lire 364, francoski franki 664.50, šterlingi 317, dolarji 85.75, dinarji 1085.25, leji 100.75, levi 67.50, avstrijske krone 7425, poljske marke 2.80.
Dunaj, 22. avgusta. Devize: Zagreb
610.50—614.50, Beograd 2441—2461, Berlin 1280—1286, Budimpešta 282.50 do 285.50, Bukarešta 1340—1350, London 4120—4140, Milan 4750—4770, Netf York J 125.50-1129.50, Pariz 8660 do 8700, ,Praga 1304—1310, Sofija 920 do 930, Varšava 43.75-45.75, Curih 19.075 do 19.125. Valute: Apreriški dolar)*
1114.50—1118.50, bolgarski levi 895 do 905, nemške marke 1278—1284, angR-•ški funti 4090—4110, francoski frank1 8630—8670, holandski goldinarji 0, italijanske lire 4730—0, dinarji tisočak1 2425—0, stotaki 2415—0, poljske marke
42.50—0, leji 1332.50—0, švicarski franki 19.000—0 češkoslovaške krone 1304 do 0, madžarske krone 282—0.
Curih, 22. avgusta. Devize: Berlk1 6.70, Holandija 183.50, Nev/ York 59' London 21.67, Pariz 45.70, Milan 25.0 > Bruselj 44.75, Stockholm 126.75, Kr*st' ianija 78, Madrid 76.50, Buenos Air® 0, Praga 7.025, Varšava 0.27, Zagr® 3.30, Budimpešta 1.55, Bukarešta 7.1 Dunaj 0.70, avstrijske krone 0.60.
Ekonomska pogajanja med N®1®] čljo In Jugoslavijo. »Welthandel« P°r Ca, da so jugoslovenski trgovci,n®7' dovoljni z angleškim in francoskim m gom in da bi bil že skrajni čas, da z
čenja Nemčija uvažati v Jugoslav
svoje blago in to čimprej, ker so sk dišča jugoslovenskih trgovcev že sk prazna. Kakor javlja list, pride k111 v Berlin in Dresden jugoslovenska legacija, da se sporazume z Ne10 radi medsebojne trgovine.
  sprejem
kralj, namestnika v
Dne 9. avg. ob 5. url se le pripekal kraljevi namestnik v prijazno vas Naklo. Občinstvo in šolska mladina ga je navdušeno sprejela. Pred slavolokom, ki je bil lično napravljen z napisom »2ivel Ivan Hribar, naš narodni kraljevi namestnik,« in postavljen pred gostilno g. Marinšek-a, Ka j« pozdravil za občino Naklo v odsotnosti župana prvi svetovalec g. Pavlin. Za železnico tamkajšnji postajevodja gosp. Ažman, nakar je isti predstavil deputacije ta šolsko vodstvo z g. 1. Jeršctom, pošto,
5. Vrtačnikova, požarna hramba, načelnik ernej Legat, Orle, 'načelnik Ciril Legat ter Sokolski naraščaj gorenjskega Sokola, Umna z i ječ Adolf Ažman. Po poklonitvi vseh deputati pozdravi x:i v jedrnatih be-*edali ličuii^c Marjan Ažman, na to sla Učenki Milka Marinšek ter Dušica Ažman Podarili:	lep šopek /. nagovorom Dušice
Ažrnanove:	»Sprejmi od nas ta skromni
lopck, znak hvaležnosti! Podari Ti ga mladina za Tvoje plemenito delo na polju Osvoboienjn. -Gospoda kraljevega namestnika ie to v srce ganilo! da jih je ginieu poljuboval ter vzpodbujal mladino k ubo-fljivosti in učenju. Zanimal se je za letošnjo letino ter opomnil, da se ljudje Splošna pritožujejo radi suše, katera jim ho yse uničila, bodril županstvo, opomnil naj ta ljudstvo vsestransko podpira v tem težavnem posili in obljubil, da bo tudi on njih podpiral. Opazivši, da ie g. kaplan v oza-dju, ga je prijazno pozdravil misleč, da je
& župnik in ie spregovoril nekaj prijaznih sedi /. aiiiu ter se zanimal sploh za vse, $. kaplan Šimenc mn je ves radosten prav možato odgovarjal. Pred odhodom mu je iolsku 'mladimi in , občinstvo zapelo »l.jepa Baša domovina«. Nato mis je zapustil in od-
Cljal se proti Bledu. Ha ie bil sprejem aljevega namestnika tako sijajen in lično ■rejen *;e imamo zahvaliti iamošnjem gosp. postajevodju Ažmaii-u, ki se ni ustrašil ne dela, ne financijelnlli stroškov, se cclo mladino Je učil deklamirati, ker se bale šolsko yodstvo ni hotelo nič pobrigati.
Sajkaže.
Nedavno je pisatelj Ivan Zorec (Vprašal, odkod je ime šnjkača za srb-jlke vojaške čepice. Jugoslovenski Sokolski Savez ni bil tako previden,
itsmveč je brez pomišljanja dosedanje
jiokolske čepice, ki so bile črnogorske, .torej pristno jugoslovanske in res so-,kolske (junaške), zamenjal s šajka-tsmi. Poglejmo sedaj, od kod so prišle šajkače.
Sajke so veliki čolni na Savi in Donavi, katerih moštvo se imenuje iajkaši. Tako so se tudi imenovali, in »icer tudi v nemščini, tisti avstrijski rojaki, ki so, dokler je še obstojala vo-'jaika »granica«. delali službo na šaj-kah in s patruliranjem po Savi in 'Donavi čuvali Avstrijo proti Turkom.
vojaki so, kakor tudi ostali avstrijski vojaki, ^nosili čepice, ki jih vidite M na vojaških slikah iz onih časov, jplsst i na takih, ki predstavljajo bitke fr Italiji. Te čepice so »naše« šajkače. jTsko so jih namreč Srbi imenovali, per so jih’ videli pri avstrijskih »iajkačih«, ki so jih od vseli avstrijskih vojakov največkrat imeli priliko jDpazovati. ko so se na svojih šajkah približevali srbskemu, tistikrat še tarskemu bregu.
Sajkače so torej Srbi vzeli od Avstrijcev, kakor je avstrijski tudi kroj s» častniške plašče, ki jih sicer po Jusld imenujejo »šinjel«. Rusko je le Im«, kroj je avstrijski. Isto velja o ftpjaikih bluzah,
Avstrijci so potem šajkače zamenjali za bolj praktične, namreč čepice * itrešicami. Pri nas pa veljajo sedaj
pristno jugoslovanske.
_ Srbom se godi s ša j kačami kakor m mnogim; drugimi stvarmi, zlasti pa
z zakoni. Znano je, kako je bivši minister Velizar Jankovič v skupščini zaničljivo gvoril o avstrijskih zakonih in zahteval, naj se jih čitnprej zamenja s — srbskimi. In tako misli tudi velik del’ nepoučene srbske javnosti. Objektivni srbski pravniki pa vam bodo radi priznali, da večina srbskih zakonov in tudi mnogih vojaških predpisov ni nič druzega nego več ali manj natančen prepis starejših avstrijskih zakonov. Ako bi torej sedanje avstrijske zakone zamenjali za srbske, bi dobili zopet le avstrijske s to razliko, da so sedanji po vsebini in obliki moderni, dočim so starejši v obojnem oziru slabi in po vrhu še nazadnjaški, prav v. duhu nekdanje stare Avstrije.
Sajkače so danes Srbom mile in s ponosom jih nosijo: saj so pod njimi . izvojevali svoje najslavnejše zmage in proslavili srbsko ime po celem svetu; pomislijo pa naj, da. kakor niso oni »Ati st ri Janci« vkljub avstrijskemu izvoru svojih šajkač, tako tudi »preča-nom« ne smejo očitati avstrijski »mentalitet«, če branijo moderne avstrijske, sedaj naše, ustanove in zakone proti starejšim, po duhu in obliki še bolj avstrijskim, četudi v nekdanjih »Srbskih Novinah« v cirilici natisnjenimi.
%
Pol leta trpljenja smo že zopet srečno prestali, odkar so odšli od tu Italijani. Takrat, ko so odhajali, smo upali, da bomo odslej živeli v miru, toda Lahi so ostali tik za vasmi in naši gozdovi — za njimi. Obljubljene so nam bile takoj legitimacije za neovirano posečanje gozdov in za vožnjo drv za lastno potrebo. Potrpežljivo kakor zna samo Slovenec, smo prosili, moledovali in čakali na ta dovoljenja in res, črez pol leta smo jih dobili. Pol leta je menda romala dozvola in Re-grada,. Tu se pa začne nova povest. Po italijansko dovoljenje namreč moraš iti osebno sam. Vzameš kup legitimacij (marsikdo še kako kuro, jajčka ali kaj podobnega), pa hajdi v gozd zeleni. Ob železnici sredi gozda Rakek—Postojna v čuvajnici te sprejme zastopnik velesile, brigadi^e finance. On ima bagatelo v rokah. Z globokimi pokloni mu izročiš (tudi mi smo ovohali dvatisočletno kulturo!) ta kup papirjev, pa že isti trenutek ti jih zabrusi v obraz, češ, tebe ne poznam, Čeprav poznam vse ljudi doli. Drugič pa prinesi laško pisane, zraven te pošteno nahruli s »ščavi«, pove jih par mastnih na račun naše države, zamahuje s palico nad teboj (marsikoga tudi malo potiplje, saj je priholog) in te — napodi.
Vesel, da se je tako dobro izteklo, jo med zaničljivim smehom laških fi-nancev. zopet mahaš na svobodna tla, Meditacija: Jesen je skoraj že tu in zima bo kmalu. Drv ni, že pol leta nisem pripeljal niti polenčka. Ali naj posekam še tistih par zanikrnih češpelj? Ne! Trd bodi, neizprosen, mož jeklen! Poiščeš pripravnega človeka (kar pa tu ni tako lahko), ki ti prevede prolaznico na laško, in hajdi zopet v gozd zeleni. Prideš 9 trepetajočim srcem zopet gori, pa gospod brigadiere spi, venga domani. Kaj sedaj, Greš na Rakek k g. komisarju. Danes ga ni v uradu, pride jutri, ti malomarno odgovori orožnik. Prideš drugi dan ob 8. uri zjutraj. Povedo ti, da pride g. komisar ob io. uri. Čakaš do opoludne, Obupan tvegaš zadnjo karto in greš k njemu na stanovanje. Misliš si: tisti
podpis tako ni težak in še svinčnik rrju pomolim, Toda kategoričen: »Stranke se ravnajo po meni, r.e jaz po strankah. Pridite čez tričetrt ure!« Po poti pa že zveš, da Lah zahteva še živino-zdravniško izpričevalo za živino. Hm, kaj pa zdaj? Zaslužka ni, drv ni. stelje ni. Kaj pa ko bi pisal kakemu poslancu? E, tam ni nič, Saj vemo, koliko jih upoštevajo v naši ustavni državi. Vendar pa ostane še ejla lepa tolažba: Bodi gotov, da bo prišla navzlic temu lepa odmera davkov, razmejitvena komisija bo pa I. 1999 končala s svojimi deli in uredila vsa sporna vprašanja. Povem pa še eno na uho. Patrijotizem je bil tu na višku, toda to nevarno čustvo so naša slavna oblastva kakor po vsej Sloveniji korenito zatrla in raje love komuniste in druge prevratne elemente. Lahi se tu že 3 leta nfisramno norčujejo iz naše države, pa se bodo že naveličali, bo pa »Ponde-Ijek« kako povedal, pa bo zopet vse dobro. Berač je bil berač, izvozna in uvozlia dovoljenja obstbje pa samo za naše in zavezniške trgovce. — Sicer pa nas tu poznate, da smo radi hodili v Ameriko, zdaj pa ko smo svobodni, bomo pa še bolj pridno hodili, ako Bog da in sreča junaška. Slobodan nam putl Tudi to ji? svoboda.
[niti prti konzol na Oiaiii.
Pred kratkim smo poročali o škandaloznih razmerah na našem generalnem konzulatu na Dunaju. Naš dunajski zastopnik nam poroča, da je bivši črnožolti hofrat Cerovič tudi kot naš generalni konzul še vedno enak habs-burgovec. — Njegovi črnožolti prijatelji ga redno obiskujejo, in kadar sploh nima za važne konference z na-našimi ljudmi niti minute časa, se po cele ure zabava z monarhističnimi prvaki. seveda prav mnogo tudi z zloglasnim dr. Tvrantzem. — Obenem bi prosili pojasnila, kaj delajo na konzulatu ti-le uradniki: Fritz Pogatsch-nik (ali je to morda oni hujskač po nemških listih proti Jugoslovanom?) Frid. Laubner, Georg Schinagl, F. Pihmacht, — in sluge: Fischer, Stieg-ler, Meechera, Weissbock, V/olf. •Schvvenger, Proth, VVeissenhofer! — Celo Slovence so od tam spodili, a ti Nemci so še vedno tam!
O Ceroviču gre po Dunaju glas, da je spreten »Schieber« m da je »za-radil« milijone. Za taka, opravila ima gospod hofrat privatni auto, toda šoferja in bencin plačuje na tihem blagajna konzulata. In ti troski so ogromni!
Z uradniki, ki mu niso edino le poslušno orodje, ravna kakor svinja z mehom. Oduren je z njimi in težko jim je stališče na Dunaju.
Oddelek za potne liste prejema na dan na pristojbinah čez — 100:000 K, a uradniki imajo šele zadnji čas po 8—10:000 a. K plače na mesec, najslabše plačani uradniki na Dunaju. Ali je to potrebno pri uradu, od katerega dohodkov se morajo kriti vsi stroški konzulata in poslaništva! Vrhu tega je edino v našem konzulatu le en urad za tujce in naše državljane, namesto da bi to bilo lepo ločeno, kar bi pripomoglo hitrejšemu uradovanju in za-dovoljnoti občinstva. — Cujemo tudi, da je nastal konflikt vsled nepostrež-ljivosti glede na bodoči vzorčni sejm. Vsi konzulati so ugodili praktičnim zahtevam, le naš ne! — Zakaj ta izjema?!
Cerovič ima' nečaka nekega Nedel-kovitza, ki ni naš državljan in ne zna
nobenega slovenskeag jezika, in tega je vrinil med uradnike konzulata. Sele posebne intervencije je bilo treba, da je ta mož izginil s konzulata. — Ko liko vrlih rojakov imamo, ki bi mogli zasesti mesta, na katerih se košatijo Nemci.
Ta Cerovič ima posebno na piki dva Jugoslovana, enega uradnika pod-konzula Hrvata dr. Mišatiča in enega Slovenca, znanega dunajskega dobrotnika naših beguncev in dijakov, ki noče biti nikjer imenovan, ker je strni begunec z one strani bistre Soče. —-Dr, Mišetič je bil policijski uradnik v Trstu ter je svojo glavo postavil v nevarnost v najbolj kritičnih vojnih časih, da je rešil veliko naših preganjanih rojakov. Takrat, da takrat se je Cerovič grel ob milosti nemških in madjarskih mogotcev, avanziral je izredno hitro in Služil, služil slepo našim sovražnikom. Zdaj pa je zopet na vrhuncu in glavni reprezentant naše države, — dr. Mišetič je pa vsak dan v nevarnosti, da ga Cerovič kratkomalo spodi na cesto. — Cerovič tudi ne vč. da so Mišetiču znane mnoge njegove mahinacije, — in ker ima sam polno masla na glavi, se boji, da se mu maslo ne bi stopilo. Zato: Mišetič proč z Dunaja!
Naš izvestitelj nam dalje poroča, da je Cerovič zelo hud na »Jugoslavijo« zaradi znanih dveh člankov (posebno zadnji dopis iz Beograda v št. 6. t. m.!); za te dopise dela odgovornega našega dobrotnika beguncev in dijakov, — zato lop po njem. Poročajo nam. da je poslal Cerovič v Beograd 14 strani dolgo poročilo, v katerem pere svojo umazano glavo, — a vrhu tega se ta umazanec drzne po stari svoji metodi črniti našega odličnega Slovenca, ki je bil skoro tri polna leta med vojno po vseh možnih ječah in internatih, uničen popolnoma gospodarski in ki je duševno pretrpel več nego katerikoli drugi Slovenec, — v istem času, ko je Cerovič služil našim zatiralcem v tako zadovoljost, da so g:i naredili za hofrata in sekcijskega | šefa. — Da so mogoče take nesramnosti v naši državi, je v nebo kričeč škandal. — Naš omenjeni Slovenec ima toliko zaslug za naš narod, za n?.r,o kulturo in posebe za naš narod na Primorskem, da je zaslužil vse drugačno upoštevanje in priznanje, — a zdaj pride še taka črnožolta us in se zadirav vanj z natolcevanji celo pri naši centralni vladi.
Pozivi jemo vlado, da dobrp prouči Cerovičeve mazarije in povabi na odgovor in na objasnenje vse v spisu omenjene gospode, poleg njih pa vse bivše naše poslanike in upravnike, ter zasliši še druge uradnike in Jugoslo-vene na Dunaju.
Cerovič pa ni edini, ki mora izginiti ker nam ne dela časti. So še drugi. O razmerah na poslaništvu samem se bomo še bavili, ko naš dunajski zastopnik dovrši poizvedbe. Še bo pokalo! — Vsi diplomatski zastopniki tujih držav čakajo na spremembe, ki-jih bomo mi zahtevali in — z dokazi utemeljili. Na svidenje!
Dostavek: V Ljubljani živi več odličnih bivših članov naše likvidaciske komisije. Vsi so veseli, da smo zgrabili glavnega krivca za dolga ušesa! Vsi so se škandalizovali nad dejstvom, da smo imeli na Dunaju svoje poslanike, — a med njimi je stal Cerovič, namesto da bi jim bil podrejen. On je bil gospodar v hiši. ne pa morda poslanik. Šele upranik Mihajlovič se je malce postavil proti njemu in ga tudi spodil iz ministrskih prostorov v II,
nadstr. iAli Mihajlovič je zato tudi kmalu moral oditi z Dunaja, a Cerovič je postal genaralni konzul. — Vsi naši člani likvidacijske komisije pravijo, da so se vsi kolegi drugih držav; naravnost škandalizirali radi Ceroviča, ;— Ali ta črnožolti hofrat zasluži toliko obzirov, pa toliko časti in masti?
Poslano.*
Globoko pri Brežicah. Na naslov drž. pravd*
ništva v Celiu.
Sedal 14-lctni sin Ivan-a Cvetko v Plr* šenbregu. Je nešl at pobegnil od dotaa, se klatil po raznili »rujih ter no dalšem ali krajšem času zopet prišel don. .v. Nobena šo tako stroga kazen tu ni pomagala. Tako ]s odšel natihoma tudi jeseni m. 1. in pohajkoval po Hrvaškem. Ob volitvah v obč. odbor v Globokem pa so naši nesramni klerikalci v zvezi z komunisti (ki se pri nas skrivajo pod firmo »soc. demokr.«) prišli na le njim mogočo peklensko misel — izrabiti to politično, da bi uničili S. K. S. Tako so kratkomalo obdolžili tov. Fr. Kene ml. (la ie tega lanla ustrelil in v gozdu pokopal. Cisto razločno so klerikalci slišali strel (»Straža« Z dne 18. 7. 1921. in vohajo še danes neznosen smrad (svojih možgani). To »krščansko« nesramnost so razširili med svet zlasti zadnje dni pred volitvami. Kljub temu, da je Kene nastopil sodriijsko proti raznašalcu vesti, katerega je zalotil in je bil takrat kaznovan z globo K 1600 ter kljub temu, da je vsakdq vedel, da se fant nekje potika in kljub temu, da je fant poslal svojega kolega Pr. Cizelj sporočit očetu, da ie v službi v obč. Klanlec na Hrvaškem, so ti nesramneži, na čelu Hm seveda kaplan Toplak Iz Pišec, širili te vesti prikrito dalje, pošiljali anonimne ovadbe sodišču — ter ves čas na novo ogrevali to zlobno - previdno zavito — v »Straži«, »Gospodarju«, »Narodu«, »Ljuds. Glasu«, »Slovencu« (ter celo z dne 14. avgusta 1.1.) kjer so s skrajno, le docela podivjani klerikalni družbi mogočo zlobo klicali celo drž. pravd-ništvo na pomoč, kaplan Toplak, ki je S svojim pomagačem iz Ulatne — avtor teh notic — je vedno ves vesel nosil okrog te časopise ter Marijinim devicam, župnikovim delavcem, tesarjem in vsem, ki so ga hoteli poslušati, čital te svoje umotvore iz listov in tako širil svojo krščansko moralo.
Ker je državno pravdništvo v Celju res tudi tem klevetnežem nasedlo ter stvar pre-iskavalo — poživljamo tem potom isto državno pravdništvo, da isto danes, ko se ie »ustreljeni« sin Cvetkov vrnil iz Mrvatske zopet domov k svolemu očetu — z isto vnemo nastopi proti nesramnim lažnjivcem, ki so vedoma, hote in namenoma uprizarjali to! peklensko hudobijo, da bi ukradli čast svojemu političnemu nasprotniku. Zlasti naj so uvede preiskava proti avtorju teh dopisov, — kaplanu Toplaku, ki je potem tudi s časopisom v roki širil okrog te satanske izmišljotine, kar bodo potrdili župnikovi delavci in tesarji. Izgovor, da kaplan Toplak ni pri pravi pameti — ne more držati — ker nenormalnih svečenikov se tudi v lavantinski škofiji baje ne nastavlja.
Za člane SKS v Globokem
Ivan Urek. nar. poslanca«
*) Za »Poslano« odgovarja uredništva
le v okviru zakona.
Poslano.*
Ker se širijo razne neresnične govorica o lovcih lovskega društva »Kum« v Trbov * Ijah, poživljamo vse one, katerim je kaj znano o tem, da kateri izmed članov omenjenega društva zagrešuje kal protipostav-nega, oziroma, da se ne ravna po lovskem redu, istega takoj naznani društvu, da za* moro isto dotičnlka naznaniti sodniji te< izključiti iz društva.
Kdor bi tega ne storil, ter bi društvo In njihove člane še nadalje sramotil in obrekoval, se istega ne pripozna kot poštenega lovca, ampak kot podlega lažnjivca in obrekovalca.
Vsacega poštenega lovca sveta dolžnost je, da vsako protipostavno ravnanje v lovišču takoj naznani društvu ali pristojni oblasti.
Od sedaj naprej se bo proti vsakemn, ki bo o lovskem društvu »Kum« ali njihovih članih širil neresnične vesti, sodnijsko postopalo.«
Trbovlje, dne 18. avgusta 1921.
Lovsko društvo »Kum« v Trbovljah.
'Michčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS.*
. »B°Uš° stvar jraani) neg0 je vaše lato!. Boljšo od vaših zelenookih »maragdov! Boljšo od demantov, ki iskrijo x vaši roki, izkušnjavec!« »Kaj pa Je tako dragocenejfa?« le nasmehnil Nostradamus.
Royal Je bliskoma dvignii svoje bodalo in*a z vso silo zapičil v mizo.
»Tole Imam'« Je dejal, j; In s krvavim pogledom Je premeru Nostradama.
.»Vzemi, kolikor potrebuješ. Ako •nočeš, vzemi vse.«
Royal de Beaurevers se Je sirese! kakor besen merjasec. Strahovito preklinjaje je obšel sobo s trdimi koraki; nato se je postavil pred bogatega potnika in zarohnel:
»Bodalo vam pustim v spomin,« Je' dejal s pridušenim, hripavim glasom. »Kadar bo čas, da vas ubijem, Pridem ponj. Do svidenja. Ker pra-‘Ljt®. da se vidiva v Parizu, poiščite £>vor čudežev’ in vprašajte po naj-orabrejšemu razbojniku, poglavarju £Mje ; po tistem, ki se je veliki pro-gospod de Roncherolles zaklel, JJ* ga hoče obesiti lastnoročno. Našli u°ste mene!«
v Ob Roncherollesovem Imenu je ‘‘Preletel potnika nagel trepet. *Dobr°,« je odgovoril s tako kru-In divjim glasom, da se je Člo-
* Za »Poslano« odgovaijai uredništvo h v toliko, kolikor to določa zakon.
veku zdelo, kakor da bi slišal plat 2vona. »Kako ti je ime?«
»Royal de Beaurevers!« je rekel mladi mož.
In je odšel. Ko se je vrnil v svojo sobo, je stopil k Brabantovemu truplu in ga prijel ?a roko,
»Pomiri se,« je škHnil srdito. »Kar sem prisegel, sem prisegel. Ta človek pogine od moje roke. Toda ker mi nisi utegnil povedati, kar si mi hotel razodeti pred svojim odhodom s tega sveta, in ker pravi on, da ve tisto, boš moral malo potrpeti...«
Prav tedaj pa se je začul zunaj zategel žvižg, ki je zbudil njegovo pozornost.
hrabrejšem razbonlku, poglavarju
Nostradamus je bil upihnil svojo svečo in sedel k mizi, ne da bi zavezal vrečo z zakladi. Trepetal Je krčevito. Besne kletve so se mu dvigale iz srca in zamirale na njegovih ustnicah.
»Marijin sin!« je' mrmral sam pri ?i v« *^in nje* kJ' sem jo tolikanj ijubin Usoda mi je poslala njenega ,,ro“3* da bo služil moji osvetil Zdrobtti ga hočem, uničiti ga, obsoditi ga v najhujšo usodo s tem, da ga sprejmem za orodje, ki mi ga darujejo višji duhovi! In vendar trepeče moje bedno človeško srce, ker je sin Marije! Eli, ne bodimo mile Jere, kakor je rekel pred smrtjo stari bandit. Bij, grizi, ropaj, ako nočeš biti sam
pobit, oklan in oropan! . . . Nič milosti Marijinemu sinu! . . . Zakaj otrok, ki ste mi ga dale v roke, o moči nebeške, bogovi pravičnega maščevanja — ta' otrok je sin Henrija II., francoskega.kralja! . . .«
A žvižg, ki ga je slišal tudi Royal de Beaurevers, Je zdajci vzdramil Nostradama iž ftjegorvih premišljevanj. Stopil je na hodnik, sklonil se čez ograjo nad stopnicami ter videl Beaureversn odhajajočega v pivsko ■ sobo.
V.
Uči velikega prof osa.
Razbojniki so sedeli okrog kamina in se drgnili še vedno, ta roko, oni prsi, tretji čeljusti, četrti glavo, z občudovanjem govoreč o mladem glavarju, ki jim je bil naklonil ta neusmiljeni pozdrav. Ko so začul! žvižg, so planili vsi na noge. Krčmar Je od* pehnil hišna vrata.
»Cas bi bil, da ustvarimo bolni načrt,« je dejal Trinquemaille.
»Bog in bogme,« je menil Strapa-far, »bolj ko mislim na ta prekleti posel, bolj se mi vidi, da že visim!«
»Ja,« je pritrdil Bouracan, »dutl menizesti, da imam še sanka na frat!«
»’co Dio!« je godrnjal CorpocH-bale. »Korajžen člbvek je, ta mladf Sait-Andre, vse kar je resi Ugrabiti -hčer gospoda Roncberollskega, ki je gran. massino^ profo* di ParigiU
»Našel sem rešitev, gospoda,« je povzel Trinquemaille. »Royal mora z nami! . . . Kaj porečete o tej ideji? Tako mi svetega Pankracija, Parižani smo duhoviti ljudje!«
Vzklik občega, odobravanja je pozdravil njegove besede. Že je hotela četvorica skupno odriniti v Be-aureversovo sobo. Krenili so proti stopnicam.
»Saj baš prihaja!« so zamrmrali tisti hip in se poklonili: TrinqueYnaille s pobožnostjo. Bouracan z očm! razprtimi od strastnega občudovanja, Strapafat kakor zložen \j*dve gube, Corpodibale pometajoč s svojo kučmo tla pred Royalom.
»Naj bo,« je dejal Beaurevers. »Odpuščam vam.«
Kaj jim je odpustil? Zobe, katere jim je Izbil, ali rebra, ki jim jih je polomil? Ni se utegnil izraziti natančneje t zakaj v trenotku, ko se je pojavil Royal, je planil v izbo mlad mož In zaklical:
»Ste 11 gotovi? Moj jezdec pravi, da pride gospodična čez dvajset minut tod mimo j videl je kočijo, ko je odhajala Iz Meluna. Stopimo, da vas razpostavim...«
Mlademu možu je bilo kakih dvajset let; bU je bledega lica, tenkih ustnic, trdih potez In blodnih oči. Vse njegovo vedenje Je izražalo silno razburjenost, ki je niti ni Izkušal utajiti.
»Vaša -svetlost,« Je dejal Trinque-maille, »preudarili smo stvar in smo
spoznali, da je ta posel v nasprotstvu z vsemi zapovedmi našega gospoda in zveličarja Jezusa Krista.«
»Tako je, ’co Dio!« je dodal Corpodibale in se prekrižal. »Jezus ga ne dovoli ugrabiti hčerke velikega profosa!«
»Bog in bogme, Turki bi morali biti, da bi nam nesreča takšne golobi* Čiče ne trgala srca!« je vzdihnil Stra* pafar š potrtim obrazom.
Royal de Beaurevers je molče poslušal razgovor In meril novodošleca z nezaupnimi očmi. A tudi zgoraj nad stopnicami, je stal nekdo in poslušal...
»Ohč, prijatelji!« je besno zarjul mladi gospod, »pa ne da bi kanili iz-dastvo? Pomislite, da lehko rečem svojemu očetu besedo, ki bo za vas usodna.«
»Vaša svetlost,« je dejal Trinque-maille, »groziti pa res ni vredno. Pripravili bi nas v kruto neizogibnost, da vas pustimo iz te krčme samo z nogami naprej.«
Mladi mož je prebledel in se ozrl proti vratom; a že mu je Bouracan z golim rapirjem zastavil pot. Gospo» dič je zamahnil v penečem srdu.
»Uh,« je povzel Strapafar, »vaš obup nam trga srce. Vedite, da smo v božjem imenu pripravljeni izročiti vam boginjo vašega srca, toda le, ako se udeleži podjetja tudi nal poglavar.«
»Vaš po"’-v	•
Kupi se
1 ELEKTROMOTOR, 30 r	NAPETOSTI
,*/« PS, z 1200 obrati na minuto, oporom. se tako) kupi. Cenjene sim, aa upravništvo Usta.
pelmMje
BRIVSKI POMOČNIK
zmožen lasnih del se sprelme. L
Žalec.
LET STARA
v platno vezan 32 K
tvornica gumijevih
izdelkov v Kranju
DOBRA KOBILA, 7
S vso popolnoma novo vprego in popolnoma nov voz na štirih peresih, ena krava s ttfetoni, cm 5 m. breia krava, en velik pes Čovai ter okull 51) insfcrskilt stotov sena ter Se stoječa otava. Poizve se od 12. do 2. ure ■k naslovu, ki i;a pove uprava »JuKosIa-ifOc«.	1731
KOBILA
tiara' 3 in pol leta, vfsoka 153 cm upitat ■ 1/1 bater. Dravs. art. puk.	1734
t&Cm TRGOVINO V NAJEM pini tiirtt hišo, pripravno za trgovino) nu deželi na prometnem kraju. Po-pod trgovina št 1733 na upravo lista.
1733
FINE KONJSKE SALAMI
|i Uobiv;i!o vsaki dan sveže po 20 K ke Ivanu Marinšek-u, Olince pri LjuMja.il.
VOLT
z pogonskim ponudbe pro-1613
se sprelme. L Marout, 1736
STRUGARJA
lesne stroke sprejme za takoj ati pozneje Franc Kunstler, parna žaga ln mizarstvo,
Litija.
TRGOVSKI POMOČNIK,
soliden in dober prodajalec, se sprejme taki}), Ponudbe na upravo lista pod št 1723.
Razno:
M PEKARNA
dobro idoča se odda v najem za dobo od 3—10 let ; tistemu, kdor odkupi inventar. Cena za tnventar ln lokal 80.000 K. Naslov v upravi lista. .	1737
ZAMENJAM STANOVANJE
obstoječe Iz 2 sob, kuhinje ln drvarnice v sredini mesta z# enako v mestu ali naj* bližji okolici. Cenjene, ponudbe prosim na upravo lista pod št. 1728,	17??
GOSPODIČNA1
IšCe stanovanje z zajtrkom. Cenjene ponudbe na upravništyQ »Jugoslavije« pod »Uradnica* 1902«.	1724
DIJAK — TRGOVSKI AKADEMIK
i&če v Ljubljani za prihodnje Šolsko leto stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovski akademik«.	1700
KDO MI POSODI
30.000	kron za dobo 16 mesecev proti 8*/« obresti na hišo. in Živino. Varnost zagotovljena. Naslov na upravn. lista. 1717
2ENITNA PONUDBA.
Stavbeni tehnik, veselega značaja se želi seznaniti tem potom z gospodično ali vdovo od ?5 do 30 let, ki bi Imela nekaj pfemo-ženja in pomagala s svojim prispevkom k boliSI samostojnosti. Le resne ponudbe s sliko na upravo pod »Odločnost«. — Tudi lahko z dežele.	1736
SPEDICIJSKA TVRDKA
LUD09IK SE9RR ud.
•X« na RAKEKU «&>#
oskrbuje tožno, najhitrejše vs« v sp*-dicljsko stroko »padajoie posle, kakor tudi ©carinjenje.
fFBvodnizavod Pohrgletft
preskrbuje prevode vseh vrst iz vseh jezikov. Dopise naslovite na pisarno, nujni odgovori, se dostavijo takoj.
Uradne ure od 15. do 18. ure
Karlovška cesta 24/1.
m-
! „VERA“ |
i roman O.Waldowe
9	/	'
j je izšel v knjigi in stane broširan 20 K, vezan 26 K
Gumijeve cevi
za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo
„PH0fflET“ tetin. ind. podjetje
Ljubljana.
Raznovrstno
Bohlepouo jeSiio
na drobno in debelo l in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
..PROMET", tetin. ind. podjetji
LJUBLJANA.
Na;nižje cene!
Najnižje čenel
VULKAN
izdeluje ,
11išnrevrstiie gsodpetnSke.
•fgj .■■■,■ ■ Čisto domače ppcijetje!
k in razširjajte n3iigoslovp!<(
1311
z velikim vrtom, pripravni za vsako trgovsko podjetje, 5. min. oddaljeni od gl. kolodvor«, »e prodata tako).
RaaliMiro M\m, Maribor, dolska ul. 5.
Vedno velika Icblra vseh vrst
bombaža, sukanca, kvaikanca, nogavic,
za dame in gospod«, ter galenterije
na debelo,
Karol Prelog, Ljubljana,
Sv. Jakoba nabrežje štev. 11.
Ugodna prilika
u letoviščarje Mi upokojence.
Proda se novo zidana hiša z sadnim vrtom in. drugimi pritikl nami na jako razglednem kraju blizu Bleda. Kupec dobi stanovanje takoj. Cena 60.000 D. Resni kupci naj pošljejo ponudbe do 10. 9. 1921 na Anončni zavod DRAGO BESELJAK & DRUG, Ljubljana. Sodna ulica št. 5
IŠČE SE!
Jamski paznik
samec *li oženjen.
Zidarski pollr
samec, »voj« fctroke popolnoma vešč, samostojen delavec. Ponudbe naj se pošljejo * prepisi spričeval ha upravništvo lista pod šifro „premog“.
Večja
množina
odpadkov
se
Nabavke mesa za garnizon Dravske dizizijske oblasti.
Zaradi osiguranja mesa od 1. oktobra do 31. decembra 192L bodo zaključivale direktne pogodbe dne 24. avgusta pop. i tot
1. za Ljubljanski garnizon pri divizijski intendanturi. Dnevna potreba 1000 — 1200 kg.
2. za Mariborski garnizon pri tamošnjem vojnem okrugU. Dnevna potreba 800 — 1000 kg.
3. za Celjski garnizon pri tamošnjem vojnem okrugu. Dnevni potreba okrog 400 kg.
4. za Slovensko Bistriški garnizon pri tamošnji komandi mesta. Dnevna potreba okoli 60 kg in
5. za Ptujski garnizon pri tamošnji komandi mesta. Dnevn* potreba okoli 3C0 kg.
Interesenti se pozivajo, da stavijo pismene ponudbe koleko« vane z 2 dinarimn.
Kaucija: 5 °/0
se Droda	Usiovi	so	na	razpolago	pri	omenjenih	uradih,
'P *	_	Ponudiači	moraju imeti dokaze da so sposobni izvršiti preuzeijs
Porabljivo zelo za mesarje,(dobave. To se bo pregledala o priliki ponudbe.
delikatese itd	I	ne'3'	interesentov,	pozvali se bodo tudi
J interesenti izvep Slovenije.
Natančneje V upravi lista. {Komanda Dravske divizijske oblasti E. br. 12.160 od 13./8. 1921.
Novo došlo!
. !  .
Posteljno perje Fino perje (Caunen)
Preproge
Posteljni predložiti Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking
po najnižji ceni pri
K. WORSCHE, Maribor, Gosposka ulica štev. 10.
Iniet Brisalke
Kuhinjske brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki
 __   £}
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
mestni tesarski mojster
LJUBLJANA niitK: Linhartova ulica štev. 25
kupuje po najsiljih dnevnih cenah ra?ne »rsfce okrogli les, kakor tudi cele   ........... i.ii	,	gozdne	parcele.	•	■■T.irz.	  —
Q
a
B
B
3
B
B
Graški veliki semenS 1921,
24. september — 2. oktober
Blagovni vzorčni semenj za industrijo, trgovino obrt. — Posebne razstave za polje delsko In šumsko gospodarstvo Štajerske, Štajerska umetnost. Razstava »Štajerske ^ knjige1*. Godbeni in gledališki umet-^ niški teden. Nastopi narodnib noS*
1	V.&
" \H
ZAGA
z majhno elektrižno lučjo v gozdnatpm kruiu, pripravna tudi za vsako drugo obrt, stalna močna vodna sila v dravski dolini se ceno proda.
lealiiEienliiro ferjs^or, SiMaoU.
Tapetniška in dekoracijska delavnica
Miroslav Zor
Ljubljana, Kolodvorska ulica 39 priporoža se v napravo noveg« in predelavo starega tapetniškega
pohištva.
Gon
ormem
za tovarne, mline, žage ip poljedeljske stroje v vsaki širini, takoj dobavni pri
čšf@ se takojšnji nastop
■r   ’ } "; . • \ ; . •'# ' ♦ * •
prvovrstno pisarniško moc
za kalkulacijo in prodajo. V poštev pridejo samo v tej stroki dobro verzirani in sposobni prosilci. Razventega
perfektno stenotipistinjo ;
(nikaka začetnica) katera naj bode tudi komercijelno dobro izobražena, Pogoi za obe službi je popolno obvladanje slovenskega in nemškega jezika, po možnosti tudi srbohrvaščine. Prosilci naj vpošljejo svoj cur. vitae, spričevala, zahtevke plače ter po možnosti tudi sliko direktno na gornjo tvrdko. Jugoslovani im^jo prednost.
Urad:
Graz
Burggasse IS
i#-.
V® V
Gradbeno podjetje ing; Dukič & drug Ljubljana, Rešljeva c.9
se priporo^« « «i * U stroke tpadajoia dela.
Solnce našega življenja Je ugasnilo: na Ja mi vse ljubljena
bloga, nad
ZDENKA
je danes dne 19. avgusta, Boguvdana, preminula v cvetu mladosti po dolgi mučni bolezni.	•
Predrago pokojnico shranimo začasno n« Dunaju na Hietzin* Skem pokopališču v pondeljek dne 22 avgusta ob 3. url popoldne.
Vse, ki so jo poznali in radi imeli, prosimo, da jo .ohranijo' v prijaznem spominu.
NA DUNAJU, dne 19. avgusta 1921'.
Rodbina Dr. F/. Vidic.
.Odgovprni urgdiiik: Dominik Cfibiti
yy. ......g. M..if|
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
t«hn. industr. podjetje, Ljubljana]
Manufakturno - 6alanterijskoj trgovini
Kirila Maneviča-Kumanovo
potrebna je odmah
irtdna i stružna modiskinfa i S ledna fiužavka
s dobrom preporukom.
Sa	i	uslovima	obratiti	se	firmi	pismeno
Razpisuje se služba
pisarniškega uradnika ter registraferja
za trajno namestitev. — Pismene ponudbe je vposlati najkasneje do 30. avgusta t. 1. Prejemki po dogovoru. Nastop službe eventualno takoj. Zveza indiislrijcev Ljubljana.
1IE
Ugodna prilika 1	^n|||ll,"^~	Ugodna	prilika!
Samo 16 dni!
NAZNANILO.
Vsled prenovljenja lokalov bo modna trgovina
9. SINKOVIČ naslednik na Mestnem trgu šf. 19.
od 19. avgusta do 3. septembra 1921 zaprla.
Prodaja se pa vrši mted tem nad trgovino v prvem nadstropju (vhod skozi vežo)
z 10 °o popustoin.
Izdala konzorcU duevnika *|»iEQ5laviJa«.;
; Tiska »Zvezna tiskarna« v Uubliaui,