Letom
»SLOVENEC« velja po pošti na vse strani Jugoslavija lu v Ljubljani: sa oelo leto napraj.. b n pol leta „ .. „ 42-— xa četrt lata „ ., „ 21-— za en mesac „ .. „ V—
Xa tnoiemstvo celoletno KS5-—
3= Sobotna Izdaja: s
Za oelo leto.....K 15--
M laosnutro« • • . „ 20 —
Inserati:
Enostolpna patttvraU (58 m« široka ln 3 mm vtaeka ali
prootor) m enkrat . . . p« K uradni razglasi, pooliae itd.....p« K >—
Pri acročUK nad 10 ob|t*
poput
Najmanj«! oglu a 9/9 mm
Uhaja vsak dan ls*Miailj»* nedeljek ln dan po praznin, ob 5. nrl stntnj.
Hr OrednlStv« ]• t Kopitarjevi allol štor. 6/UL Roioplsl s« ne vračajo; nelranklrana pisma se ne ■prejemajo. Oredn. teleL itv. SO, upravn. štv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Oprava Je v Kopitarjevi nI. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 850 sa naročnino ln št 349 in oglase.
svatr. In češko 24.797, ogr. 23,511, bosn.-taro. 7583.
V borbi.
Od vseh strani smo okrožem od nasprotnikov, Ljuto se zaganjajo v nas. Ne moremo reči. da so vsi zvezani proti nam, ali njih napadi niso vsled tega manj siloviti. Demokratska stranka, osobito mladini. se veselijo svojega slučajnega trenot-nega gospodstva in nas psujejo v svoji pijanosti za premagance. Mislijo, da so nam enakovredni, in nas hočejo prisiliti, da jim to priznamo. S hladnostjo preziramo vedenje teh najnovejših parvenijev na vladnem krmilu. Socialdemokrate ie sram, da »e v vojski niso ničesar naučili, da so se izneverili svojemu proletarskemu programu. da so padli v ulogo socialpatriotov in da so se njihovi možje vsedli v baržunaste ministrske fotelje. Za to moramo trpeti mi in njih glavno geslo je postalo: boj proti nam, boj proti »klerikalizmu«. Tudi nova goba, ki je zrastla po vojnem dežju v liberalnem gozdu, samostojna stranka liberalnih kmetov, je zasanjala, da je strup v njenih Žalah samo za našo stranko. Strašno sc čuti razžaljeno, da odklanjamo njen strup in živimo naprej svoje močno življenje, Na-rodnosocialna stranka še leži v plenicah, a prepričani smo. da bo prvi mahljaj njene rokice, veljaj naši stranki.
Na Hrvatskem in v Slavoniji jc vse, kar živi okoli nas politično življenje, nam sovražno in strupeno. Madžaronska koali-cianaška stranka se je dala prekrstiti in ta prekrščeni žid se imenuie danes v naši državi demokratska stranka. Vsiljivo se bije na prsi. da fe samo ona za naTodno in državno jedinstvo in vse drugo je protidr-žavno in velcizdajniško, Pomilovalno gledamo narod no besnenje konvertiran ih ma-žaronov. Hrvatska social demokracija ie Še globlje padla nego naša. Z drznim čelom si upa zagovarjati socialistično postopanje svojih voditeljev in nastopati proti sociali-ziranju človeške družbe, ki k> zahteva njeno levo krilo. Samo en cilj ji je jasen, boj proti krščanskim principom. Hrvatska Zajednica misli, da ni prav, ako gredo Hrvati in Slovenci skupai in nam dokazuje, da je 1 več nego 1 + 1. Da se najmileje izrazimo, mi ne uživamo njenih simpatij.
V Bosni in Hercegovini nas hoče s strupom sovraštva in nestrpnosti uničiti advokatska težaška stranka. V Dalmaciji se še oglašajo demokratski ostanki proti nam ter nas napadajo s svojim papirnatim kopjem.
Povisod in od vseh strani samo sovraštvo, nasprotje .zaničevanje, napadanje. Mi pa. vztrajamo v sredini teh mnogobrojnih sovražnikov mirno in hladno. »Na bregu stojim in v morje strmim. Pod mano srdito
valovje — bobni ob kamnito bregovje. — Do neba praši se megleni dim — v obraz mi brizgajo pene — od skalne stene — a stena skalna — in jaz se na robu ne ganem — -viharni klubujem, ostanem.
Celemu svetu klubujemo! Moško in zmagovalno korakamo naprej. Spremlja na« zmaga. Naše vrste se množijo. Stranka se razviia, raste, postaja jaka in silna. Naš program osvaja vse sloje našega naroda. Ni ga, ki bi nas mogel zadržati na našem zmagovalnem pohodu, Z neodoljivo silo gremo vkljub vsem oviram, vkljub vsemu sovraštvu naprej, nevzdržno naprej.
V	Sloveniji se je zopet cel narod zbral okoli naše zastave. Na Hrvatskem smo preko noči postali med kmetom in delavcem najmočnejša stranka, a tudi med meščani smo si priborili vpliva in ugleda. V Slavoniji je hrvatski element po ogromni večini v našem taboru. Bosna je ponosna na svojo tako Pučko stranko, Hercegovina
! je vsa v njenem taboru. V Dalmaci ji jc naša j stranka brezuvetno najsilnejša.
Naše politične koalicije niso prezira-nfa vredna. Nihče ne ve .ali ne bo že pre-kofutri moral naš mladi deželni predsednik s svojim štabom raz predsedniški prestol in ali ne bo naša stranka pozvana, da brezobzirno in neusmiljeno kaznuje vse krivce, ki so v strankarski zaslepljenosti dvignili roko proti našim pristašem, in da brez pardona pripravi stranki zadoščenje za vse storjene krivice.
V	borbi smo, v borbi napredujemo, v borbi zmagujemo.
V upravnem oziru jc ozemlje Srbije podeljeno v okrožja, okraje in občine. Najvišja pokrajinska upravna enota je okrožje, (okrug) ki stoji neposredno pod centralno vlado. Funkcija in organizacija okrožij je dvojna: ona so namreč istočasno del državnega ozemlja in pa a u t o n o m n e upravne enote lokalnega značaja. Odtod tudi dvojna oblast v okrožju: državna oblast, ki služi splošnim interesom države kot ene celine in pa samoupravna oblast, ki ima pospeševati posebne lokalne koristi vsakega okrožja n, pr. gospodarske, kuliume in socijalne. Srbska okrožja bi v upravnem oziru (ne v autonomnem!) nekako odgovarjala bivšim avstrijskim kronovinam ter štejejo povprečno okoli 150.000 prebivalcev. Okrožja so nadalje razdeljena v okraje (sreze), kojih funkcija in sestav je popolnoma analogen onemu v okrožja.
Uredba okrožij in okrajev temelji ivi zakonu od 18. III. 1905,*
Okrožje (okrug.)
Naloga državne oblasti v okrogu je v glavnem policijska, in to v širšem pomenu ter nadzorna napram samoupravnim (ati-tonomnim) organom. Le-tem pomaga državna oblast pri vršenju njihovih lokalnih opravil in izvršuje njihove sklepe in naredbe,
Najvišji politiški predstavitelj državne vlade v okrožju je okružninačelnik. Njega imenuje kralj po zaslišanju ministrskega sveta. Podrejen je neposredno ministru notranjih zadv, a občuje z vsemi drugimi ministrstvi direktno. Funkcije okrožnega načelnika so dvojne: upravne, ki se nanašajo zgolj na državno oblast, in panadzorovalne ter izvršilne napram samoupravnim organom, Kot upravni organ sme on za svoje okrožje izdajati »obče naredbe«:, ki se nanašajo na politične in upravne posle podrejenih okrajev (srezov).
Za izvrševanje državne oblasti v okrožju ima okrožni načelnik posebne državne organe in med njimi najmanj dva strokovna referenta: za zdravstvo in za javna dela.
Samoupravna oblast v okrožja.
Okrožja so samostojne pravne oseh? z lastnim premoženjem. Nositelja samoupravne oblasti v okrožju sta okrožna skupščina, ki sklepa in odloča o poslih okrožja ter kontrolira izvršitev sklepov in pa okrožni odbor, ki izvršuje sklepe ter neposredno upravlja tekoča opravila.
Po zakonu od 18. HI, 1905 spada med autonomne posle okrožja predvsem skrb za prometna sredstva (ceste, mostovi, železnice, kanali), nadalje javno zdravstvo in dobrodelni zavodi, pospeševanje deželne kulture (regulacija rek, izsuševanje barja, pogozdovanje, preskrba pitne vode, razne melioracije itd. K autonomnim poslom okrožja spada tudi gospodarsko in strokovno šolstvo (obrtne, trgovske in kmetijske šole.)
Okrožno skupščino tvorijo izvoljeni poslanci iz celega okrožja. Volitve se vrše na vsake 4 leta. Aktivno volivno pravico ima vsak moški državljan, ki je star 21 let in ki plača vsaj 15 dinarjev direktnih državnih davkov. Posebna doba bivanja v kaki občini se ne zahteva. Pogoji /.a pasivno volivno pravico so: državljanstvo, 30 let starosti, 30 dinarjev letnega direktnega
Pri sestavi te razprave sem uporabljal knjigo: Osnovi javnog prava kraljevine Srbije II, od dr, Koste Kumanudi-ja.
davka, stalno bivanje v okrožju in pismenost. Volitve se vrše v dveh skupinah. Prvo tvorijo večja mesta izvzemši Belgrada, ki je v pogleda upravne organizacije sam zase okrožje. Število okrožnih poslancev za ta mesta, ki so v Ustavi izrecno našteta, ie stalno določeno in sicer volijo večja po 2, manjša po enega poilanca. Drugo volivno skupino tvorijo posamezni okraji (src-zi) in sicer je vsak okraj zase en volivni okraj. Število oinožmh fkmelskih) poslancev iz vsakega kraja pa ni stalno, marveč se menja ou ene volivne penode do druge v razmerju s prirastkom in upadkom prebivalstva, Določeno je namreč, da ima priti na vsakih 1500 davkoplačevalcev po en okrožni poslanec* Preostanki čez 1000 davkoplačevalcev imajo pravico šc do enega mandata. Zato jc treba pred vsako volilvijo naprej določiti število davkoplačevalcev (poreznikov) posameznih okrajev, nakar se šele določi število poslanccv za vsak okraj.
Postopanje pri okrožnih volitvah v podeželskih občinah je v kratkem naslednje: Vsaka občina za se je volišče. Stranke, ki se nameravajo udeležiti volitev, predlože pred volitvijo pristojnemu voliv-nemu oblastvu svojo listo, na kateri mora biti toliko kandidatov, kolikor poslancev ima izvolili dotični okraj ali srez. Listo mora podpisati vsaj 50 volivnih upravičencev. Glasuje sc lajno in s krogljicami. Izvoljena je lista lista, ki je dobila relativno največ glasov (podobno kakor pri naših občinskih volitvah!) Skupščina sc skliče s kraljevim ukazom.
Pravice okrožne skupščine
Dasiravno je okrožjem dana precejšna autonomija, vendar okrožne skupščine nimajo posta voda jne pravice in ne morejo sfvorili nobenih zakonov, ludi ne v stvareh, ki spadajo h autonomnim poslom okrožja. Vso jiostavodajo za celo državo izvršuje namreč Narodna skupščina (državni zbor). Glede zakonskih predlog, ki sc tičejo kakega posameznega okrožja ima okrožna skupščina posvetovalno p r a v i c o , ne da bi vlada bila vezana na njeno mnenje. Vendar pa je okrožni skupščini dana neka n a r e d b o cl a 1 n a oblast glede autonomnih opravil, po smislu katere sme izdajati dopolnitve in izvršilne naredbe k zakonom.
Okrožna skupščina izbira sama svoje aulonomne uradnike, med katerimi je najvišji okrožni delovodja t. j. načelnik autonomnih okrožnih uradov. Skupščina jc tudi pritožbena instanca nad okrožnim odborom in razsoja o dolžnostih, ki jih imajo okraji in občine glede vzdrževanja zgradb, cest in mostov. Okrožna skupščina sklepa
LISTEE.
Anion Ahčin:
Drama v treh dejanjih, Napisal Stanko Majcen, Izdala Nova založba v Ljubljani.
Kos resničnega življenja, ki ga ie pi-liatelj iztrgal iz celote in positavil v okvir z napisom »Kasija«, vsebuje pričujoča drama, Nič ni irumetličencoa, nič pridejanega in nič zamolčanega, zgodba, odigrana med vojno v takozvani boljši družbi v Belgradu, ki si jo pa čisto mirno moremo prestaviti v sedanji, ali celo v predvojni čas. Toda -vendarle ie ozračje, kakoršnega je ustvarila armada v etapi zasedenih pokrajin najprikladneje, da razumemo razvoj začrtanih dogodkov, V tej luči je potem tudi 'jžje razumevanje življenja toliko drugih iij, ki nam jih vodi ulica vsak dan pred
ci.
K a si j a jc otrok vojne. Obupne socialne razmere in nemorala vojne psihe so Jo postavile na cesto »za zaslužkom«. In kasija »tolikrat skrunjena« (str. 74), zagleda nadporočnika Ivančiča, vzljubi ga, j da zahrepeni po njem kot zaželjenem idc-j alu. Po tej ljubezni dvignjena se čuti močno i dovolj, zapustiti široko cesto in se iz blata I dvigniti kvišku ob močni roki Ivančiča, ki J ji je kakuT »solnce na višini« (sir-, 14), ki j jc > baš o pravem čaju,priScl« lstr4 331.
Ivanke ji vrača ljubezen, saj Kasija misli, da jc tako in vsa srečna je, ko jo vzame
I k sebi, da mu more o ljubezni govoriti: Moia moč si Ti, moja volja si Ti, svoje ni-majm..,-: (str. 29), Na svojo preteklost gleda le še kot na davno zgodovino: »O črnih duš, ki ihte v temi in iščejo svetlobe!« (str, 33).
Toda, kako kruto razočaranje! Ivan-čič namreč nikakor ni mož, ki bi drugim pomagal iz nemoralne morale vojske, ker sam tiči ves v njej. Ud tiste gnile človeške družbe je, ki išče povsod lc svoj interes in svoj užitek, to so tisti egoisti, katerim jc rebuh prvi in edini bog ter višek idealizma sijajna kariera. Misli na svojo kariero!« To jc maksima teh ljudi. Vse, kar vodi k temu cilju, jc pametno in pošteno, obratno zopet so vsa sredstva dovoljena za odstranitev eventuelnih zadržkov. Med sabo zavistni in sovražni, hli-nijo v očigled prihuljeno prijaznost, dasi poznajo rcičvrednost drug drugega do mozga. Oglejmo si lc površno te junake.
Kako pristen tip avstrijskega častnika in policijskega načelnika je C a r n e r i >stari buldok (str. 23), poosebljena vojaška surovosti Kako je zaljubljen v svojo čast, svojo vzvišenost, v svoj »dober nos< (str. 50)! Mož, ki toliko govori o časti in poštenosti, da nakopičili v zapornih prostorih jetnikov, da iih »po deset gre na celico. Brez sveUobe, brez zraka, brez vode,,. žeja, strah, smrad,.- (str, 57), On
sovraži to ljudstvo, ki mu je tuje po jeziku iu krvi in bi najraje vse pozaprl da jim mine tisto viteštvo« (str. 38), pri tem pa šc govoriči, da njegova uprava zida družbo na druge temelje« (str, 53). Adela njegova hčerka, vzrastla med samo plitkostjo, zunanjostjo in videzom življenja, ne pozna njegovih globljih in iclealnejših strani, ki jih odkrije človeku šele trpljenje in pravo pojmovanje ljubezni, zato jc tudi njeno razmerje clo Ivančiča sama čutna simpatija, ki se pozneje hitro premeni v sovraštvo (str. 69). Samonasebi umevno sc ji zdi, da kot polkovnilcova hčerka koketira s častniki in sc ti streljajo radi nje. Vendar naravni čut za poštenje, čut za dobro in slabo v njej šc ni popolnoma zamorjen. ker žc sama pričujočnost Žida dr. Levay-a, ki je neizogiben kakor nesreča, čuječ kakor slaba vest: (sir, 17) ji jc mrz-ka in zoprna. Toda pod •vedniin vplivom tnajorke, moralno propale ženske, ki je v vseh rafiniranoslih častniške žene star veteran z jako pikantno preteklostjo (sir. 16). ki kadi cigartc (str. 15), se vpiianja (str. 19), filozofira in vse aranžira, ta trajni, nemoralni vpliv seveda lic zgreši svojega razdirajočega učinka. Pri »vzgoji Adcle majorki pomaga tudi njen zaupnik' (str. 17) dr. Lcvay. žid, prebrisan, računajoč, ki se ne izpostavlja, prijazen in vljuden, pa tudi odločen, kjer misli, da jc tnn-giran njegov interes (sir, 57). Je neknI<o nad ostalo družbo, saj ic nlcn z-iuonik io
kot tak najbolj pozna njene grehe, sam
osebno ima seveda popolnoma židovsko moralo.
In teh ljudi sc nadporočnik Ivančič zboji, da kapitulira pred njo, njej na ljubo zavrže Kasijo, ker to zahtevajo družabne obveznosti, (rlr. 31). ker mu Kasija naenkrat postane madež, ki lepi na njegovi suknji (str. 34). V svoji brezmejni straho-pctnosli niti sam prav ne čuti, kako postaja podel. Mogoče, da jc imel Kasijo refl malo rad, vsaj sam govori o veliki ljubezni (sir. 32, 72), iodu diskretnost' (str. 32) do družbe ga žene, da zagreši na Kasiji naj-grši zločin, pri čemer mu pomaga dr. Lc-vay. Značilno je, da prav dobro pozna družbo, kateri jc rob (str. 31), saj govori o njej, du jc . . . zrela za žetev. Nagnita, n? lula, prverzna ... (str. 11), drhal< (str. 67), -ljudje, ki imajo rilce, kakor prascie-(str. 67). Toliko je boljši ird drugih, da se zaveda svoie ničvrednosti: »■Sam sebi. bi se smilil, če bi nc bil lopov« (str. 69), toda, ako govori, da ni istegi kova. (sir. 70), kakor ostala družba, jc lo lc porog samemu sebi, k a i t i zločin na Kasiji mu je malenkost« ('-Ir. 71).Tako se zgodi, da pokaže vlačuga Kasijj še največ nesebičnosti in največ samozaltnc vanja. Edino ona ima toliko Idealizma, da so pospno do nesebične ljubezni, todc sc la edini žarek, ki prodira iz splošnega samoljuhja, osvetljuje ozračje, srlntpeno in dušeče, kakor vzduh predmestne krčme.
dalje o okrožnem proračunu ter sme v pokritje primanjkljaja samostojno skleniti c&rožno doklado do naivec 20 odstotkov vseh direktnih davkov. Za višje doklade jc treba privoljenja državnih oblustev. Glede razpolaganja z okrožno imovino je omeniti, da je za odtujitve v vrednosti čez 20.000 dinarjev istotako treba privoljenja države.
Okrožni odbor.
Okrožna skupščina izvoli iz svoje srede za celo volivno perijodo tri člane in dva namestnika v stalni (ožji) okrožni odbor. Ta je pravi izvršilni organ okrožne skupščine in upravlja vse tekoče autonomne posle.
Poleg ožjega odbora pa izvoli skupščina še širši okrožni odbor, ki ga tvorijo poleg prej omenjenih članov ožjega odbora šc po en zastopnik iz vsakega okraja (sreza). Njegovi posli so v glavnem tile: poslovanje občin (občinske proračune in račune), sestavlja okrožni proračun in račun, proučava in izdeluje naredbene predloge, ki mu jih je odkazala okrožna skupščina. K poslom širšega okrožnega odb^a spada slednjič tudi inšpekcija nad vsemi samoupravnimi organi v okrožju.
Državno nadzorstvo.
Vse poslovanje okrožnih samoupravnih organov (skupščine in odbora) je podrejena nadzorstvu državne oblasti, ki ga izvršuje okrožni načelnik, kot organ centralne vlade. Svrha tega nadzorstva je dvojna: prvič preprečiti škodo, ki bi jo vsled lokalnih autonomnih odredb mogli trpeti splošni državni interesi in drugič pomagati avtonomnim organom pri vršenju njihovih nalog. Okrožni načelnik se-zivlje, otvarja in zaključi* okrožno skupščino. On jo sme po lastni inicijativi sklicati tudi na izredno zasedanje. Dalje sme okrožni načelnik ustaviti izvršitev vseh sklepov in odredb okrožne skupščine in odbora, ki nasprotujejo zakonom, toda to svojo odločbo mora predložiti ministrstvu « potrditev. Nad ministrstvom pa stoji še Državni svet (podobno bivšemu upravnemu sodišču). Sklepe in odredbe skupščine in odbora, ki so postali pravomočni, ima okrožni načelnik izvršiti, neposredno ali pa posredno, da stavlja okrožnemu odboru na razpolago svojo pomoč.
Okraj (srez).
Kakor okrožja, tako imajo tudi okraji dvojno funkcijo: oni so istočasno organ državne uprave in pa autonomne korpora-cije z lastnim premoženjem. Kot državni organ so podrejeni okrožnemu načelniku, kot autonomni pa okrožni skupščini, ki je napram njim višja pritožbena in nadzorstvena instanca. Predstavitelj državne oblasti v srezu jesrezki načelnik, ki mu je poverjena policijska služba v širšem pomenu. Poleg njega so še drugi državni organi za posamezne stroke: finančni, prosvetni, gospodarski in zdravstveni. Ti so več ali manj neodvisni od srezkega načelnika.
Poleg državne upravne oblasti pa ima srezki načelnik tudi nadzorstveno oblast nad samoupravnimi organi v okraju, t. j. nad okrajno skupščino, okrajnim odborom in nad vsemi občinami. Tudi on sklicuje otvarja in zaključi okrajno skupščino ter sme njene odloke suspendirati, če nasprotujejo državnim zakonom. Srezki načelnik jc dalje stalni član srezkega odbora.
Okrajna samouprava.
Njena predstavitelja sta okrajna skupščina in okrajni odbor. Skupščina je sklepajoč organ in odloča v vseh zadevah, ki se tičejo samoupravnih nalog okraja. (Podobno kakor v okrožju.)
Zastopnike v okrajno skupščino volijo občinski odbori iz svoje srede ali izmed drugih občanov, in sicer za dobo 4 let
Določero je, da ima vsaka občina na vsakih 500 davkoplačevalcev izvoliti enega zastopnika v okrajno skupščino.
Okrajni (srezki) odbor je izvršilni organ okrajne skupščine. Med njegove posle spada predvsem sestava okrajnega proračuna in pripravljanje predlogov, ki ima o njih sklepati skupščina, Okrajni odbor sestoji iz 4 članov, med katerimi jc tudi okrajni načelnik.
O občinah na srbskem bom izprego-voril v posebnem članku.
Mu$m m ententa.
Pomanjkanje zanesljivih poročil iz Rusije je bilo krivo, da še danes naša javnost o razmerah *v Rusiji ni skoro nič informirana. Svoje informacije dobivamo večinoma iz ententinih virov, ki pa niso Čisti, marveč po večini tendencijozno pobarvani. In resnično ima ententa največ interesa na tem, da zabriše resnico o Rusiji in njenem sedanjem razvoju.
Znano dejstvo je, da ententa z velikimi žrtvami podpira armade generalov Denjikina, Judeniča in Kolčaka v bo]u proti sovjetski Rusiji. S posebno žilavostjo vztraja pri protiboljševiški ofenzivi Francija, o kateri smo ravno te dni brali poročilo, da se hoče še dalje bojevati, medtem ko je praktična Anglija že začela nekaka pogajanja z boljševiki.
Napačno je naziranje, da boj proti ententi in njenim ruskim privržencem vodi danes na Ruskem le boljševištvo. 2e davno so se boljševiki združili v skupen odpor z vsemi socialnimi elementi v Rusiji, menjše-viki, socialnimi revolucionarji itd. In čudno bi bilo, kako bi se po taki katastrofi, ka-koršno je doživela ruska armada, ruski narod še mogel ustavljati silam entente, kakor to dela sedaj, če ne bi imel opravičenega strahu, da izgubi nekaj dobrega, kar sedaj ima, ter prejme nekaj, česar se boji,
Ententni, osobito francoski kapitalizem ima dovolj interesa na tem, da tam na Ruskem zopet vpelje stari red, ki vlada še v ostalih deželah Evrope, da uniči sedanji ruski red, ki je negacija vsega kapitalizma. Ententi gre za milijarde premoženja, ki so ga njeni kapitalisti vtaknili v Rusijo pred in med vojsko. Ententi pa gre tudi za ogromne naravne zaklade Rusije, brez katerih ententa gospodarsko izhajati ne more. V tem oziru je silno zanimiv članek napisal v belgrajski »Demo-kratiji« Mita Dimitrijevič, ki se mu sicer pozna, da je kapitalist, ali saj pristaš kapitalističnega družabnega reda. Toda statistični podatki njegovi so vredni, da jih uvažujemo.
Evropa s svojo industrijo je bolj vezana na Rusijo in njena naravna bogastva ko obratno. Nekaj zgledov! Evropi manjka kruha. Eno petino žita, kolikor ga potrebuje cela Evropa, ji lahko daje Rusija. Lanu je dajala Rusija svetu 577,400.000 ton. (Tona je 1000 kil!). Da ložje razumemo to ogromno številko, moramo vedeti, da so vse angleške tvornice platna s 17 milijoni vreten pred vojsko tkale platno le iz ruskega lanu. Tudi belgijske tvornice so tkale le ruski lan. Od 567.000 vreten na Francoskem jih je 430.000 rabilo lan iz Rusije. Evropsko platneno industrijo je zalagal ruski lan. Danes je Rusija zaprta — platna ni, industrije stoje. Dalje: ruski les! Cela Evropa ima komaj deseti del toliko lesa ko Rusija sama, ki ima gozdov za blizu polovico na celem svetu. Z dru-
gimi številkami se danes nc moremo pečati, Ogromne so. »Ako se oziramo — pravi Dimitrijevič — na izvoz konj, volne, nafte, soli in drugih produktov, ki sc izvažajo iz Rusije, pridemo do zaključka, da je gospodarska utrditev Evrope brez Rusije nemogoča.« Članek zaključuje, da mora Evropa — reci ententa — v Rusiji napraviti red. Ententa ga dela, a brez uspeha. Nova Rusija se bori proti redu, ki ji ga z orožjem vsiljuje kapitalistična ententa ter se na znotraj sama po boljše-viško urejuje.
Kako se to vrši? Razun Ljeninovih in Trockijevih govorov, vkolikor so prišli k nam, nismo vedeli dosti o novem redu, ki ga uvajajo v Rusiji. Izšla pa je letos knjiga Američana Arturja Ransome, ki je v Rusiji proučeval nove razmere. In ta knjiga nam odpira pogled v novo Rusijo. Naj navedemo le nekaj najzanimivejših stvari,
Delavski sveti! Socializacija! Strašilo za kapitalistično in leno liberalno buržu-azijo. Kakšna je socializirana tovarna? Vodi jo upravni odbor, ki obstoji iz zastopnika uradništva, zastopnikov tehničnih in trgovskih višjih uradnikov, upravnika imenuje osrednja uprava deželnega gospodarstva, dalje so zastopani krajni delavski sveti in strokovna zveza dotične stroke, po en zastopnik zadruge in kmetske zveze iz dotičnega kraja. V vseh ozirih pravično razdeljeno zastopstvo. Pri upravi tovarne ima celo kmetska organizacija in zadruga onega kraja svojo besedo!
Javna dela! V tem času Rusija gradi j preko 11.000 vrst železnic (ena vrsta = 1 "06678 km), in mnogo je že zgrajenih železnic. Dovršeno je največje inženirsko delo Rusije. Razširjen in poglobljen je kanal iz Baltiškega morja, po katerem se baltiško brodovje lahko umakne na reko Volgo. To je naravnost orjaško delo, ki si je carska Rusija kljub vsem naporom ni upala niti začeti. Za razvoj Rusije je to delo naravnost epohalno.
Stanovanjsko vprašanje je v Rusiji prav tako pereče ko pri nas. Razlika je le ta, da pri nas kapitalizem tišči delavske družine na cesto, v kleti, barake in vagone, na Ruskem pa stanovanjski odbori delajo po načelu: Dokler vsak človek nima ene svoje sobe, nima nihče pravice do dveh sob.
Gospodarska neodvisnost Rusije raste. Odsekana je od sveta, kamor je doslej izvažala svoje sirovine in dobivala industrijske izdelke. Celo stroje je začela sama izdelovati. Prepričanje v Rusiji je, da se bo organizirala Rusija brez tuje pomoči, brez tujega kapitala, ki jo jc samo za-sužnjeval.
Protikapitalistični red, ki onemogoča izkoriščanje dela v prilog kapitalu, rodi v Rusiji svo)e sadove. Zapadni kapitalizem se boji, da mu molzna krava Rusija uide — zato napori, zato vojske proti Rusiji. Praktična Anglija se trezni in se pogaja z lepa, Anglija se tudi doma počasi preureja v protikapitalističnem zmislu, medtem ko nacionalistiško-kapitalistična Francija, pijana strahu, žrtvuje kri in svoje premoženje za nadvlado kapitalizma tudi v Rusiji.
Iz navedenega pa je tudi jasno, zakaj se ruski kmet in delavec borita s tako enodušnostjo proti »redu«, ki jima ga vsiljuje kapitalistična ententa. Mi morda tega ne pojmimo še popolnoma; preveč živimo v objemih in okovih kapitalističnega družabnega reda.
Regentov rojstni dan.
LDU Belgrad, 12. decembra. Na rojstni dan Nj. Visokosti regenta Aleksandra dne 17. t. m. bo v saborski cerkvi ob pol 9, uri služba božja, ob 10. uri pa blago-darenje. Službe božje se bodo udeležili člani vlade, uradniki, diplomatski in častniški zbor. Nato bo sprejemanje na dvoru, kjer se bodo posetniki vpisovali v maršalovo knjigo.
Regent obišče sestro.
LDU Belgrad, 12. decembra. Nj. Visokost regent Aleksander bo odpotoval iz
Pariza v Cannes, da poseti kneginjo Je-leno. Tam bo ostal teden dni.
Oddelek za izvršitev mednarodnih do« govorov.
LDU Belgrad, 12. decembra. Pri pr*4-
sedništvu ministrskega sveta se je ustanovil oddelek za izvršitev mednarodnih dogovorov. V njegovo področje bo spadalo, da se bo brigal za izvršitev vseh obvez in pravic, ki izhajajo iz mednarodnih dogovorov in bo posvetovalni organ ministra za zunanje stvari v vseh pravnih vprašanjih mednarodnega značaja. Oddelek bo imel 4 sekcije; 1. politično; v njeno področje spada zveza narodov, meje, državljanstvo, zaščita manjšin, omejitev oboroževanja, razoroženje sovražnih dežel, zrakoplovstvo, vprašanja o kopni io pomorski vojni sili itd.; 2. sekcija za odškodnine; 3. ekonomsko-finančna sekcija; 4. finančna sekcija.
Kolkovanje v Srbiji.
LDU Belgrad, 12. decembra. Glavna komisija za kolkovanje kron je sklenila, da se mora kolkovanje kron na ozemlja Srbije izimši Belgrad in belgrajsko finančno upravo začeti dne 16. decembra.
Posli vrhovne komande.
LDU Belgrad, 12. decembra. Odpravljeni so vsi oddelki vrhovne komande« katerih posli se morejo prenesti v vojno ministrstvo. Vrhovna komanda bo v svojem področju obdržala samo ona vprašanja, ki so v zvezi z vojnim stanjem, v katerem se po zakonu naša vojska še vedno nahaja.
Tehniki brez izpitov.
LDU Belgrad, 12. decembra. Mlnisler javnih zgradb je oprostil polaganja izpitov vse one tehnike, ki so pred 1. 1914 položili diplomski izpit, pa so vsled vojne bili za-držatni položiti državne izpite.
Londonska konferenca.
LDU London, 12. decembra. (DunKU« — Brezžično.) Danes dopoldne je bila v Londonu konferenca, katere so se udeležili Clemenceau, Loucheur, Cambon, Berthelot, Fleuriot, nadalje italijanski ia ameriški poslanik, Lloyd George, Balfour, Bonar Law in lord Curzon. Konferenca se je bavila s položajem na Ruskem, s svetovnim finančnim položajem, z neprijatelj-skim stališčem Amerike proti zvezi narodov, s potrebami Francije in s premogovnim položajem Anglije.
LDU Pariz, 13. decembra. (DunKU.) i Matin« javlja iz Rima, da zahteva.Italija za pristop k morebitni angleško-francoski zvezi predvsem izpolnitev svojih zahtev v jadranskem vprašanju in da označuje to kot neizogiben pogoj.
LDU Pariz, 12. decembra. (DunKU.) Kakor poroča Agence Havas, se vrne Cle« mcnceau jutri v Pariz.
Velikih dejanj ali saj večjih dogodkov drama ne vsebuje, kar je razumljivo že iz vsebine in jih propala, Ie za vživanjem hlepeča družba tudi ni zmožna, kar vsekakor pomanjkljivo vpliva na tehnično stran uprizoritve. Višek — ko si stojita Kasija in A-dela nasproti — bi bil na zunaj skoro smešno-žalosten, da ni tako globoko psi-hologično utemeljen. Ko so Ka&ijo ponižali in oblatili, so se sami vzravnali kvišku, oni, »boljša družba« in v svoji pravičnosti žigosali dekle za vlačugo (str. 45) ter jo vrgli v ječo. Res je, Kasija je vlačuga, toda sami, dasi »boljša družba«, so slabši. Do te vznemirljive scene pride ravno vsled energične incijative Kasije-vlačuge, ki si na ta način nekako išče zadoščenja in pa vsled domišljavosti Adele, ki si kot polkovnikova hči mnogo domišlja na svojo visoko socialno stopnjo.
Jezik je lep, uglajen in vsebini primeren. Drama se ne bo razširila po ljudskih odrih, ker mnogo lepot, skritih pod grobo zunanjostjo jc treba šele odkriti potom psi-bologičnc analize, vendar je pa celo delo velika moralna pridiga, ki kaže nemoralo v vsej goloti, in ravno zato tako, kakršna je.
Dedni
Ta žaloigra je dobro znana v literarnem svetu. Spisal jo je nemški pisatelj Oton Ludvvig, ki jc živei v prvi polovici
preteklega stoletja na Saškem in se je razvijal pod vplivom različnih leposlovnih struj in prešel k poetičnemu realizmu ter postal njegov glavni zastopnik v svojem krogu.
»Dedni logar« je izšel 1, 1850; pisatelj je postal ž njim čez noč slaven. Igre niso sprejeli povsod z enako senzacijo, posebno zato ne, ker jc pomenila literarno revolucijo. Vendar pa ni mogel' nihče tajiti, da je to veliko in pomenljivo dramatično de-
lo, ki je ohranilo svojo vrednost do današnjega dne.
Vsebina žaloigre je sledeča:
Dedni logar, tako imenovan zato, ker sta že njegov oče in njegov ded opravljala nepretrgano isto službo kakor on, ne pusti svojemu logarju, da bi posekal del gozda, ki ga je on sam vzgojil in bi radi sekanja nastala nevarnost, da se vsede v oni del gozda veter in ga popolnoma uniči. Gospodar mu zato vzame službo in nastavi na njegovo mesto brezvestnega logarja Topolovca, starega nasprotnika dednega logarja, ki začne takoj izvrševati svojo oblast. Dedni logar se ne uda, on veruje trdno v svojo pravico in opravlja logarsko službo še nadalje, ter postopa z vsakomur, ki ga dobi v gozdu, kot z lovskim tatom. Poleg tega pa se pritoži pri gosposki in zahteva svojo pravico. Gosposka mu odreče pravico do pritožbe, ker ni državni na-siaviicucc; to pravico imajo samo li, To
naziranje o dveh pravicah ga iznenadi, zakaj v sv. pismu bere zapisano: »Ena sama pravica naj bo med vami.« Zato gre in si dela pravico sam. Sledi dejanje za dejanjem, ki pelje moža do katastrofe, dokler ne obsodi dedni logar sam sebe s tem, da se usmrti.
Glavna poteza junakovega značaja je strog čut za pravičnost, ki zahteva, da se naturna pravica krije s pozitivno. Ko zahteva, da naj sc gozd nc poseka, in s tem radi nevarnosti vetra ne vniči, je njegova zahteva čisto naravna in pravična, ki pa postane krivična takoj, kakor hitro je bila proti volji njegovega gospodarja, ako tudi je zastopal njegove interese. Junak uvidi grozno protislovje teh dveh pravic in jih noče pripoznati v svojem poštenem srcu.
To jc človek, ki jc zrastel v naročju narave in proč od ljudi, je otrok gozda, naraven in nepokvarjen, strog in trd do svoje žene in do svojili hlapcev, strog v službi, strah divjih lovcev, v svoji duši pa mehak in dober.
»Kar dedni logar reče, jc toliko, kot bi bil kdo drug žc storil«, govore o njem. Ni čuda, če sc tak človek ni hotel in ni moge! upogniti volji nikogar in jc svoj čut za pravico in svojo svojcglnvnost stopnjeval do strasti, ki ga jc privedla do zločina.
' V ostalem je tragedija zgrajena na slučajih usode in jo razne zmote vodijo do i tragičnega konca. Andrej misli, da je stari
Stein umoril svojega sina Roberta, Robert misli, da je umoril dedni logar svojega sina Andreja in dedni logar, ki hoče umoriti Roberta, ustreli lastno hčer.
V celi drami je najlepše četrto in peto dejanje, ki sta na višku svoje dramatične napetosti, Osebe v drami so orisane zelo dobro. Samozavestni kmet Wilkens, ki »ne gane niti roke niti noge, kjer kmetu treba ni«. Strogo službeni in prevestni knjigovodja, lep značaj Marice, ki ljubi Roberta, a je tudi z vso otroško ljubeznijo navezana tudi na očeta, kateremu je notranje bližje ko materi. Dalje onemogli Weiler, ki ne dela ničesar, a vse ve in iz-voha.
Drama je zrastla na nemških tleh in je verna slika ljudi, zrastlih v gozdu, zvezanih z naravo, ki jo ljubijo. Jezik v drami jc lep, krepek in sočen, prilagoden za posamezne značaje, ki jih karakterizira izrazi so tu pa tam oddaljeni od knjižnega jezika, nekoliko lokalizirani, zato dobr prestava te igre ni lahka stvar.
Drama je imela, ko je izšla, po svoji) novi smeri, velik pomen in ni izgubila svoj literarne vrednosti niti do današnjega dne. Med dramami, ki nam prcdstavlajo življenje ljudi, ki so vzrastli v gozdu, njih strasti in boji, jc ta drama gotovo ena izmed najboljših, ki nudi resničnega umetniškega užitka.
Ogrska mirovna delegacija
LDU Budimpešta, 12. dec. (DunKU ) Ogrski dopisni urad poroča: Danes opoldne je bila seja ministrskega sveta, na kalen se je sestavila končnoveljavna lista ogrske mirovne delegacije. Glavni delegati delegacije so: Grofa Štefan Bethlon in Pavel Teleky, bivši finančni minister Aleksander Popovics, biviši državni tajnik baron Viljem Lerz, bivši justični minister Bola Zoltan in predsednik poljedelskega društva grof Ladislav Somssich. Vodstvo delegacije prevzame grof Albert Apponyi.
Nesporazum med Wil-sonom in Lansingom.
LDU Pariz, 12. dec. (DunKU). »Matin« doouava iz New Yorka: Odnošaji med Wil-aunom in Lansingom so -aradi stališča Lansinga t mehikanskem vprašanju zelo napeti, Lansina ic zahteval odredbe, ki bi bile povzročile vojno z Mehiko. Uspeh Lansinjgovih prizadevanj je' bil predlog senatorja Falla. ki je spravil Lansingovo politiko pred senat. Wilson je napravil konec te nevarne politike in znaj&tlno je, da po svoij bolema niti enkrat ni sprejel Lansinga. Kakor poroča »Intransigeant-;, se govori, da bo Polk naslednik Lansinga.
Polltline novice.
'-f' Dijaštva. K manifestacijskemu sho-da dijaštva, ki se bo vršil v nedeljo, bi ne bilo mogoče odveč par besed. Kakor bi moral biti na eni strani shod praznik in proslava stoletnega truda in trpljenja, ki nam je prineslo narodno odrešenje in možnost celega civilizatornega in kulturnega praznika, ki bo imel svoje središče v vseučilišču — tako je in mora biti, ua drugi strani samo žalna manifestacija in najodločneje protest proti temu, da je del morda odtrgan od celote, stisnjen pod tujčevo peto in vržen iz nekdanjega hlapčevstva v sužnost, kakor ga pozna samo kulturno dvajseto stoletje. Težko je telesno suženjstvo, a neznosno duševno! Vendar ne sme ostati pri protestu. Protest je predvsem beseda na tujino in pričakovanje pomoči od nje. Koliko nam je to do sedaj zaleglo — vidimo žalibog)
Dijaštvo mora biti prevzeto neomajnega prepričanja in neupogljive volje, da bo in mora priti pod okrilje matere domovine zadnja koča in zadnja ped zemlje, na kateri prebiva naš narod. To mora smatrati dijaštvo za svojo prvo in najvišjo nalogo in jo udejstviti navzlic vsem in vsemu! V tem znamenju pozdravljeni borci za narodno svobodo. P. P.
-f- Proti izraza »klerikalec«. Iz Belgrada se poroča: Povodom intervjuja, ki ga je Njegovo Visočanstvo regent Aleksander dal sotrudniku »Petit Journala«, je g. Stanko Banič, narodni poslanec, član Jugoslovanskega kluba, poslal ministrskemu predsedniku to-le pismo: »Gospodu Ljubi Davidoviču, predsedniku ministrskega sveta, namestniku ministra za zunanje posle. Belgrajske novine od 10, t. m. (Beograd-ski dnevnik«, »Politika«) prinašaro intervju Nj. kraljevega Visočanstva regenta s ®o-trudnikom * Peti t Joumala«. Glasom tega je baje Nj. kraljevo Visočanstvo regent med drugim rekel tudi to:
»To pa ne pomenja, da v deželi ni političnih borb. Mi imamo ustavobranitelje, klerikalce. Ta stranka je nova.«
Ni mi znano, da bi v naši deželi obstajala stranka, ki bi se imenovala klerikalno, s pristaši, ki bi se imenovali klerikalci. Ker politični nasprotniki Ljudske stranke imenujejo klerikalno, kakor tudi zastopnike Ljudske stranke klerikalce in ker jc nedavno tudi član naše vlade g. minister dr. Kramer v svojem intervjuju s sotrud-nikom beograjske Pravde« o razmerah v Sloveniji imenoval Ljudsko stranko v Sloveniji klerikalno, smatram, da se gorenji izraz o klerikalcih nanaša na Ljudsko stranko.
Ni mi potrebno poudarjati, da Ljudska stranka ni nova in da nazivanje Ljudske stranke kot klerikalne in njenih pristašev kot klerikalcev, žali slovenski in hrvatski narod, ki v velikem deln pripada tej stranki.
Vsled tega smatram za svojo dolžnost, da vprašam gospoda predsednika:
1.	Ali je navedeni tekst intervjuja avtentičen;
2.	ako je, a) ali se je ta intervju izvršil z vednostjo te kraljeve vlade, b) kako ta kraljeva vlada to opravičuje. Prosim o tem vprašanju pismenega odgovora.
Izvolite, gospod predsednik, sprejeti izraz osobitega spoštovanja. Beograd, dne 11. decembra 1919. — Stanko Banič s. r., narodni T>oslanec.«
-j- Dr. Žerjav razpušča občinske odbore. Glasom Uradnega lista z dne 13. decembra sorazpuščeni naslednji občinski odbori: Svetna ves. Št. Vid pri Planini, Turjak, Ver-^e in Vctrinj.
-f- Slovenska viadna kriza. »Jutamji list« priobčuje: Kriza glede sestave deželne .vlade se je poostrila, ker so socialisti
ponovno zaključili, da zahtevajo mandat poverjeništva za notranje zadeve brezpogojno za se. Kakor smo medtem doznali, bo zahtevala demokratsk^ stranka intervencijo od centralne vlade v Belgradu.
-)- Vatikan in Jugoslavija. »Jutranji List« prinaša pogovor svojega poročevalca z Lujo conte Vojriovičem v Splitu o diploma tičnih odnošajih med Jugoslavijo in Vatikanom. Vojnovič je navedel, da je ime Jugoslovani prvikrat prišlo v diplomatične listine konvencije literac reversales kardinala Rampolle. Po Vojnovičevem mnenju se med Jugoslavijo in Vatikanom sklene nov konkordat, ki bo uredil razmerje Jugoslavije nasproti katoliškemu prebivalstvu. V interesu Svete sstolice same je, da se uporaba staroslovenskega liturgičnega jezika razširi na vse jugoslovanske škofije.
f Razmerje glasov v narodnem predstavništvu. Pod tem naslovom piše »Ob-zor«: »Minister Pribičevič in demokrati še vedno trde, da imajo v narodnem predstavništvu večino. Narodno predstavništvo ima 288 poslancev. Demokratska Zajednica šteje sto in devet glasov, Na proglasu opozicije je podpisanih sto in enajst navzočih opozicionalnih glasov. Triindvajset zastopnikov opozicije je bilo odsotnih. Potemtakem ima opozicija gotovih 134 glasov, Vlada ima razen Demokratske Zajednice verjetno še šest glasov Črnogorcev in tri socialiste; ako računamo še dva Bu-njevca, ima vlada 120 glasov. Ako računamo k opoziciji osem socialistov in tri Bunjevce, bi bilo opozicionalnih glasov za sklicanje parlamenta sto in petinštirideset, torej ne samo relativna, ampak tudi absolutna večina za parlament.«
-j- Nezakonite zahteve nasproti rezervistom, Te dni je »Hrvat« objavil notico, da nekateri občinski uradi izterjujejo od kmetov, ki so bili pri orožnih vajah, po 700 K odškodnine za hrano, ld so jo dobivali pri vojakih. »Riječ« je zavrnila to Hr-vatovo« vest kot neresnično. Dne 12. t. m, pa navaja »Sloboda«, organ ministra Bug-šega, konkreten slučaj iz Bežanije. »Ob-zor« istega dne pravi, da mu je znanih več enakih slučajev iz Županje, Našic in Lud-brega in dodaje: Upamo, da bo vlada tej zlorabi občinskih upraviteljev napravila konec. Bilo bi prav, da se uradno razglasi, da se neopravičeno izterjuje teh 700 K, tako da bodo mogli kmetje, ki so plačali, ta denar dobiti nazaj.« Kakor poroča isti list, je deželna vlada pozvala vse podrejene oblasti, naj ji takoj naznanijo, kako je prišlo do tega, da se od rezervistov izterjava povračilo za vojaško oskrbo, ker v tem. oziru ne vojaška ne deželna oblast ni izdajal nikakega naloga.
-J- Politikujoč uradnik, V »Novi Dobi« stresa tudi svojo politično modrost uradnik poljedelskega ministrstva, bivši celjski za-drugar Miloš Stibler. S svojim peresom maha proti srbskim radikalcem ter pravi: »Osobito jim je do tega, da se nove volitve vrše pod radikalno vlado, V tem stremljenju so šli tako daleč, da so začeli iskati zveze celo z onimi političnimi skupinami, ki so pri Hrvatih in Slovencih ne lc samo proti narodnemu, temveč tudi proti državnemu jedinstvu. Zveza s hrvatskim Narodnim klubom in g. dr. Koroščevim klubom jasno dokazuje...« Glejte, glejte, kako je temu Milošu naenkrat vse jasno! Mi smo ga vedno smatrali za političnega analfabela, zdaj pa naenkrat taka jasna politična glava! Le eno bi še svetovali Milošu. Naj napravi poučno potovanje po Sloveniji, na katerem se bo prepričal, da so največji separatisti, 'avtonomaši ali kakor jih hočete imenovati, baš Miloševi somišljeniki. Tam so ljudje, ki strastno agitirajo proti narodnemu in državnemu jedinstvu!
+ Pogubna trgovinska politika naše vlade. »Jutami jList« svobodomiselno glasilo — piše o bivši in sedanji trgovinski politiki naše vlade: Izvozna trgovina temeljem izvoznic — četudi je obogatovala posameznike — nam ni prinašala koristi, marveč samo škodo, ker je na eni strani dvigala draginjo, na drugi nas pa zasipala z novimi velikimi količinami ničvrednih bankovcev. Nova vrsta izvozne trgovine z izvozno carino nam istotako ne bo prinesla povoljnejših razmer. Storilo se je samo to, da je izvoz omogočen samo jako bogatim izvozničarjem, s katerimi bo država v obliki izvozne carine delila dobiček, katerega so po* sistemu izvoznic imeli samo izvozničarji. Toda izvozničarji bodo ta del dobička, ki ga odstopijo državi, nadomestili tako, da bodo povišali cene izvoznemu blagu, a s tem bodo povečali draginjo uvoznega blaga, ki se bo zvalila na malega konsumenta. To je polna resnica, ki jo že bridko čutimo, a vlada se je delala, kakor da bi bila z uvedbo izvozne carine napravila konec vsej draginji jn vsemu pomanjkanju. To so strankarsko - politični komolci, ne pa trgovinska politika.
-j- Obrekovanja radi izvoznic. Po deželi razširjajo najeli agenlje zlobne laži proli SLS in njenim mandatarjem v bivši deželni vladi. Zlasti bivšega predsednika deželne vlade, dr. Brejca, spravljajo v zvezo z nerednimi manipulacijami z izvoznicami. Konstatiramo, da ni imela deželna rlado. posebno ne član' VLS v deželni
vladi z izvoznicami niti najmanjšega opravka. Vsled tega so tudi vse govorice, ki jih iz zlobnih strankarskih namenov razširjajo nasprotniki po deželi, gole izmišljotine in zlobna obrekovanja. Izvoznice je podeljevala podružnica centralne uprave. Načelnik Le uprave jc pa bil sedanji predsednik dr. Žerjav. Če so se torej pri podeljevanju izvoznic godile kake nerednosti. ali če je kdo ravno potom izvoznic dela! nercelne kupčije, ni tega kriv noben mandatar VLS v deželni vladi. Najeti agentje se naj v vseh takih slučajih obračajo na podružnico centralne uprave, oziroma njenega predsednika, ki jim bo dal gotovo drage volje vsa potrebna pojasnila. VLS ne more trpeti. da bi nasprotnik proti nji in njenim pristašem uporabljal taka sredstva. Zato poživljamo vse pristaše, da nam naznanijo s pričami vred čini tel je takih in enakih laži. Bomo videli, kako bodo pred sodiščem zagovarjali svoje besede.
-f Slovanska večina v Zadru. Jutranji List« poroča, da. je novi popis Jugoslovanov v Zadru dognal 7950 pripadnikov, torej večino. Ravnotako je dokazano, da je večina posestev v mestni davčni občini v jugoslovanskih rokah,
f- Tudi velike države morajo ščititi manjšine. Na konferenci, ki se je od 30, novembra do 4. decembra vršila v Bru-selju, je slovenski vseučiliški profesor Pi-tamic zastopal jugoslovansko udruženje za društvo narodov. Glavni cilj konference je bil organizirati federacijo takih društev, ki obstojajo v raznih državah; poleg tega pa posvetovati se o tem, kako bi se dal pakt o Ligi Narodov izvršiti oziroma izboljšati. Sprejel se jc provizorični statut za navedeno federacijo, ki bo štela kot svoje organe glavni zbor, generalni svet in permanentni bureau. Glede kompetence tega bureau-a jc stavil jugoslovanski delegat sledeči predlog:
'Permanentni bureau federacije društev za Ligo Narodov bo brez odloga proučeval vsa vprašanja internacijonalne važnosti, ki bi utegnila ogrožali svetovni mir, tako da lahko potrebne predloge predloži oficijelni Ligi Narodov, ko bode le-ta konstituirana. Med temi vprašanji, ki sc morajo razrešiti prej ko mogoče po principih mednarodne pravičnosti in želji prebivalstva, bi moralo biti uvrščeno kot eno najbolj perečih, vprašanje Primorja in vzhodne obali Jadranskega morja ter svobode glede lega morja,«
Ta predlog se ni javno disl:u';ral, ker je šlo po mnenju predsedstva in večine pripravljalne komisije sedaj le za provizo-rično organizacijo federacij in ne za kon kretna vprašanja; pač pa bode ta predlog vknjižen v protokole konference (isto se je zgodilo s podobnim kitajskim prcciio^om glede Shantunga',. Od ostalih sklepov bi;£)i omenjena resolucija, naj se število držav, ki so zastopane v svetu Lige, kakor hilro mogoče pomnoži, kar je za m-ile države velike važnosti; potem skiep, naj bodo vse d'/ave v mednarodnem sodnem dvoru enakopravno zastopane; slednjič resolucija, po kateri se društvo narodov naproša, naj čimpreje formulira principe, ki bi garantirali narodnostnim manjšinam v vsaki državi enakost pred zakonom, versko svobodo ter svobodo jezika. Ta predlog za katerega je seveda glasoval ludi jugoslovanski zastopnik, je bil sprejet, loda brez spreminjevalnega predloga lega zastopnika, naj se še izrecno povdarja reciproci-tetu med vsemi državami v omenjenem pogledu. Na konferenci so bile zastopane vse velesile razven Severne Amerike in Nemčije ter veliko število malih držav.
-f- Poštni debit je odvzel listu ><Ha-vadis«, ker piše proti kraljevini SHS. Omenjeni list izhaja v Solunu v turškem jeziku.
Iz
Prekmurski dijaki. Dijaki iz Prekmurja so bili seveda v mažarskih srednjih šolah. Večina teh dijakov te zdaj v Ljubljani ali v Mariboru. Ker je Prekmurje v gospodarskem oziru zdaj v silno slabem položaju — ljudje ne morejo ničesar prodati, ker so odrezani od sveta, dokler ni mosta in železnice čez Muro —, so ti dijaki brez zadostne podpore od doma. Preti jim revščina in glad. Da se temu odpomorc, je bilo dne 8. decembra v cerkvah darovanje za prekmurske dijake v Sloveniji. Za dijake v Murski Soboti pa se je dne 11, dc-cembra ustanovila dijaška kuhinja. Darove za to kuhinjo sprejema ravnateljstvo dr/, gimnazije v Murski Soboti.
Prekmurščina. Zgodilo se je, da neki prekmurski urad ni sprejel vloge prekmurske stranke, ker ni bila pisana v književni slovenščini, ampak v prekmurščini. To je usodcpolna politična zmota. Prck-murci vendar ne morejo nič zato, če ne znajo književne slovenščine, ker niso imeli slovenskih šol, dotični uradnik pa popolnoma razume prekmuršč;no. Prej so morali govoriti PreknnTci / uradi s pomočjo tolmača, ker ogrski uradniki niso hoteli razumeti prekrmrrščine. Ali bodo slovenski uradniki posnemali te brezobzirneže? Upamo, da sc je to zgodilo ramo pomotoma ui ic no bo vonavišJot.
Šole v Prekmurja. Ljudstvo je žc silno
nevoljno, da razun državne gimnazije v Murski Soboti ni otvorjena nikaka šola, niti ena ljudska šola. Seveda so šolske razmere jako zamotane, ker so bile v Prekmurju različne verske, državne in občinske šolei Toda v 4 mesecih bi naša uprava vendar že lahko začela s šolami. Zdai se mislijo otvoriti ljudske šole z novim letom. Ko bi se Ic res to izpolnilo, in ne samo v par slučajih, ampak po vsem Prekmurju!
»Novine«. Ta edini prekmurski časnik bo izhajal odslej v Dolenji Lendavi, Naroča se pri Jož. Kleklu v Črensovcih v Prekmurju. Želeti jc, da bi Slovenci z naroče-vanjem podpirali ta list. Cena za novo leto še ni določena. Kdor plača 20 K za celo leto, še dobi povrh druge prekmurske tiskovine.
Novi učitelji. Čuje se, da misli vlada poslati za učitelje v Prekmurju gimnazijske vojne abituriente, ki so napravili učiteljski tečaj v Ljubljani. To ni dobro. Ne dvomimo. da so ti gospodje, ki so veliko prestali v vojski, izobraženi, dasi vojna spričevala in vojna matura niso merodajna; vendar treba v Prekmurje poslati že iskttšenc, pedagoško najboljše kvalificirane ljudi. Naj se raje ti novinci pridelijo na štajerske šole poleg starejših učiteljskih moči. Kriv« je načelo, da ie za Prekmurje vse dobro.
Poštne razmere. Pošt je še v Prekmurju po 4 mesecih okupacije vedno premalo, Nekatere tudi niso zanesljive. Tako n. pr. neka denarna pošiljatev že tri tedne hodi iz Prekmurja v Maribor, pa še vedno ni prišla. Nekateri Prekmurci nc morejo pisali drugače v Jugoslavijo, kakor da nosijo svoja pisma čez demarkacijsko črto na Ogrsko, da odlam gredo preko Avstrije v Jugoslavijo, I Zveza s Štajersko. Nujno jc potrebno, da je Prekmurje zvezano z mostom in železnico s Štajersko. Nihče pa ne vzame stvari v roke. Na Moto pri Ljutomeru je prišlo okoli 150 vojakov, ki bi naj nekaj začeli delati. Večina Muropoljccv jc uiue-nja, da je most čez Muro Mota najslabše i mesto. Zakaj nc pride vendar kaka objek-\ livna komisija, ki bi določila brez vpliva i udeleženih oseb, kic jc najboljše mesto za most in železnico v ta namen. Potem pa se naj začne resro delati, drugače je Prekmurje odrezano od Slovenije,
mnm novice.
i
—	Podelitev nagrade. Lansko leto ob prihodu Čeh ov in Poljakov v Ljubljano in Št. Janž na Dolenjskem je uredništvo Slovenca razpisalo nagrado 5000 K (pettisoč kron) za najboljšo skladbo pesmi »Tro-zveznicac. Natečaja se je udeležilo izredno mnogo skladateljev iz Slovenije, vseh hrvatskih pokrajin. Češke in Poljske. Razsodišče, sestoječe iz skladateljev dr. Kimov-ca, Marija Kogoja, Antona Lajovica in St anka Premrla, jc nagrado soglasno prisodilo skladbi, doposlani pod molom »Iz naroda za narod'., ki jo ie zloži! mladi glasbenik Lucijan Marija Škrjanc.
— t Major Drago Pož. Dne 11. decembra 1919 je umrl v Mariboru zadel od kapi gospod major Drago Poz, star 41 let. Pokojnik je bil blaga, dobra in poštena duša, priljubljen pri vojaštvu in meščanstvu in je bil med prvimi, ki so se zgla-sili po razsulu v narodno vojsko ter si postavil v Mariboru prvo slovensko topništvo, ki se je borilo pod njegovim poveljstvom na vseh naših frontah. Bil jc tih, a dober in prepričan Slovenec, ki je ljubil svojo ožjo domovino nad vse. Dasi na srcu tžko boan in kiljub zdravniški prepovedi se je udeležil naših pohodov za osvobo-jenje Koroške in žel tu neprikrito hvalo svojih artiljerijskih zmožnosti od nizkega in visokega. Pokojnik jc deloval tudi na znanstvenem polju in sc veliko pečal z raziskavanjem podzemnih jam: našel je pri tem hrošče, ki jih jc imenoval po sebi z >poži in dobival za svoja raziskavanja laskave pohvale tujezemskih strokovnjakov. Želja njegova jc bila, koristiti svoji novo osvobojeni združeni domovini, kar ga je tudi zadrževalo, da ni šel kljub svoji težki bolezni v pokoj, a pri čemur ga jc žal prehitela neizprosna, a lahka smrt na domači zemlji priljubljenega mu Maribora, ki bi ga bil sicer tako težko zapustil, Venceslav Polak.
—	Umrl jc 21. okt. t. 1. v MckinjaK Franc Čadež, davčni eksekutor v pokoju, v 73. letu starosti.
—	Slovenska kmetijska družba naznanja za podru/.nicc na Kranjskem občni zbor za 30. dec. ob 10, uri dopoldne v Mestnem Domu v Ljubliani. — Vsled silne draginje je Slovenska kmetijska družba zvišala udnino za leto 1920 na 16 K, od katere pa dobe podružnice v kritje svojih upravnih stroškov 4 K.
—	Visokošolcem iz zasedenega ozemlja! Poverjeništvu za socialno skrb v Ljubljani je došla preccjšnja množina čevljev, namenjenih v prvi vrsti revnim visokošolcem iz zasedenega ozemlja. Pozivliamo vse one visokoholce. ki dobivajo begunsko podporo, da vložijo nemudoma prošnje za tc čcrlie Dokan svojefia Udruženia in sicer
nafkasneje do 16. t .m., ker bi sc sicer na njih ne mogli več ozirati. Prošnje je vložiti preko Odbora za zasedeno ozemlje, v pisarni, Pražakova ulica št. 3, I. nadstropje.
—	Osebne novice s pošte. Poštarsko mesto na Rečici v Savinjski dolini je dobil poštar Ciril Havliček, Imenovanja: za poštarico v Sevnici je imenovana poštna adjunktinja Marija Reichova; za nadpo-štarja v Krškem je imenovan poštar Frančišek Pavšič; za stalna poštna koncipista Anton Suhač in Jožef Peršič pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; za višjega gradbenega komisarja Matevž Kolarič pri tehničnem oddelku poštnega ravnateljstva v Ljubljani; za poštnega računskega rcvi-denta Matko Klavora; za poštne računske asistente Matko Mušič, Rudolf Lukež, Ivan Laznik, Stanko Podreberšek, Jožef Biber in Bogdan Rasteiger pri računskem oddelku poštnega ravnateljstva v Ljubljani ter Ivan Kržin, Matija Kum, Franc Ri-felj in Jožef Štuhelj pri poštnem strokovnem računskem oddelku I. v Ljubljani; za višja poštna kontrolorja Frančišek Hafner v Tržiču ter Matija Svetlič pri gospodarskem uradu poštnega ravnateljstva v Ljubljani; za višja poštna oficiala I. razreda Viktor pl. Šuškovič pri poštnem uradu Maribor 2 in Jožef Podboj pri poštnem uradu Ljubljana 2; za poštne oficiale Matija Kumer pri poštnem uradu Maribor 1, Anton Vrč in Janko Cizclj-Allesch pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. — Razpisana so naslednja poštarska oziroma od-pravniška mesta: Ljubljana 7 (1/3), Pesnica (IT/2); Makole (III/2), Sv. Križ pri Litiji (III/2), Koprivnica (III/3), Sv. Bolfenk pri Središču (III/3), Sv. Lovrenc na Dravskem polju (III/3), Bela cerkev (III/4), Brezje (III/4) Horjul (111;-). Jurklošter (III/4), Pod-brezje (111*4) in Smlednik (III/4). Prošnje je vložiti v 14 dneh.
—	Na naslov deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Kaj bo z užitninskimi uslužbenci? 5 mcsccv žc trkamo, prosimo in moledujemo na razne načine za izboljšanje našega nevzdržnega gmotnega položaja, pa smo danes ravno tam, kot pred 5. meseci, draginja pa raste od dneva do dneva. Užitninski pristav, ki služi 7 let, uživa prejemke IV. plačilne stopnje mesečno 321 K, pride tedaj na dan 10 K 70 vinarjev. In od tega naj uslužbenec pri sedanji draginji in oderuštvu sploh živi. Za 10 K se komaj enkrat na dan nasiti. Človek pa potrebuje hrane več kakor enkrat na dan, da ši ohrani svoje moči in zdravje. Kako bo tak revež plačal stanovanje in kupil drva, da bi se kedaj malo ogrel, kako si bo kupil obleko, obutev, plačal pranje itd. Ali ni to škandal, da javna uprava to trpi? Ali je to demokratično? Celo neprizadeti krogi sc zgražajo nad tem, kako jc to mogoče, ker ima navadni in najzadnji delavec, bodisi zaposlen kjerkoli, veliko boljšo plačo, in Se kake druge ugodnosti. Merodajni gospodje, ki sedijo pri polnih skledah v toplo zakurjenih sobanah, ki se sprehajajo v toplih in dragih oblekah pač nimaio čuta in smisla za ubogega uslužbenca. To je pač demokratično po današnjem sistemu! Zadeva je priki-pela do vrhunca, užitninskim uslužbencem ne preostaja drugega kakor poslužiti se za svojo obrambo skrajnega sredstva, namreč napovedati štrajk v tem smislu, da se noben nabrani denar ne odpošlje deželni blagajni, dokler se plača ne uredijo času in razmeram primerno, oziroma dokler se nam ne izplačajo za nazaj draginjske doklade. — Užitninski uslužbenci.
—	Izobraževalno delo v katoliških društvih v Tržiču. V društvu sv. Jožefa jc predaval 13. okt. g. svetnik Potokar o političnem pogledu po novo nastalih državah. G. kaplan Milavec 20. okt. o važnosti društev; g. kaplan Žužek 27. okt. in 10. nov. o strankah v Sloveniji in njihovih programih; g. svetnik Potokar 17. nov. o zvezi med rdečo in zlato internacionalo. 16. nov. je bila javna telovadna prireditev Orlov, Orlic in naraščaja. Od 18. do 23. nov. je bil socialni tečaj, ki ga je vodil glavni delavski tajnik A. Komlanec. Navzočih nad sto poslušalcev vsak večer. 23. nov. je bil velik shod S. L. S. Govorila sta narodni poslanik Gostinčar in Komlanec. Dramatični odsek društva je priredil zadnji čas sledeče igre: Veriga, Mlinar in njegova hči dvakrat, drugič v prosavo desetletnice župnikovanja duh. svetnika Potokarja in v proslavo narodnega praznika s primernimi govori in lepo uspelo deklamacijo Srba, Hrvata in Slovenca ter petjem. Mladeniška Marijina družba je priredila dvakrat žaloigro: Gar-cia Moreno. Dekliška Marijina družba je igrala igro »Vedeževalka« in izvirno burko »Tri Gracije«. — Društvo je priredilo Miklavžev večer, ki je bil izborno obiskan. — V nedeljo 14. t. m. popoldne je ljudski shod v Domu. Govori dr. Janko Brejc. Zvečer ob pol osmih priredi dramatični odsek igro »Domen«. — Krajevni odbor S. L. S. je imel dve važni seji,
— Iz Radovljiškega okraja. Odkar imamo v našem okraju za okr. glavarja g dr. Mencingerja, rodom iz Bohinja, kateri ima pa v sebi toliko ljudskega čuta, da Bohinjci sami pravijo o njem »če bolj je tvoj, boli se ga boj.« se dooaiaio stvari, o katerih
smemo reči, da »e ne bi. ako ne bi gospodoval g, dr. Mencinger na okr. glavarstvu v Radovljici. Posebno sc čuti varnega naš okr. glavar, sedaj ko je postal eksponent naše socialistično-libcralne vlade.. Mož jc v to vlado tako zaljubljen, da veruje, da ostane ta za večne čase na krmilu in da sc mu na ničesar bati, naj sc zgodi, kar se hoče v neprilog ljudstvu, če dotičnik le ni v taboru liberalne, oziroma samostojne kmečke stranke. Iz celega ne moremo zamolčati in katere bomo objavili ne glede na desno aU levo, ker okr. javili ne glede na desno ali levo, er okr. glavarja smo siti, kakor so komaj čakali Litijčani, da je odnesel pete. Po celem okraju se razlega ljudski glas »tega gospoda reši nas o Bog.« Zato poživljamo vse naše somišljenike in vse one, kateri so s paševaniem našega okr. glavarja nezadovoljni, da obelodanijo vse šikane in krivice. s katerimi jih oblagoda^j® naše okr. glavarstvo.
—	Celje. Dne 22. p. m. je bil sin vodje tukajšnjega davčnega urada gospod Rafael Dolinšek na češki Karlovi univerzi v Pragi promoviran za doktorja vsega zdravilstva. On je brat pogrešanega rezervnega poročnika in bivšega profesorja na slovenski gimnaziji v Gorici dr. Edvarda Dolinšek.
—	Vlaki na južni železnici. Od 15. decembra bosta vozila direktna osebna vlaka iz Marbiora v Zagreb in obratno, in sicer vlak št, 5a-504, ki odhaja iz Maribora ob treh zjutraj in dohaja v Zagreb okoli osmih, nazaj pa vlak št, 503-32, ki odhaja iz Zagreba ob 13.10 in prihaja v Maribor ob 19.41. Tudi iz Ljubljane v Zagreb bosta vozila direktna vlaka, in sicer iz Ljubljane v Zagreb vlak št. 42-510, ki bo odhajal iz Ljubljane ob 17.55 in prihajal v Zagreb ob 22., iz Zagreba v Ljubljano pa vlak št. 507-37, ki bo odhajal iz Zagreba ob petih zjutraj in prihajal v Ljubljano ob 10.15. Brzo-vozna vlaka št. 815 in 810-826 izostaneta. Na progi Maribor—Špilje—Ljutomer vozi vlak 8112a-823a in v protismeri vlak št. 1802-51. Na tej progi izostaneta vlaka št. 50-1801 in št. 1826a-821a. Vse to velja od 15. decembra.
—	V Litiji se vrši kramarski semenj v pondeljek dne 15, t. m.
—	Prevozi pohištva oseb vojne mornarice iz Pulja v domovino. Državljani našega kraljestva, kateri so služili v avstro-ogrski mornarici in imajo svoje pohištvo v Pulju ter želijo v svrho prevoza pohištva potovati v Puli, nai se ustmeno ali pismeno obrnejo na Evidenčni in informativni urad za mornarico v Ljubljani, Belgirska vojašnica, zgradba V. soba štev. 5, kjer dobijo potrebne informacije.
—	Cenzura za tuzemstvo odpravljena. Kakor se nam poroča, je cenzura za tuzemstvo in na vojnem ozemlju odpravljena.
—	Petdesetkronski bankovci iz leta 1902. so vzeti iz prometa.
—	Prosvetno gibanje med Hrvati jč v polnem razvoju. Nepismenost sc pobija s toliko vnemo, da prihajajo naročila na Buntičeve. abecednike celo brzojavnim potom. Pripravlja se četrta izdaja abecednika za odrasle.
—	Žigosanje denarja s ponarejenimi štampiljami. Na Hrvatskem je bila večja množina bankovcev žigosanih s ponarejenim pečatom kralj, kotarske oblasti v Novski. Ponarejena štampilja je bila štiri-oglata, prava okrogla.
—	Borza v Splitu. Splitska trgovska zbornica vrši priprave za ustanovitev borze za valute, vrednote in blago.
—	Gibanje zasebnih nameščencev na Hrvatskem se je 10. t, m. zaključilo na ta način, da je Savez priv. nameščencev sprejel načrt kolektivne pogodbe, kakor sta ga sporazumno izdelala obojestranska odbora delojemalcev in delodajalcev. Načrt velja za vse zasebne nameščence na Hrvatskem in v Slavoniji brez razlike stroke; samo za odvetniške nameščence se bodo vršili šc posebni dogovori in v Osje-ku, Zemunu in Vinkovcih še traja štrajk nameščencev, ker so sc delodajalci še priključili svojim zvezam v Zagrebu.
—	Če kdo daje dezerterjem potuho. Pred kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča prideta Frančiška Galjot in njena hčerka Marija Galjot iz Bernikov na Gorenjskem. Predsednik senata nadsvet-nik Vedcrnjak: »Ve sta veliki grešnici, ker ubeglim vojakom potuho dajeta. Vi, Frančiška, koliko je vredno Vaše posestvo?« — »10 mernikov posejemo.« — Predsednik: »No, za stroške bo že.« (Vesclost.) — Obtožba jima očita, da sta podpirali vojaškega begunca Andreja Žnidarja. Obtoženi« zanikavata krivdo. Sodišče je razpravo preložilo, da se šc zaslišijo priče.
s® novke.
lj Ponovitev »Maske satana « in »Medveda« v Ljudskem domu. Danes, v nedeljo ob pol 8. uri zvečer bo ponovil Ljudski oder zanimivo cnodejanko »Maska satana«, v kateri gostuje ga. Zolija Borštnik-Zvonarjeva in A. Čehovo grotesko >: Medved«. Prcdslava nucii lepega užitka in nai
si jo ogleda vsakdo. Predprodaja vstopnic se vrši danes v I. nadstropju v Ljudskem domu.
lj Dedni logar. Opozarjamo na današnji podlistek s tem naslovom in na torkovo predstavo te igre na Ljudskem odru. Predprodaja vstopnic v trafiki ge. Modic nasproti Jugoslov. tiskarne in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu, nasproti Zvezde.
lj Starešinski sestanek se vrši v petek, 19. t. m. ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union (I. nadstr.). Ker gre za velevažno društveno akcijo, je polna udeležba Članov nujno potrebna. — Dr. Božič, oreds.
lj Trnovska Vlncencijeva družba ima redno sejo v ponedeljek, dne 15. t. m., ob 7. uri zvečer v župnišču.
lj Na državni višji realki v Ljubljani se prične v ponedeljek 15. decembra t. L zopet redni šolski pouk ob 8. uri zjutraj. — Ravnateljstvo.
lj Po pogonu v ljubljanskih trgovinah. Pogon pri ljubljanskih trgovcih v petek, dne 12. t. m., je ljubljanske trgovce močno razburil. Kljub temu še vedno nimajo vsi niti v izložbah označenih cen, kar je prav za prav res lahkomišljeno, ker se izpostavljajo taki trgovci zaplembi s cenami neoznačenega blaga in jih čaka še velika kazen. Komodnosti, ki znači Ljubljančana, se bodo morali trgovci pač odvaditi. Poroča se, da cene niso bile razvidne v 52. trgovinah; tako blago se je dalo pod začasno zaporo; celih trgovin je pod zaporo 16; v 25, slučajih se je ugotovilo veriženje, navijanje in pretiravanje cen in so prizadeta podjetja tudi pod zaporo. Trgovci, ki so imeli pri pogonu smolo, so v soboto pritiskali kljuke pri raznih oblastih, da prestrogo ne postopajo z njimi. Poučeni krogi pripovedujejo, da je največji ljubljanski veriž-nik izgubil vsled pogona celo premoženje, druge vesti pa trde, da je izgubilo celo premoženje več verižnikov. Pravno ie pa vprašanje, kje da neha meja med draženjem, navijanjem cen in veriženjem, zelo nejasno in bi bilo umestno, da se to vprašanje poljudno in točno pojasni, ker se sicer lahko zgodi, da bo nekega lepega dne Slovenija brez — trgovin. Trgovci se baje med seboj že posvetujejo, če ne kaže, da zapro trgovine, dokler se ne uredi valuta, sklenejo trgovinske pogodbe, zniža neznosno visoka carina in zboljšajo razmere na železnicah, katere okolnosti prav* za prav povzročajo veriženje, draženje in navijanje cen ter tihotapstvo. Dokler se pa to ne uredi, trgovina ne bo reelna in solidna.
lj Trafikanti, pozor! Na vlogo »Deželnega društva tobačnih trafikantov« je de-deželna vlada odredila sledeče: 1. Dovoli se, da se prične z nadrobno razprodajo tobaka v vseh ljubljanskih trafikah istočasno ob sobotah ob 8. uri. 2. Invalidom se določa prejemanje tobaka lc ob torkih in petkih med 15. in 16. uro, Ln sicer le v trafikah: Frančiške Mrvar na Tržaški cesti v utici nasproti lekarne Bohinc, Ivana Stine na Valvazorjevem trgu, Antona Ple-ško na Sv, Petra cesti, Ivana Podboj na Sv. Petra cesti, poleg cerkvc in Antonije Bitsch na Ambroževem trgu. Ti trafikanti naj to označijo s primernim napisom na vidnem mestu zunaj trafike, 3. Na vse trafikante izvolite vplivati, da se isti v svrho preprečenja veriženja s tobakom strogo ravnajo po določbah opozoritve, izdane s tukajšnjim odlokom z dne 30. avg, 1919, ki jo mora imeti vsak trafikant na povsem vidnem mestu nabito ali obešeno v trafičnem lokalu.
lj Prelep na Mivki. Na Mivki so se fantje stepli. Neki Smole jc ob tej priliki udaril po glavi z lesom mizarja Kocjana in ga poškodoval.
lj Kaljenje nočnega miru fc prišlo v Ljubljani zelo v navado. Pri policijskem ra/vnatelfstvu morajo plačati kalilci nočnega miru 50 kron globe, če jih nimajo sede 2 dni. Vozniki, ki hodijo brez luči, plač? ro navadno 30 kron dobe.
lj Zaplemba pri reviziji sobotnega eks-presnega vlaka. Detektivi kolodvorske policijske ekspoziture so v sobotnem eks-presnem vlaku zaplenili Mariji Dražil večjo vsoto srebrnega denarja, Viktorju Nagyju pa 1000 kron nežigosanih bankovcev in Luki Podobniku iz zasedenega ozemlja večjo množino tobaka, katerega je nameraval vtihotapiti preko demarkacijske črte.
lj Ponočno streljanje. V stanovanje iz-prevodnika Anlbna Sladiča na Martinovi cesti jc ponoči nekdo ustrelil iz revolverja. Zgodila bi se bila lahko velika nesreča, ker je krogla pribrenčala mimo glave Sladičove gospe.
lj Pred Kreditno banko ukradeno kolo. Tisti, ki mu jc bilo pred 2 mesecema ukradeno pred Kreditno banko kolo, naj sc zglasi na policijskem ravnateljstvu v sobi št. 19,
Gospodarske norice.
g Rezultati kolekovanja. Docedania opazovanja pri kolekovanju utrdujejo misel, da se nahaja manj kron v državi kakor ob priliki žigosanja. Kam so izginile krone? Najverjetnejše je, da ie velik del novca izginil v inozemstvu, kjer sc je naša krona rada sprejemala. Strokovnjaki mislijo, da se v Jugoslaviji ne nahaja mnogo več kakor pet in pol milijarde kron. S tem pa prihaja drugo važno vprašanje: Kaj je z onimi milijardami kron, 2—3 milijarde, ki krožijo v inozemstvu? Podališanje roka za markiranje pomeni velikansko nevarnost, da se bo sedaj začela neizmerna inflacija v inozemstvu se nahajajo čih bankovcev
g Žitna borza bo v kratkem otvorjena v Osjeku. Pravila bodo menda v kratkem potrjena.
g Trgovina s priznanicami. »Jugoslovanski Llyod« prinaša: Ker trgovsai in obrtni komori zagrebški dohajajo poročila, da se je počelo trgovati s priznanicami za kolekovane novce, opozarja, da je tako postopanje zabranjeno, ker se priznanice ne smejo na druge prenašati.
Ciril Vidmar:
Stouaukl knpgo&?XkI
Jtispevsfte orlovski
Kriza, ki so jo naša knjigotržka podjetja še pred razsulom monarhije slutila in, ki jo je ustanovitev naše Jugoslovanske države nekoliko zadržala, je postala akutna. Danes streme naši knjigolržci samo še za tem. kako bi rešili eksistenčno vprašanje naših knjigam. Povdarjam posebno, da gre tu za življensko vprašanje teh kulturnih inštiitucij. Temeljna zgradba, ki so jo pred vojno gradili naši knjigotržki zavodi z živahnim zalaganjem knjig, sc jc s po-podno izpraznitvijo skladišč podrla. Jasno je, da je s tem odvzet podjetjem oni poglavitni vir, ki jim je do zadnjega časa dajal možnost razvijati se naprej, ali pa vsaj vzdržati velikanske obratne stroške. Bodimo odkriti in priznajmo, da je vse naše slovensko knjigotržtvo prišlo v prav zadnjem času pod ostro kolo javne kritike. Knjigotžkim podjetjem se v tem času očita navijanje cen in v zvezi s tem splošnim židovskim pojavom tudi verižništvo s knjigami. Ta obsodba, ki je ravno sedaj postala že zelo ostra in vsled tega tem krt* vičnejša, temelji samo na neinformiraaosti čitajočga občinstva. Da krijem one kulturne zavode te vrste, ki so se tudi med vojno mnogo trudili vzdržati produkcijo slovenske knjige v isti meri kot pred vojno, podajam tu kratko zgodovino slovenskega knjigotržtva od izbruha svetovne vojne pa do danes, ko se ogorčenje nekaternikov obrača tudi že proti tem trgovsko kulturnim podjetjem.
Ravno, ko je izbruhnila svetovna vojna, si je slovensko knjigotržtvo zgradilo lepo razvito založništvo. Prekopalo se je do štadija, ko je moglo že z optimističnim očesom gledati v bodočnost. Imelo je v vedno se množeči zalogi krepak vir iz katerega bi te v normalnih razmerah dalo izčrpati velike možnosti. Vendar pa se je še takrat borilo naše založništvo z življen-skim vprašanjem in si je pomagalo le na ta način, da sc je naslonilo na sortiment. Sortiment je postal tako drugi veliki vir, ki je skozi vso vojno nalahno zakrival veliko nevarnost in je neopazno izpodbijal tla založništvu. Pričeli so se časi, ko je pričelo primanjkovati papirja, ko je tiskarno okupiral vojni erar, ko je tiskanje knjig zadevalo ob vedno večje ovire. Naravno je, da so se nekateri naši založniki obrnili popolnoma od založniškega dela, ker niso mogli več računati na primeren dobiček. Nihče, ki ni skozi vso to težko dobo živel direktno sredi življenja na književnem trgu, si ne more predstavljati s kakšno težavo so se morala boriti ona podjetja, ki so vkljub temu nadaljevala založniško delo, Vendar je pozornost naših kniigotržcev pritegnil nase sortiment, ki podjetjem ni delal nikakih težav in jim je nudil razmeroma lahek zaslužek. Medtem pa se je vršil na našm književnem trgu kakor rečeno oni veliki proccs. katerega posledica je današnja, morebiti usodna književna revščina. Ljudje, posebno pa ljudstvo iz dežele jc pričelo kupovati knjige v velikanski meri. Vse naše knjigarne so čutile velikanski pritisk in denarni naval čitaželjnega naroda. Tu ni edini vzrok preobilica denarja, ampak igra veliko vlogo tudi psiho-logični moment, ki ga je povzročil v ljudstvu prevsakdanji ton medvojnega časopisja, Priznati je treba, da se nekaj časa ta pritisk ni čutil tako silno, da bi opozoril odgovorne kroge naših kulturnih institucij nase, oni vihnrni tempo vojnega časa je nehote zakrival pregled in ie le naganjal in pritiskal na naše podjetnike, da so posvečali sortimentu več in več pozornosti. Prišlo je majska deklaracija in z njo akutno Ju-j goslovancko vprašanje. Knjigotržtvu se je enkrat pokazala nnvn pot, odpreti hr-Iski in srbski knjigi prosto pot na slovenski književni trg. Tudi ta dogodek ie za-
krival počasi se porajajoče posledice, ki so ae karale že takrat v precejšnji razredčenosti skladišč. Sploh je milje dobe bil skrajno zapeljiv, zapiral je oči vsem panogam trgovine, zapiral je pot celo kulturi, ka ni vedela ne kam, ne kod. Od nikogar se ni moglo zahtevati jasnosti, saj je znano dejstvo, da smo se vsi nahajali v nekakem mrzličnem pričakovanju, ki so ga od dne do dne hranili in širili bliskoviti dogodki velikih armad. Tako smo se bližali velikemu polomu. Ta polom nam je prinesel državnost, dal nam je nagon k založniškemu delu, zadal pa nam je v resnici uso-depolen udarec. Odtrgal nas je zaenkrat od nemške knjige, ter nas postavil pred čisto nova vprašanja. Od tega trenutka naprej je oživel naš špecijolno slovenski, knji-gotrŽki problem. Takrat smo se že zavedali, da so našemu knjigotržtru »r.podbite trdne noge. s tem, da je zalosSa. slovenskih iknjig takorekoč popolnoma pošla. Ali to zavest nam je sladil oni nevarni, swpeljivi optimizem, ki nas je si>-emii v novo državnost. Tako smo tudi £u pričeli graditi na čisti idealizem in smo pobirali dobrote, ki nam jih je prinesel katastrofalni polom. Upeljali smo med drugim francoski sorti-ment, zanimali smo se aktualno literaturo in obračati srno se pričeli na slovanski sever, da bi nam dajal tudi že češko iu poljsko knjigo. Takra-t *e ni bilo jasno, da e Evropa v resnici velikanska gospodarska razvalina, k»kor tudi nismo vedeli, da nas bo pariška petorica obdala z ognjenim zidom nacionalnih razprtij. Tako smo danes zopet odrezani od sosednih držav in je med tem stopila pred nas v vsej svoji ▼dikanski nevarnosti in z vsemi svojimi usodnimi posledicami knjigotržka kriza, ki jo danes že lahko imenujemo kulturno | krizo.
• * *
Najvažnejši problem je danes kakor rečeno, življensko vprašani« knjigo tržkega podjetja. Saj se bavijo s tem vprašanjem pO večini vsa trgovska podjetja, povsod opažamo to, povsod se išče novih smeri za vzdrževanje prometa. Še nikdar ni bila naša trgovina v tako težkem položaju, v položaju iz katerega navidezno ni nobenega izhoda. Recimo, da bo imela ta gospodarska kriza za posledico nepregledno propadanje naše trgovine. To propadanje je pač zjvjrnka velikega gospodarskega ru-jna po ceii prostrani Evropi. če bi bilo knji-gotržko podjetje samo gospodarsko podjetje ,samo trgovska institucija, bi zabeležili njgov propad enostavno med vsakdanje gospodarske nesreče. Toda knjigarna je kulturna inštitucija je taikorekoč kulturna posredovalka med kulturo in narodom in vsled tega ne sme prenehati. Jaz mislim, da je bila pavza med svetovno vojno dovolj velika in predvsem tako nevarna, da gre našemu knjigotržtvu za življenje. Še je treba naslikati današnji položaj, da bo vsakdo mogel razumeti, upravičene cene na književnem trgu.
Kaj pa drži danes slovensko knjigarno po koncu? Odgovor je kratek in lahek. Knjigarna živi od dobrot, ki jih je prineslo razsulo seboj. To se pravi, da vsa njena vzdržujoča sila sloni na slabotni podlagi, ki lahko danes ali jutri odpove. In mi opažamo, da so sredstva za vzdrževanje prometa bolj in bolj redka in da so se ta sred-etva obnesla le vsled tega. ker gospodarska kriza ni bila še dovolj občutna. Danes pa že vstaja nezadovoljstvo proti obstoječim cenam na književnem trgu in to nezadovoljstvo raste vsporedno z brezupnim propadanjem in uničevanjem naše krone. Saj se povsod po svetu kažejo isti znaki, izjema je seveda blažena Amerika, povsod po svetu postaja aktualna ta gospodarska kriza, ki se kaže na ta ali oni način. Sedaj pa moram preiti k vprašanjem, ki so lastna samo knjigotržkemu podjetju in ne najdejo nobene vsporednice v drugih panogah trgovine. Kot prvo vprašanje navajam tu dobavo šolskih knjig. Ali se ona redka šolska vodstva, ki danes še razpolagajo s šolsko knjigo zavedajo, na kakšen način so prišla do njih. In one knjige so povečini iz bivše cesarske založbe na Dunaju. Težave, ki jih je imelo slovensko knjigotržtvo pri dobavi teh knjig, so nepopisne. Cene, ki ao danes za te knjige me-rodajne, pomenijo celo za podjetja težko izgubo. Kdo pa sc pri nas sploh še peča z intenzivno prodajo šolskih knjig in predvsem, kdo se peča s tiskom novih, za naše razmere prikrojenih šolskih knjig? Odgovor nai ostane odprt, samo to poudarjam, da naj zainteresirano občinstvo pomisli le na to, s kakšnimi velikanskimi izgubami delajo ona enAržništva, ki so se v tem času lotila zui»ga.tj& šolskih knjig in to brez državne podpore. To je prvo vprašanje, ki ga vsesplošna zaslepljenost spretno zakriva. Drugo rprašanje je zvišanje književne produkci?«» na vseh moljih znanosti, umetnosti in Wletrije. Prav za prav jc ironija? če se o rvišanju produkcije sploh še govori, sai živimo v času, ko se vsaka na novo usfanovljena politična struja trudi zagotoviti si svoj list. Politično življenje zahteva največji odstotek tiskarniškega dela za se, velik del stoji v službi dižavc in neznaten košček tega dela ostane tiskanju
knjig, ki s svojo počasno produkcijo začrtava v bodočnost našega založništva neverjetno ostre, težke in nevarne posledice. Malo je pri nas ljudi, ki bi se zavedali, da stojimo Slovenci mogoče pred popolno književno katastrofo. Slovenske knjige ni in slovenske knjige tudi ne bo, če ne bo dvignila produkcije nam samim še nepoznana. inicijaitivna sila. In to pomeni, kakor sem omenil že preje, veliko kulturno krizo, ki je ravno za nas Slovence nekam posebno nevarna. Opozarjam na težave na novo se ustanovljajočih podjetjij, ki zastonj iščejo sredstev za samo vzdrževanje in ki jih naravno ne morejo najti v svojem malem ravno nastajajočem založništvu. Razmere na našem književnem trgu so zadnji resni manifest na čitajoče občinstvo, obenem pa ludi na odgovorne kroge, ki naj bi se takoi pričeli zanimati za rešitev teh, s tolikim trudom in težavami dograjenih kulturnih zgredb. Povsod zvišano delo, to je danes geslo vsega gospodarskega sveta, ki bi ga morali razumeti tudi že enkrat pri nas. ko smo morali doživeti trenotek, da se take stvari sploh razkrivajo javnosti.
Cerkven? vrstnik«
c Nečisti pogledi in umetnost. Prepoved v nedeljo ob 5. uri popoldne v kapeli oo. jezuitov, Zrinjskcga cesta 9.
c Marijine kongregacije v kongrega-cijski kapeli, Zrinjskcga cesta 9. Vsak torek ob 17 .uri sestanek za gospe, — Vsako sredo ob 18^ sestanek za gospodične; isti dan ob lOVs sestanek za gospode.
DSJašS&S
d Prekmurski dijaki! — »Zveza prekmurskih dijakov« nujno rabi sledeče podatke o prekmurskih dijakih: 1. Ime, rojstno leto, 2. kje rojen, 3. kje študiral lani, 4. kje letos, 5. ali vživa kako podporo, (v denarju, hrani, stanovanju) in koliko oz. kakšno, 6. kje bivajo sedaj starši oz. varhi, (občina)? — Te podatke rabi in zahteva pokrovitelj naše organizacije. Prosim zaupnike, da zberejo še pred božičnimi počitnicami te podatke in jih pošljejo »Zvezi prekmurskih dijakov« Ljubljana, Tabor 12. — Predsednik.
d VI. redna seja osrednjega odbora S. D. Z. — Da si izdelamo podroben načrt dela za letošnje božične počitnice in uredimo najnujnejše zadeve S. D. Z., sklicujem odborov^pjjo na nedeljo 14. t. m. ob 4. uri pop. v pisarno S. D. Z., katere naj se udeleže vsi odborniki, kakor koop-tiranci, nadalje predsedniki oz. odborniki podružnic in pododborov S. D. Z. ter predsedniki bratskih kat. akad. društev. Pričakujem točnega odziva. — Predsednik.
OrSovs&cS vesfnEk. •
Napad na Orle. Demokratska »Riječ SHS« priobčuje: »Kakor sem zanesljivo obveščen, se mudi te dni v Zagrebu g. Josip Pire, predsednik zveze »Orlov« iz Slovenije. To naznanjam vsem Sokolom ter jih o tem obveščam! Zedinjeno jugoslovansko sokolstvo nima hujega in srditejega sovražnika od »Orlov«, kakor naš narod nima nevarnejega in strašnejega sovražnika od klerikalcev. Bratje Sokoli, bodite na straži in varujte se! »Orli« so bili avstrijski sluge (opomb, ured.: nesramna Popovi-čeva laž!) in ostali so narodno zlo tudi danes, Mi sokoli vodimo z njimi bo;! Mi z njimi nismo imeli, ne smemo imeti in nočemo imeti zveze! Naš boj ni dovršen! Vsak sokol vrši veliko izdajstvo tako proti so-kolstvu, kakor proti narodni stvari, ako ne odbija »Orlov«, Zato .bratje sokoli, bodite na straži! — Zdravo! Zagreb, 11. decembra 1919. Dr. Laza Popovič.« — Naš Orel se bo patalogičnemu Izbruhu tega srda in gnjeva le smejallšel bo svoja pota naprej in se ne bo brigal za blato in kamenje, ki bo letelo nanj. Orel je premagal že druge ovire nego gosoodin Laza!
Seja okrožnih poročevalcev se vrši v ponedeljek, dne 15. decembra 1919 ob pol 8. uri zvečer v Jugoslovanski tiskarni (II. nadstropje). Pričakujem točne udeležbe. — Predsednik.
Zvezna pisarna posluje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure zvečer. Predsednik in načelnik, oziroma zastopnik vaditeljskega zbora uraduje od 5. do 6. uve popoldne, .Obiski v uradu in zasebnem stanovanju le> v najnujnejših slučajih.
Disknsijskl večeri za vaditelje orlovske orgctnizacije se vrše vsak ponedeljek ob pol 8. uri v »Jugoslovanski tiskarni« (II. nadstropje). Prvi tak večer se vrši v ponedeljek, dne 22. decembra. Predmet: Orlovstvo in nasprotne telovadne organizacije.
Občni zbor O. Z. se vrši v nedeljo, dne 28. deccmbra 1919 dopoldne. Vsak odsek počlje po enega zastopnika. Predlogi naj se vlagajo pismeno.
Orlovsko zborovanje se vrši potem v ponedeljek, dne 29. dcc. 1919 v Ljudskem domu ob 10. uri dopoldne.,
Hajfsouejsa poročila.
MEJA MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO. , Reška država. — Ameriški predlog.
(izvirno poroiilo »Slovencu«.)
Bakar, 13. decembra. D' Annunzio objavlja v »Vedetti d' Italia« Wilsonove pogoje glede rešitve italijansko-jugoslovan-skega spora. Vzhodna italijanska meja bi šla od reke Raše, zapadno od Plomina, proti severu do Karavank. Ta meja bi šla po takozvani ameriški črti. Neodvisna reška država se bo razprostirala v mejah, ki jih je določil Wilson. Državo bo nadzorovala zveza narodov, luko in železnico pa bo upravljala posebna komisija, ki jo bo določila zveza narodov. Po petih letih se bo vršil glede pripadnosti plebiscit. Obrežje od Raše do Reke bo nevtralizirano. Cela Dalmacija pripade Jugoslaviji. Zader postane svobodno mesto. Italija dobi otoke Pag, Pelagruško skupino, Cres in Lošinj. Slovansko prebivalstvo na teh otokih dobi lokalno avtonomijo. Italija dobi mandat nad Albanijo. Valona z zaledjem pripade Italiji.
BREZ AMERIKE.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Rim, 13. dec. Londonski dopisnik »Epoche« poroča, da prevladuje na Angleškem mnenje, da se bo mirovna pogodba izvedla brez ameriške ratifikacije. Ta vest se potrjuje tudi v Washingtonu. Angleška mora, piše list, polagati večjo važnost na Italijo. Jadransko vprašanje se mora rešiti čimpreje in sicer v prilog Italije.
DOPISNI URAD DEŽELNE VLADE — STRANKARSKO GLASILO DR. ŽERJAVA.
LDU Ljubljana, 13. dec. Dne 7. in 8. t.
m. sta se vršila v Leskovcu pri Krškem in v Cerkljah na Dolenjskem shoda Samostojne kmetske stranke za Slovenijo. Pristaši Slovenske ljudske stranke so na obeh shodih motili zborovanje in so njihovi govorniki očitan Samostojni kmetski stranki vdanostno izjavo kralju Petru, sklenjeno na zborovanju v Ljubljani. Na drugem shodu je tajnik Kmečke zveze, ki je organizacija SLS., poudarjal; »Mi pa smo republikanci.« — Pristojna oblast jc uvedla preiskavo.
PRIRAVE ZA OBČINSKE-VOLITVE V SLOVENIJI.
LDU Ljubljana, 13. dec. Predsedstvo deželne vlade je izdalo okrajnim glavarstvom navodila za pripravo za izvršitev občinskih volitev na> podlagi splošne :n enake volilne pravice, ki se imajo vršiti v Sloveniji začetkom prihodnjega leta.
KOLKOVANJE BANKOVCEV.
LDU Ljubljana, 13. dec. Kolkovanje bankovcev, ki se je v Sloveniji začelo dne 30. m. m., se je izvršilo v redu in se jutri opoldne zaključi. Vsled tega je meja zopet odprta.
STRAH PRED LAČNIM LJUDSTVOM.
LDU Belgrad, 13. dec. »Pravda« piše: Vsled mraza in zimskega časa je nastala draginja in življenske razmere so postale skoro neznosne. Razumljivo je, da se radi tega vlada ostro kritikuje, ker se nikjer ne opažajo odredbe, ki bi jih podvzela proti draginji. Po obvestilih, ki smo jih dobili v tem pogledu od ministra za prehrano Buk-špga, je pripravljeno daljše poročilo o odredbah, ki se bo predložilo v rešitev ministrskemu svetu takoi po povratku ministrov Draškcviča in Stojanoviča, ki se vrneta za nekoliko dni iz Pariza. Po načrtu ministra Bukšega bo država nastopila na ta način proti draginji, da bo sama poslala na trg svoje blago, ki ga bo prodajala po nizkih cenah. Za nabavo tega blada se bo porabil kredit, ki ga je mi-nistr. svet dal na razpolago ministrstvu za prehrano. Razen tega se bo uvedlo strogo kaznovanje špekulacij in prekoračenj predpisanih cen. V načrtu je tudi odredba, da se izvede rekvizicija pri onih, ki v spe-kulaitivne namene kopičiio živila in blago. Predrednik vlade je poslal vsem ministrstvom akt, v katerem zahteva, naj se prouči zahteva zveze mestnih občin, glede prepovedi vsakega izvoza živil.
BALKANSKA ZVEZA,
LDU Ženeva, 13. dcc. (ČTU) Kakor javlja »Temps«, je načelnik bolgarske mirovne delegacije izjavil, da Bolgarija brez vsakih pridržkov in pomislekov sodeluje pri sedaj že zelo aktualnih prizadevanjih za osnovanje balkanske zveze, nad katerim naj prevzame pokroviteljstvo ententa, ter povdaril, da so pogajanja že zelo napredovala. Bolgarija se jc v ta namen že sporazumela z Jugoslavijo, z Grki, Romuni in Clemenceaujein,
AVSTRIJA POD ENTENTNO UPRAVO.
LDU Vratisiava, 12. dec. (ČTU) > Bre-slauer Ztg.« javlja iz Bazla: Vrhovni zavezniški svet bo v ponedeljek sklepal n vprašanju prevzetja uprave avstrijske republike v svoje roke.
AprovizacIIa.
Cenejša živila. Vsled sklepa ministrstva v Belgradu so bodo meseca januarja dajala cenejša živila revnim slojem brez sredstev, dalje delavcem, nameščencem ter uradnikom, ki so odvisni le od svoje dnevne, tedenske ali mesečne plače, oziroma mezde. Ta živila se bodo nakazala v razdelitev: 1. Železniškim aprovizacijam za aktivne železničarje. 2. »Samopomoči«. 3. Pri »Vojni zvezi« včlanjenim konzumom. 4. »Splošni gospodarski zadrugi«. 5. »Gospodaar. zvezi« za člane, ki so tam vpisani. Če pa za sprejemanje cenejših živil opravičeni ni nikjer včlanjen, dobi cenejša živila pri mestni aprovi-zaeji. Ker pa se je dognalo, da so v teh organizacijah vpisani tudi imovitejši člani in nekateri celo pri raznih organizacijah, bodo dobivali cenejša živila ne glede na članstvo le tisti, ki dobe od mestne aprovizacije posebno legitimacijo, tako da nihče nc bo mogel dobivati cenejša živila na dveh ali treh krajih. Legitimacije za cenejša živila bodo izdajala pri krušnih komisijah, in sicer članom »Samopomoči«, na podlagi članske knjižice »Samopomoči«, vsem drugim (razen železničarjem) pa na podlagi pravilno izpolnjene vprašalne pole, ako bodo sprejeti v cenejšo prehrano. Aktivni železničarji sploh ne rabijo nobenih legitimacij, ker dobo cenejša živila pri železniških aprovizacijah. Ako pa imajo aktivni železničarji in člani »Samopomoči« poleg plače šc kako privatno premoženje, morajo izpolniti tudi vprašalne pole, katere dobe pri železniških aprovizacijah, oziroma pri »Samopomoči«, kjer jih morajo tudi izpolnjene vrniti. — Hišni posestniki morajo strankam podpisati vprašalne pole, da se ugotovi, da stranka resnično stanuje v dotični hiši. Če bi hišni gospodar ne hotel podpisati vprašalne pole, bode kaznovan. Za svoj podpis pa je hišni gospodar le toliko odgovoren, če bi vodoma podpisal polo, n. pr. ako bi imela kaka stranka posestvo ali premoženje, pa bi ga nc navedla v poli itd. Kdaj se bodo dobivale vprašalne pole in legitimacije, kakor tudi tozadevni razglas magistrata, se pravočasno obiavi v listih.
a Zdorb za otroke do tretjega leta dobe stranke na zelene izkaznice in sicer št. 1 do 400 dne 16. dec., št. 401 do 800 dne 17. dec., št. 801 do 1200 dne 18. dec., št. 1201 do 1600 dne 19. dec., št. 1601 do 2000 dne 20. dec., št. 2001 do 2400 dnq 22. dec. in št. 2401 dp konca dne 23. dec. v vojni prodajalni v Gosposki ulici. Za vsakega otroka se dofci 1 kg zdroba, ki stane 5 K.
a Ljubljanski prodajalci sladkorja sc vabijo, da sc zglase v sladkorni centrali radi nakazila sladkorja, in sicer iz I. in II. okraja 15. decembra; iz III. do V. okraja dne 16. dec.; iz VI. do VII. okraja dne 17. decembra; iz VIII. do X. okraja dne 18. decembra, vsakokrat od 9. do 11. ure dopoldne. Trgovci morajo pred prejemom sladkorja plačati sladkor v Jadranski banki. — V nadrobni prodaji stane sladkor, ki se bode prodajal na nove sldakorne izkaznice, 12 K 40 vin.
a Vsi prodajalci sladkorja se vabijo, da se radi nakazila moke, ki se bode predajala na sladkorne izkaznice, zglase nemudoma r.n magistratu, Galetova hiša, pritličje. Kdor ne bi hotel prodajati moke, naj to takoj naznani, da se odda moka drugemu trgovcu,
a Obrtniška sol. Obrtniki in zavodi, ki rabijo sol, naj se takoj zglase na magistratu, Galetova hiša, pritličje, ker pozneje magistrat soli za obrtnike najbrže ne bode več delil.
pr Veliki slovanski spisovnik. Zbirka
pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. Sestavil Henrik Podkrajšek, profesor na kr. državni obrtni šoli v Ljubljani. Natisnila in založila Klcinmaycr in Bamberg v Ljubljani. Mala 4'1 .438 strani. Cena 24 K za vezano knjigo. To jc gotovo nujo* rnejša knjiga tve vrste, kar jih imamo do sedaj na našem književnem trgu. Lahko trdimo, da dela ta knjiga čast kakor založniku, tako tudi pisatelju. Knjiga ima lep uvod z najvažnejšimi pravili iz slovnice in pravopisja, kar je posebno važno, da človek na kratek in pregleden način lahko pogleda, če je tu pa tam v dvomu. Poleg obš irnc korespondence za najrazličnejše potrebe in slučaje ima knjiga na koncu tudi metrske mere in uteži. Najvažnejši inozemski novci in bankovci, pristojbine za listine in vloge itd., da lahko najdeš v knjigi vse, kar potrebuješ v ti zadevi. Knjigo, ki jc zelo popolna, vsestranska in priročna za vsakogar, toplo priporočamo.
Jugoslovanska knjigama ie pred kratkim založila praktični »Žepci koledar za !eto 1920:« Koledarček ima določen prostor za opombe vsakega dne in mesečne rubrike za vpisovanje dohodkov in stro-
škov. Strastne poznavalce cerkvenega leta opozarjamo na silovito hudomušen pogre-šck stavca naše tiskarne in razpisujemo za prvega najditelja tega pogreška darilo in sicer vezan izvod Finžgarievega zgodovinskega romana »Pod svobodnim solncem«. Cena koledarčku je K 6. Kot navodilo za čitanje in pisanje srbščine je Jugoslovanska knjigarna tudi pred kratkim izdala kniižico »Cirilica«. Založništvo je spremilo delce v javnost s sledečimi besedami: Da odpo-moremo nujni potrebi ter ugodimo splošni želji po takem navodilu, ki naj bi bil ključ do bogate zakladnice srbske književnosti, smo se od/ločuli prirediti pričujočo knjižico in upamo, da bo naša javnost z veseljem sprejela ter dosegla po njej lepi cilj, kateremu slediti je njena naloga. Knjižico toplo priporočamo, in velja K 3.30.
Poezije. Zložil Simon Gregorčič, živo-topis napisal Ivan Dornik. I. zvezek. Cena vez. izvodu K 9. Pred 37 leti je goriški slavček prvikrat zažvrgolel svojo tiho nežno pesem preko trdih razorov kraške zemlje, .njegova pesem je hitela preko valovitih gorenjskih gričev, potrkala je z drobnimi prsti na vaška vrata in je sladila večerne ure upehanega seljaka. Takrat so se z lahkotnim smehom Gregorčičeve pesmi prvikrat zasmejale v slovensko javnost in so objele narodno psiho, kakor prekrasna še nepoznana bajka, s skrivnostnim, ogre-vajočim objemom južnega solnca. Med tiho melodično ubranostjo je gorela želja, želja vodnica do boljših časov, ki so sedaj prišli. Tudi danes je prišel Gregorčič o pravem času. Narod bo spoznal v njem svojega ljubljenca in se bo spominjal ob
sladki melodiji njegove pesmi one zemlje, katere gorki dih kipi iz nje. Sedaj, ko je prvi zvezek njegovih poezij zopet izšel, ga priporočamo kmečki hiši ravnotako, kakor onim trpečim bratom, ki jih Gregorčič z vsemi njihovimi željami in hrepenenjem vodi nazaj v planinski raj. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Fellerjev pravi Elza fluid. 6 dvoj-natih aH 2 veliki špecijalni steklenici 24 K.
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza-krogljicami. 6 škatljic 12 K. — Želodec okrep-
čujoča švedska tinktura 1 steklenica 10 K. _
Omot in poštnina poseboj, a najceneje. Engcn V. Feller, Stubica donja, Elza trg št. 16, Hrvatska.


Naročajte „Siouenca"!
C »min enclen Veroniko Tomaž inčič JVUJU OMlIU iz Lokvice na Primorskem išče i ristina Trapečar v Radm pri Sevnici.	6156
Iflinjm bjfn v Ljubljani, eventuelno IUrllll] III JU dam v zameno h>šo v Celju. Ponudbe pod St. 6173 na upra« vo Slovenca.
Spalne in jedilne soae °P0.
stelie, spodnje ia vrhnie modroce umivalniKe. vsakovrstne omare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata Brata SEVER, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana Kolizej. Vabimo na ogled.
l/nnlnriclinia samo boljša mof, vešča nUiilul IMIlIjU, slovenske in nemške stenografije in strojepisja, se sprejme za takojšnji nastop. Ponudbe z zahtevo plače na Ljubljana, poštni predal 123.

DflflPfrfa CO 'l®!1 zdravnik dr. Arnold lUjjl CJU ju Genal, ki je došel 14. avg. 1914 li topn. polku St 7 v Ljubljano ter bil 26 avgusta 1914 vjet pri mestu Pr/.eslany v Galiciji. Pozneje se je oglašal iz Samure, Chabarovskega, Spaskoje, Blagov estenska, Ni><olsk-UssurysUega. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči tvrdki Al. Persche v LjabijanL
Onln za kurjavo, steljo, izolacijo in JUlU druiie namene razpošilja na vagone in drobno F. & A Ohei, veletrgovina s premogom, Ljubljana. 5728
Odvetnika
dr. Vitdimic Slavnihar
in
dr. Jllbin Smole
sta svoji odoetniiki pisarni združila
Sedež pisarne:
£ ubljčtta, Sodna u ica št. 9. ras roti ustičre p.laec.
........ i« ■ ii oni« ■»



Častniški zbor Dravskega havbičnega divlzl-
jona javi tužno vest, da je preminul dne 11. decembra 1919 ob pol 20. uri po dolgi in mučni bolezni njegov poveljnik, gospod
major DRAGO D. P02.
Truplo rajnkega se je prepeljalo na staro mestno pokopališče v Mariboru, odkoder se vrši dne 14. decembra 1919 ob 15. uri pogreb. — Spavaj sladko v domači zemlji in mi ti ohranimo večni spomini
as/"
ZU EKSPORT!
Spiralni sveder iz jekla za o-1 za obdelovanje lesa, Seblji, rodje in »agio struženje, smir- ■ pločevina in vse orodje, pekove koluta, kovinske Krožne isebno pile, pile za iage, peti, žage, Sage na jarem, tračne, I okovi, Diesei-ovi motorji, Se« krožne, ročne in mlinske za^elfezni sodi, poljedeljskl stroji, točno iz iastne zaloge. — Prijazne ponuc.be na
inž. Julija W@lfv
Dunaj VI, Gumpcndorfčrstr. 118.

proti srbečici, garjnm, lišaju, kožn. izpuščajem
• zahtevajte v Vasi najbližji lekarni pr.znano in zdra n>ško priporočeno
Dr. FLESCH-evo izvirno SKABOFORM - MAZILO.
Ne ma.e ne barva, biez duha. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljobljano in okolico:
Rili ar & Sušnik »pri Zlatem jelenu« IV., Marijin trg.
				
	m	v : v tJ ' ' - ■ i		, v- .■•/<•.'■"• i
Tvrdka H. GOZLAN, Tunezija, Francosko
dobavlja
surove gobe - - os de Sepia
Vprašanja na LEON GOZLAN, Dunaj VIII. Daungasse No. 1.

Za trgovce in importerje
Vse vrste krtače, čopiče, jekleno blago, igle, kakor tudi vse ostalo galanter.blago dobavljanajceneje
MAfCSO HELLER, Gradec, flnnenstrasse 42.
Prl-.orofn se osebni nakupi
za samostojno delo v novoustanovljeni tovarni lončenih peči se išče. Stanovanje v hiši. Naslov pove upravništvo Slovenca pod št. 612y.
2 kontorisfinji
vešči vseh pisar*.iškiii poslov se takoj sprejmeta. Javijo naj se le gospodične z daljšo prakso. Pouudbe pod »Za dobro delo dobra plača« na upravo lista.
L METZNER-Trst
(ustanovljena leta 1890)
Tvrdka
za prevažanje
Špedicije, komi? je, inkaso. obdavče-— v|nje, vskladiščenje- preselitve. —
Uvozniki! izvozniki!
Zakuposiap.
Pr! zdravilišču Rogaška Slatina se odda za zdraviliško dobo leta 1920, 1921, 1922 in 1923, to je za 4 leta:
1.	Modna trgovina za dame in gospode za letno najem« nino K IlOO;
2.	restavracija v sanatorlju za letno najemnino K 4000, in K 7000 za vporabo inventarja. Opomni se, da se mora v tej restavraciji kuhati le po zdraviliških navodilih.
Navedene najemninske zneske je smatrati za najmanjše ponudbe, vendar poverjeništvo za javna dela pri oddaji ni vezano na najvišje ponudke.
Glede morebitnega prevzema inventarja pri modni trgo* vini, v kolikor je last dosedanjega najemnika, se mora novi najemnik sam pogoditi s svojim prednikom.
Ponudbam, katere jo vložiti do najkasneje 31. decembra 1919 naravnost pri ravnateljstvu ^Državnega zdravilišča Rogaška Slatina", je poleg ponudbe najemninskega zneska priložiti sledeče dokaze:
1.	o strokovni usposobljenosti;
2.	o narodnosti;
3.	o zadostni višini obratne glavnica
Natančna pojasnila daje ravnateljstvo ,,Državnega zdravilišča Rogaška Slatina".
Krznarska moda 1920
| poljedeljske stroie in orodje, koid^^n blago, stek enino, porcelan. blafl^Rs. pohištvo, papir, blago, tkanine L t. d. .	Istodobno iščemo
|	zastopstva
dobroidoč'h tvrdk vseh vrst, prevzemam event. v komisijo na g>tov račun I posebno dobrodošla živila, iuž.io sadje ! m vina. Smo najbolje vpeljani in moremo naglo odprudati vsak" množino.
Na žel io prima reference, i jJrstes Alpemandlsches inteinationn-' les Handelsun ecneumen ..Union1', G. m. b. H., Vil.aco, Pifttiacb 53.
V popravo sprejema vse mehke
za gospode, kakor tudi vsakovrstne damske klobuke. Iv. Orazem, Mengeš 70.
Vsako množino
bukovih drv in krajnikov
se kupi takoj po ugodni ceni. Ponudbe jo poslati pod »Centala dtv* poštno ležeče, Ljubljana.

Spreimejo se
sedem za pohištvo, trije k strojem. Nastop takoj Plača po dogovoru. M. Popovič, Sisak.
Občinski lov
občine Moravče se odda na javno dražbo dne 16. t. m., to je v torek dopol-dan ob 10. uri pri okrajnem glavarstvu v namniuu.
Prodam
i Pl
Selenburgova ulica štev. 1.1. nadstropje, od 2. do 4. popoldan.
Pohištvo
od prlprostega do najfinejšega izdelka priporoča po solidni ceni FRAN SKA-i AH, Ljubljana, R mska cesta 16. Stavbeno ln pohištveno strojno mizarstvo
tiupujc o sa dobro ohranjeni
šivalni stroil In stojala
Ponudbe na Jos. Peteline, LlaOliana
Slemoderni mu&i, boe itd. sz modernizirajo u naj-krsgiem Času. II zalogi lastno izdelooane garniture
ter Spedjaino damske hoiubooinaste Cepiče.
Prevzamem vsakovrstne kože v stroj ter iste popolnoma lzgo>> tovim v najmodernejše garniture.
Ludovik Roft
Mubllana, Gradišče 7 (naproti dra«. Militi).
Trpežno in ceno
pohištvo za vse stanove
I. W. MUlIer, g. m. b. h.
tovarna in iztoiiseni prostori:
Dunaj V. Einsiedlerplatr 3—4. Zaloga: DunajI. Opernrlng 19.
Trajno otvorjeno I 5980 (8) Trajno otvorjeno!

(oznanilo!
Podpisani slavnem občinstvu vljudno naznanim, da preselim delavnice in prodajalno iz Sodne ulice v lastno hišo Židovska ulica St. 5 v Ljubljani, kjer se prodaja>na 15. t m. v nadaljnje poslovanje odpre.
Cenienim odjemalcem se za dosedanji obilni obisk toplo zahvaljujem in priporočam za nadaljno naklonjenost ter zagotavljam, da se bodem potrudil zadovol iti vsem zahtevam moje stroke, kolikor bodejo dopuščale razmere, naj si bode glede kakovosti ali cen, v polno zadovolnost, kar ml bode vsled ugodnejših prostorov in splošne preureditve, času in zahtevani primerno tudi \užte mogoče.
S odličnim spoštovanjem
6968 (4)
FRHI1 KOS
mehanična pletiinlca nogooic in modne konfekcije.
Razpis nagrade.
Zveza Jugoslovanskih Pevskih Društev v Ameriki razpisuje nagrado K 1000
za najboljšo slovensko pesem, ki naj
ima naslednje lastnosti: prikladna za srednje izobražena pevska društva, vsebina junaška in času primerna. Tekme se lahko udeleži katerikoli jugoslovanski skladatelj. Pesem naj bo v rokah vrhovnega nevovodje (Ign. Hud<5, 82 Cortlandt St., New York, N. Y.) najkasneje do 1. maja 1920; ime pesmi in naslov skladatelja pa naj se pošlje prvemu nadzorniku (Josip Rems, 2327 Putnam Ave,, Brooklyn, N. Y.)
Pri srbečici, garjah, lišajih (lišajih v bradi)
zahtevajte
Dr. E. Flesch-evo izv. Skaboform-mazilo
(3 velikosti), mali lonček, velik lonček, rodbinska porcija. Po odrgnenjn Skaboiorm-prašek. Dobiva se v vseh lekarnah. Glavna zaloga za Ljubljano iu okolico:	6118
RIHARD SUŠNIK, »pri zlatem jelenu«, IV. Marijin trg.
SliC ne ponujamo in nič ne anonsiramo, ker dobro blago se
samo prodaja, mi kupimo le vsako množino lanenega semena, prazne oljnate sode Sn dobre futa-ste vreče. — Zabret & Komp., tovarna olja in firneža v Britolu pri Kranju.
Ustanovljena v letu 1865
SUnje vlog koncem 1. 1918 K 16,687328-61. Izplačani darovi K 1,613.468-39 Ruervoi »»klad, naložen v mostnih hišah, glasom knjig koncem 1. 1918 K 831.431'82, Cenilna vrednost K 3,000.000,
prevzema
vloge na knjižice z dnevnim obrestovanjem po 3% in
v tekočem računu (konto - korent) istotako s 3% brez
provizije, zaračunajo se le lastni stroški.
Rantnl davek se n t odbije od obresti. — Vlagateljem so na razpolago*brezp lačno poštne položnice.
»Zadružna zveza" v Ljubljani
razpisuje službo
zadružnega revizorja
s sedežem pri pododboru v Mariboru. — Lastnoročno pisane prošnje s spričevali o dosedanjem službovanju, dokazili o strokovni izobrazbi ter zahtevki o plači, je predložiti ravnateljstvu (Dunajska cesta 38) do 25. decembra t. 1.
Obveščamo vse svoje trgovske prijatelje, da smo
otvorilg v Bellgradu podružnice
našega delovanja v Bos. Brodu. Podružnica se bavi a posli vseh industrijskih, Kolonialnih in deželnih pridelkov. Prosimo vse naše trgovske prijatelje, da bi v vsakem oiiru naklonili popolno trgovsko zaupanje naši podružnici v Belgradu kakor tudi centrali v Bos. Brodu.
Podružnica nasledn, Pere K. Kostiča
Beigrad, ttaradjordjeva 27.
le bilbnce zmožna, samostojna prva moč z večletno prakso, ki govori perfektno slovensko in nemško, se sprejme proti dobri plači. — Jernu>ch & Gerhold, Maribor, Stolni trg 2. 6100 (5)
Iščeta se za takoj:
T rtrrnr (Slovenec) z državnim iz-L,uyal pltom za gozdarsko varstveno službo, revir pribl. 500 ha gozda; isti ima zajedno tudi vodstvo pri poljedelstvu pribl. 10 ha v lastni režiji. Vrtri5ir (Slovenec) z priDliž. 1 ho V X m tal vrta s sočlvjem in sadjem, park z nekaterimi cvetličnimi gredami ln rastlinjakom. (Vrtnarski pomočnik že tam.) Ponudbe na groia Goess v Zreicu na Koroškem.
KUPUJEM vse vrste stoječa
dreves
v vsaki množini, tudi cele gozdove, kakor tudi posamezna drevesa: hrast, oreh, brst. iavor, češnjo, smreko itd, po najvišii ceni. Ponudbe: JOSIP PLANKHR, Liubljana. Dolenj. c. št. 5
i,	S^JiVIIHl«,
čebelni vosek, parafin, ceresin
se kupi v vsaki množini. Ponudbe na poštni predal 110, Ljubljana.
vjSB
n n
Sestavil V, Krottmayer, slovensko izdajo priredil profesor M. Dolenec. Založnik: Zasebno učilišče Legat v Mauboru
š^rva moderna slovenska isena knjiga zs knjEgovodsS^o
neizogibno potrebna za trgovske šole in samouk, zelo važna za trgovce, tovarnarje, obrtnike itd. - Cena 8 kron.
Ravnokar izšla. Dobiva se v vseh knjigarnah in v zasebnem učilišču Legat v Mariboru, :::	Vetrinjska uilca 171.	:::
Oznanila Ualon-Propagande, Mnribor. —Zavod oglasno odprave in reklame.
to surovi loj, kupi vsako množino za najvišjo dnevno ceno
prva mariborska tovarna za milo, Maribor
Telf- 47. — Prosijo se ponudbe z vzorci. —■ Brzojavi: Milana.
55®»=""«"
H
O
S
s
M <
> s
e *
.. >
0
■a rt a
1 R
"o
n
Rezan les (smrekov, jelkov, borov, mecesnov, bukov), tesan les (smrekov, jelkov, borov), okrogel les (smreka, jelka, bor, mecesen), kostanjev les, drva (trda in mehkd), stoječi les v gozdu, smrekovo skorjo
kupi vsako množino nDRRVR%
lesna trgovska in industrijska družba z o. z. v Mariboru.
6093
Si <
S
h..
B
O 0] N*
O <
3
O
SS >
< >
a
o* o
mehka in trda dobavi in pripelje na dom V. Sceguetti, par. na zaga za drž. kolodvorom.
vam razžagam takoj io najcenejšo. Anton Puclhar, obrat žaganja drv, Poljanski nas.p 22/i.	6136
bukova in gabrova kupi Švicarska izvozna tvrdka. Ponudbe z navedbo možine in cene na Anončno ekspe-dic jo AL. IMATULifi, Ljubljana, Kongresni trg 3.
Martin Ziiran
sobni slikar LJubljana, Mestni trg št. 12
se priporoča slavn. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. — Izvršitev točna, cene zmerne.
Nudim, dokler traja zaloga, camentno v
(zarezno in okroglo), plošče za Tak. cevi in razne druge cementne izdelke. — Prodaja tndl cemcnt iz Splita. — Ant. Tršan, tiranj.
wecane
do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na piatno izvršuje umet-
Davorin Rovšek
prvi fotografski in povečevalni zavod Ljubljana, no-odvorska uAica st. 34 a
ki opravlja tudi druga bišna dela se išče v dobro meščansko hišo v Ljubljani. Cenjene ponudbe pod »M. K. — Lj.« na upravništvo tei;a lista. —
Ravnokar je izšel
liki slovenski spisovnik
zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike,
sestavil
Henrik PodkraJSek, profesor na kr. drž. obrtni Soli v Ljubljani.
Cena K 24 —
Priročna knjiga, katera je neizogibno potrebna za pisemski promet za vsakega v vseh življenskih dneh.
Naroči se lahko v vseh knjigarnah, alt pa pri založnika
Ignac pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg,
Ljubljana, Kongresni trg 2.
Baroa — ke^iEno — Cisti
vsakovrstno blago	obleke
pere	soetlollka
domače perilo	ovratnike, zapestnike
(pošilia po isto na doni)	in srajce
O/iatVS« Ljubljana, Poljanski nasip * »V9«	Podružnica Selenburg. uL 3.
Podružnica Maribor, Gosposka ul. 38.
qa]G

SnšaKs-Reka, Zooimnirssga nlica 102
Lastnik sledečih hotelov in sanatorijev:
Hotel Pansion „SPERANZA"
„tMPER!AL"
Opatija.
SanatoriJ In veliko morsko kopališče „THERAPIA"
Grikvemca.
Palace-Hotel „MIRAMARE"
Crlkvenlca Teleion Interurb. 11.
Hotsi-' ansion In morsko kopališča „jADRAN" Sušak-Re«a Telefon Interur. 2-14
Hotel-Panilon m morsko kopališče „IADRAN" Bakar.
V«i boteli in aan.toriji ao najmoder-neje in z vsem komforten urcienL — Oskrbi uvrstil*. ~ Olvorjeni skoii
celo .eto. — V«e na ro č :> c prejem, in d.ie pojasnila u Crikvenico uprav, hotel. „M1RAMARE" v Crilcvealc, id Novi: upravahotel.,SAN-MARINO* v Novom; u Sušakj SREDlSNJl URED DRUŠTVA, SUSAK-REKA.
N.sIot bnoj.ve:
Jadrancantrala SuSak-Raka.
In'enirban telefon it«.9-8-9.
Hotel - Penslon „SAN MARINO"
Novi Vlnodolskl Tsl»fon Interur. 5,
Hotel-Panslon in v»-liko morsko kopališče „LISANJ"
Novi Vlnodolskl.
Vam nadomesti impregnirano kurivo.
NaroČite dokler še kaj zaloge.
Drva vsake vrste se vam dostavijo takoj na dom. — Motorna žaga brezplačno na razpolago.
Srebotnjak, Kolodvorska ulica štev. J/.
0
G
n o
za kopiranje, blagajna št. 2 - 4, pisalni stroj in tehtnica za težo 5C0 kg. z uteži, vse v dobrem stanu se želi kupiti. Ponudbe na poš.ni predal 155, Ljubljana.
Sprejme se takoj Jt/r o__ «?
[•aaaua^paaaaaaaaacjnanaaaaau
a «_h______• o a
iuns^a pisiiiinica
si liiib^anl, d Sasinem domu ffilkloSiCeDa cesta šfeo. 6
obrestuje hranilne vloge po čistih %
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela končam marca 1919 nad 4U milijonov kron vlog in nad
i milijon.enstoiisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (proti menici) na hipoteke in v tekočem računu. Ljudska posojilnica stoji pod ueposrednim državnim nadzorstvom.
aa^naaanrnnncnannnciDnnaaDac
B
D
D □
a n n
D 8 8
(šteparica) za čevljarsko obrt. K. Majce drug, Ljubljana, Radeckega cesta št. 6.
vojne znamke, znamke ob prevratu, ljubljanske, hrvatske, bosanske, srbžke, sploh SHS, dalje italijanske, rešue, Arad-Temesvar itd. kupim v vsaki množini po najvišjih cenah. Ponudbe s ceno na: A. Weist, trgovina znamk, Dunaj I. Adlei cjasio 8.
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno ter plačuje najbolje trg. firma J.Kušlan, Kranj. Gorenjsko.
moške in ženske,
malo rabljene pa kemično očiščene, iz angleškega in ameriškega blaga iz čiste volne, po ceni 185 dinarjev moške suknje 80 dinarjev ženske suknje Paletoji, poldolgi, žaketi, nogavice in čevlji, se morejo dobiti po zelo nizki ceni v skladiščih
lolkanslio-amzrišliBgalziioznegoIiruštuci
(Bnlhan-ilniepican Export and Havipfion Co Ltd)
Beigrad, Kralja Patra ulica 35.
Imenovano društvo ima v prodaji neko specialno usnje, pomešano z gumijem, za podplate in pete. Cena je 40% nižja od pravega usnja, a je enako trpežno in prijetneje za nošnjo.
Priporočalo se cenjenim cifatelfem sledeče domače tvrdke:
(Za dvakratno objavo v tednu sc računa 8 kron.)
3rion ce
Zaje Fran, Dunajska cesta 12.
Oolsaos! ?R
parketoo
Bokal Anton, Ambrožev trg 9. Puh Josip, Gradaška ulica 22.
Damske krojačice
Minka Karo, Sv. Petra cesta 58.
Elektrotehnika
»Svetla«, Mestni trg 25. Verbajs A., Linhartova ulica 4. Zavod za tehn. in elektrotehn.,
Dunajska cesta 22. Zavod za t«J-.a. in elektrotehn., Lastne tovarne, Glince 16.
Ložar Jernej, Sv. Petra nasip 19.
Gramofoni ln jnod&enl aafomaiL
Rasberger A., Sodna ulica 5.
Jaona skJadiiča
»Balkan«, L Ljublj. jivno skladi šče, Dunajska cesta 33. {Tel. 366.)
Kaoarne
»Prešeren«, Sv. Petra nasip 1. >Zvezda«, Ivančič Josip, Kongresni trg.
Kieoarll
Kom T., Poljanska cesta 8. Rem^rfar & Smerkol, Florijanska ulica 13.
Knjigarne
Jugoslovanska. knjigarna, Pred škofijo.
Knjigoveznica K. T. D., Kopitar
jeva ulica 6. Pajk Fr., Cankarjevo nabrežje 25.
§$onfekcfl°'ske treonine
Olup Josip, Pod Trančo. Schvvab & Bizjak, Dvorni trg 3.
Kroia£i
Gestrln Ferdin., Poljanski nasip 8
Lekarne
»Pri Mariji Pomagaj«, Resljeva cesta št. 1.
ftlsnnfskfnrne trgooine
Pečenko Filip, Dunajska ccsta 6. Petkosig Jos., Stari trg 4. Schuster Anton, Stritarjeva ul. 7.
Bizjak Peter, Spod. Šiška 136.
HSodni salonš
Gotzl Marija, Židovska ul. 8. in 7.
Potrebščine
xa šlolSfe, krolaSe in £eoi;ar£e Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7
Restaoraclje
»Perles«, Prešernova ulica.
Solino slikarstoo
Žuran Martin, Mestni trg 12.
H3odne trgovine
Magdič Pavel, Aleksandrova cesta.
Optiki
Jurman Karol, Šelenburgova ulica.
farfinfRerife in kosmeiika
»Uranus«, Mestni trg 11.
Popravila gramofonov in godben h šoto af©o
Rasberger A., Sodna ulica 5.
Sferobena pod]e!&
Černe Andrej, Sv. Petra ccsta 23. Treo Viljem, arhitekt, mestni stavbenik, Gosposvetska cesta 10.
-v
S"/e2i?ci?ska pod?etia
-T?-lkan«, Dunajska cesta 33. (Tel. 366)
Uher F. & A., Šelenburgova ulica št. 4. (Tel. 117.)
Trgovine z urami in zlatnino
Černe Lud., Wolfova ulica 3.
Trgovine s Sioaln. stroji
Peteline Josip, Sv. Petra nasip 7.
Trgooine s papirjem
Prodajalna K. T. D., Kopitarjeva
ulica 2. »Uranus«, Mestni trg 11,
Trgooine z dežniki in solnčniki
Mikaš L., Mestni trg 15.
Trgooine z železnino in poljedelskimi stroji
Zalta % Žilic, Gosposvetska cesta št. 10. (Mar. Ter. cesta.)
Zaloge pgfii ioa
Fajdiga Filip, Sv. Petra cesta 17.
Zašratrkosjalnice
jGrošel T., Poljanska cesta 7.

Trgooine s
Čadež Gvido, Mestni trg 14. Soklič J., Pod Trančo 2.
i	vi v i j » v w « i v ■ '^^ir^
Noročajie »Slovence"!

Hočete obdržati svojo lenoto ? Hočete imeti Kakor banan mehko kožo? Nočete Rninčn'Ii pea m070'iev in oprcev?
Uporabljajte Fellerjevo pravo Elza obrazno, kožo obvarujočo pomado! Občudovani bodete! Zavidam! 1 lonček 6 K. No. III močnejše vrste 9 K. K temu Fellerjevo najfinejše lilijnomlečno Milo 12 K.
Fell.r 6LSA-
/Elsa , JPIasle*
Hoče'e Imet lepe, zdrave lase? Fellerjeva prava Elza Tannochina po-maaa za rast las doseže bujne lase! Zapreči prhaj, prerano osivenje. Zabrani plešo! 1 lonček t> K. No. IU 9 K. K temu močno terovo milo za umivanje glavo 7 K. Sam pon 1 K. Mazilo za brke 1-80 K in 2-50 K.

Mučijo Vas kurja očesa ? Fellerjev pravi turistovski obliž učinkuje
h~ez bolečin hitro in zanesljivo. — Nobenih Kurjih očes več! Nobenih žuljev! Nobene iMe kože! Mala škatljica 3-50 Iv, velika ši<a-ilia 5-50 K. — Želite Se kaj? Fellerjeve E'za umivalne pasti 1 je (Koloniska voda) 1 Skatlja5K. — Fellerjev usipalni prašek proti potenju, 1 škatlja 5 K. — Fellerjev mentolni črtnik zoper >,i:ivo- in sobohol 1 škatljica 3-50K — Fellerjev Elza fluid 6 dvojnatih aii 2 veliki steklenici špecijalni 24 K. — NajDoliši parfum z najfinejšim duhom od 8 K naprej. Najfinejši Hega-puder Dr. Kluger, bel, roza in rumen, 1 velika škatlja 12 K. — Močna Francovka v steklenicah po 6 K in 16 K. - Omot in poštnina posebej a najceneje.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu, občinskim in župnijskim uradom uljudno naznanjam, da setn preselil svojo tehnično pisarno i/, Črnomlja oziroma Gradaca v
Novo mesto, Glavni trg št. 94.
Priporočam se za vsa cenjena naročila za napravo načrtov iu izpeljavo vseh vrst v ia stroko ?padajočih stavb, kakor moderna gospodarska po*h pja, železobetonske naprave, stropove, sto-pnjice, vodovode z vso hidravlično opremo po strokovni izpeljavi in primerni ceni. Spoštovanjem
Pavei Bren, mestni stavbenik Novome to.
Veliko božično razprodajo
priredi elektrotvrdka
„Svetla" v £jubljaui, JVtestni trg 25.
Po zopetni otvoritvi rednega prometa dospe velika pošiljatev sortiranih električnih svetilk za sobe, spalnice, pisarne itd. v izredno okusni izvedbi; obenem žarnice vseh vrst, med drugimi tudi v obliki
okraskov božičnih drevesc^
ter žarnice in baterije za žepne svetilke. ^
! Za obnovitev hiš !
Instalacijski predmeti
za piinove m vodovodne naprave
armature iz inetii, železne in svinčene cevi, pločevine, prlma cln za varjenje, Itd. vedno v velike zalogi pri
Henr. G. Zwilling, Be°™*'seuio.
Prosi sc poprejšnje naznanilo obiskal

—MWW
/JjE A{Jf» m\JS» Kvv Rl}vji<« j&i KS,. J. !>■* "^Jf^ ^ij/S	ffi &
Kar ie dalo koitona in se s tiskom v kratkem prične, vabi podpisano ur^dnišivo vse in^aresente, da vpailjejo z obra no poŠto obvezna narociia a knjigo, kakor tudi inserente, da nemudoma vpoSljeJo mh erf/ia in klišeje za oglasa, v ko.ikor istih se niso vposlati. - - U»LCJt5ŠTV» <i«DAESARJA ZA SLOVESU J - - Ljub^aaa,
Cankarjevo nabr. 5.	6137

Prvi In edini slsvensks m
Tempel vrelec:
/
Stgria vrelec: Donati vrelec: Rogaška s"at'na
Rof"v s ilina
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in preosnavljanje. —
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katariu, želodčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemoroidom itd. —
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnih rudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi
kislini.--Ta slatina je najokusnejša
krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo s katerim se obvaruie v mrzličnih krajih mrzlice. —
je najboljša namizna in zdravilna, mineralna voda, katera nima nikdar slabega okusa ali duha.
v Liubliani, Dunajska cesta 17
je ustanovila oddelek za
Sprejema:
V	2lvljenskem Oddelku: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi
pogoji.
V	požarnem Oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognjt, streli in po eksploziji svetilnega plina, po
znano nizkih cenah.
Ceniki in pojasnila z obratno pošto brezplačno. Zanesljivi posredovalci se vedno sprejmejo.
Podružnica: Celje, Breg 33.