Učne slike iz zgodovine.) (Piše Tone Brezovnik.) (Dalje.) IV. Sokrat. Moč in slava napravi človeka mnogokrat ošabnega in krivičnega, tako tudi Grke. Kmalu po tako slavno končanih perzijskih vojskah, začeli so se v svojo veliko škodo in sramoto sami mej soboj vojskovati (peloponeške vojske). S tem pa so izgubljali vedno bolj in bolj svojo prejšnjo moč in veljavo. A kar je še žalostneje, ginilo je čimdalje *) Pri BUčnih slikah iz zgodovine" so se vrinile sledeče tiskovne napake, in sicer beri: str. 42. vr. 21. iz m. in; str. 74. vr. 5. beri (558 pr. Kr.) m. (558 p. Kr.); str. 120. vr. 13. beri Delfi m. Defi; str. 202. vr. 9. beri med Eto m. med Etine; str. 202. vr. 15. beri puščice m. puške. tem bolj tudi lepo in čednostno življenje in ž njim tudi stara slava Grkov. Posebno so Grke pohujševali tako zvani Sofisti, ali na videz modrijani. Ti so po mestih mlade ljudi za denar vadili v zgovornosti ter jih učili vseh zvijač, s katerimi bi se mogli prikupiti Ijudstvu ter bi potem mogli dobiti dobrih državnih služeb. Sofisti niso nikdar odvračevali lehkoumnih mladeničev od grešnega življenja, ampak so jih v njem celo utrjevali. V tako spačenih časih je bilo treba moža, ki bi narodu pogumno odkril vse njegove napake ter ga učil pravice in poštenja, ne boje se niti za lastno svoje življenje. Tak mož je bil takrat živel v Ateni po imenu Sokrat. Sokrat je bil kiparjev sin (roj. 1. 469 pr. Kr.) S prva se je tudi on pečal s kiparstvom. Ko je pa pozneje začel premišljevati o človeku in njegovem poklicu, pusti v svojem tridesetem letu očetovo rokodelstvo. Ko je kiparstvo pustil, ni imel drugih skrbi, nego kako bi mogel svoje someščane navaditi čednostnega življenja ter jih odvrniti od Sofistov. Premišljevaje o tem svojem poklicu, se je včasi tako zamislil, da niti ni vedel, kdaj je čas spat iti, ter se je še le zjutraj pri solnčnem vzhodu zdramil iz svojih misli. Takrat se je odkril in pobožno molil. Najrajše se je družil z lepimi mladeniči bogatih in imenitnih starišev, kajti vedel je, da bodo s časom opravljali državne službe, pri katerih je najbolj treba poštenih in zavedenih mož. Tudi ni učil v učilnici, ampak sprehajaje se po ulicah se je pogovarjal s svojitni učenci ter jih tako dolgo izpraševal, dokler jih ni napeljal na tisti nauk, katerega je hotel, da bi si ga zapomnili. Rad je zahajal v delavnice utnetnikov in rokodelcev ter ondi razlagal svojo modrost. Tii kažemo nekaj primerov, kako je Sokrat ljudi z raznimi vprašanji napeljeval na to, kar jim je hotel povedati. Nekega dne sreča Sokrat v jako ozki ulici Ksenofonta, lepega in bistroumnega mladeniča. Sokrat bi ga rad za se pridobil. Pomoli mu torej svojo palico nasproti. Ksenofont ostrmi. Modrijan pa ga jame izpraševati: ,,Povej mi, prijatelj, kje se prodaja moka?" — rNa trgu", mu mladenič začuden odgovori. — -A olje?" — ,,Tudi tam". — nKje pa se prodaja poštenost in modrost?" — Zdaj mu Ksenofont ne ve odgovora. Sokrat pa ga prime za roko in mu pravi: nPojdi z menoj, ti bom pa pokazal". Mladenič gre ž njim, ter se ni mogel več ločiti od ljubeznjivega svojega učiteija. Nekega dne mu toži imeniten meščan, kako drago je v Ateni življenje, ter mu našteva po čim je škrlat, po čim dobro vino in druge dragocene stvari. Sokrat ga pelje v razne prodajalnice, kjer se živež prodaja ter povprašuje, po čim je moka in druge navadne reči; a vse je bilo po ceni. Na to gre ž njitn k nekemu kramarju vprašat, po čim je sukno, a tudi to ni bilo drago. nVidis", pravi Sokrat, ,,da se v Ateni lehko prav dober kup živi!" Nekdaj pozdravi Sokrat prav uljudno odličnega meščana. Ta mu pa ne odzdravi, ampak gre oholo svojo pot dalje. Mladi Sokratovi prijatelji so bili zaradi tega zelo nevoljni, on pa jim zavrne: ,,Se vender ne bodete jezili, če srečam Cloveka, ki je grji, kakor jaz? Zakaj se torej togotite, da ta ni tako uljuden, kakor jaz". Ni minil dan, da se pri Sokratu ne bi bil zbral kup ukaželjnih Ijudi, od katerih so nekateri prav od daleč prišli. Po vsem Grškem so se menili o slavnem modrijanu, zlasti ko je Delfiški orakelj rekel, da je on najmodrejši človek na svetu. Ponižni Sokrat je te božje besede tolmačil ter rekel, da ,je on zato modrejši od drugih, ker sam on vc, da nič ne zna, a drugi si mnogo domišljujejo na svoje znanje, pa vender tudi nič ne vedo. Lepe nauke tega najslavnejšega grškega modrijana so po njegovi smrti zapisali njegovi učenci Platon in Ksenofont, ter so jih nam tako do današnjega dne ohranili. Sokrat je trdil: Le en Bog je, ki je vse ustvaril in ki vse ohranuje. Tega Boga morarao mi častiti z dobriuii deli, a ne sarao z obilnimi daritvami. Človeška duša je neumerjoča, ter bo na drugem svetu dobila zasluženo plačilo za vse, kar je tu na zemlji dobrega ali hudega storila. Zato človek ne sme hrepeneti po denarjih, imetji, časti, moči ali po telesnem veselji. kajti vse to ga ne more srečnega storiti. Edini in najdragocenejši dar božji, za kateriiu naj človek hrepeni, je krepost. Kreposten pa je tisti, ki je pravičen in pošten ter izpolnuje vse dolžnosti do Boga, do svojega bližnjega in do samega sebe. (Dalje pride.)