TRGOVSKI LIST Časopis asa trgovino, Industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vfe leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon ^t. 552. LJUBLJANA, 1. marca 1927. IVSalon *l. 552 ŠTEV. 24. Na naslov naših cenilnih komisij za dohodnino. Trgovec z manufakturo nam piše: Izkušnja zadnjih let nam kaže, da razne cenilne komisije v naših krajih precenjujejo donosnost manufakturne stroke. Kadar prihajajo v položaj, da ocenjujejo donos te stroke, gredo praviloma preko prave meje. Z redkimi izjemami so nedostopne za vsa dokazovanja strokovnjakov, da zaslužek v tej stroki vendar ni bil tako visok kakor domnevajo. Nezaupljivost glede višine zaslužka gre celo tako daleč, da ne verjamejo še tako detailiraium preračunom in knjižnim izvlečkom. Večina članov cenilnih komisij se niti ne zaveda velikih neprilik, katere, Icaikor ostalo trgovino ovirajo tudi ma-nulakturno stroko v njenem razvoju. Domačinom komisije menda že iz principa ne zaupajo. Zato hočemo o položaju manufakture v 1. 1926 navesti samo glavne momente, ki so se ugotovili na skupščini beograjskih manufakturistov, ki se je pred kratkim vršila. Predsednik Udruženja je v svojem poročilu med drugim nagla-Sal sledeče: »Manufaktuma stroka je skoro do cela navezana na uvoz. V sedanjih trdih Časih iz tega razloga pozdravljamo ustanavljanje domače tekstilne in* dtwtrije, ,ki je za našb stroko •velikega pomena, ker znaša carina na manu-takturno blago približno 30 do 40%. Priporočamo le domači industriji, da je zmerna v svojih cenah in da fiti nastavi tako, da bodo ustrezale pariteti v inozemstvu,ker le na ia način more upravičiti visoko carinsko zaSiito. V trgovini z manufakturo so blte v1 letu 11926 velike iipremenibe. • Naro- čeno blago, ki je došlo po določeni dobi, je bilo ob dobavi praviloma cenejše nego ob naročilu tako, da je imela trgovina občutne izgube. Razen tega je menjajoča moda skoro vsake tri mesece zahtevala izpremembo deseja v blagu, kar je trgovini, ki mora računati z okusom odjemalcev, povzročilo veliko škodo. Izkušnja dokazuje, da blagovnega vzorca ali blagovnega deseja že po nekaj mesecih ni mogoče spraviti v denar. Splošno stremljenje vseh držav, da obidejo carinsko zaščito industrijsko nerazvitih držav, povzroča ostro konkurenco. Ta konkurenca se je v letu 1926 izražala v ponovnih pocenitvah blaga. Posebno inozemstvo se trudi, da spravi svoje izdelke za vsako ceno v denar, da more polno zaposliti svoje obrate in svoje delavce. Manufakturisti vsled tega ne bodo zaključili svojih bilanc za tekoče leto z dobičkom, ampak z večjo ali manjšo izgubo.« Naj bi člani cenilnih komisij vsaj deloma upoštevali to res strokovno izjavo pri odmeri davkov in temu primemo tudi nastavili odstotek dobička od doseženega prometa. Doseda>j so ravno manufakturrto stroko najbolj mačehovsko obravnavali. Naj odpro enkrat oči in uvidijo, da iz posameznih srečnih kupčij še ni presojati uspeha celega leta ravno v strokah, ki »o podvržene izpremembam mode in okusa odjemalcev. Ak<* bodo prido*-bitne razmere naše stroke proučili1,! smo prepričani, da bodo prišli do drugih: zaključkov^ kakor zadnja letaf ko1 so pezo vseh-davkov valili ravno-na našoatroko. Mesto olajšav, težave in stroški Minister f mane je z rešernjem % dno 31. decembra p. 1. C br 5ft.883 pooblastil Geaeialno direkeijo carin ^oziroma carU »amiee^ da. smejo pestiti v prosti promet mineralno, olje,.: premog in opeko po ocasinj«*in-Jiai.p9dlagil deklaracije iito «o-. vzeti. vzorci za analizo, pri" čemer: -ni-treba; kakor doslsj ..zadiiavati blaga * v carinarnici do končan« analize. p0 tem novem;,postopku pa .mora-laatnik .blaga-'vplačati ..carino pq deklaraciji in: zraven tega, .še položiti kavcijo za e ven., tuefejo kazen, če bi se prinaknadai asa-Jizi. našla vrsta .blaga, ki je .podvržena višji carini, kot je bila prijavljena v deklaraciji. Lasteik blaga, ali deklarant ■/nora torej, vložiti prošnjo in navesti tu-1 di, v reto kavcije, ki jo misli -položiU, . bodisi v dinarjih, v garantnem, pismu, • v državnih papirjih ali v vložnih..knjižicah, ~yinkuli ranih .na ime carinarnice.. Istočasno je, minister pooblastil Gene- -ralao direkcijo carin, da .sme pustiti v Promet pod navedenimi.pogoji tudi dru-Ke. vrste blaga^ .ki seiradi analize ali dru-.; oah I°rrn'a^nosti zadržuje pri carinarni- Kaj se j* hotelo.s tem doseči; nam-ni anano. Gospodi so to uvedli; vaSMe niso vedela, kaj pravi polagati kavcije pri carinarnicah, ,£e znese kavcija do de-settisoč dinarjev in gg gr^ wsse trgovcu ne delajo sitnosti in naj se od njih ne zahteva da polagajo pri prevzetju biaga iz carinskih Skladišč še kavcijo v znesku carine« in peHtraftne globe: 'Kdo naj plača obredi;iza 4izposoje^P detfat’? Saj nam' menda5 ni- tr«ba sete ppavtti; kako drag je dantf« krfedH. 8'takifof »olajšavami'* n# pridemo daleč,'"kei* je ;vse skupaj le prazen mie: bi^ prvega uspeha Ce je imel- naredbodajalec reš na; srcu -zbolj--šanje sedanjega -stanja; potem mu bi' svetovali, naj'vpelje toajpr^^rea pri ca^-1 rinaMiioah, da bodo carinski laboratorji poslovali brezhibno in hitro, ne pa da bo treba čakati-na ^avadho'analizo, ki zahteva par minut; po dvk'do tri dni. Spolne‘istvtoi, ki- «e poSUjhj#i>v 'Mt' grad; naj se’ takoj itešijo, da iie bo treba ' čakati na’ rezultat: do1 dva meseča. Spo-m in jamo se,da'je pred kratkim čakal* neko blago — menda kajnit — trideset dni na formalno rešitev* ker* je keriiStr pri analizi izjavil; da je teopj^reveč bele barve in da jo je treba den!aturirfitill:i Današnja praksa; da je treba vise analizirali, je trgovskim krogom jako škodljiva. Posebno velja to za -male pakete, ki bi se lahko carinili brez vsake analize. Postni paketi s parfumi, kozmetičnimi sredstvi, esencami in dišavami se ne bi smeli nikdar-pošiljati na analizo! Tudi je .potrebno, da se -vendar-že neha a globami, posebno z onimi po členu 166. carinskega zakona, ker je blago itak stalno pod carinskim nadzorom. Blago, za katero je predpisana analiza,-bi-se moralo cariniti na podlagi analize, a ®e na podlagi tiste označbe, ki 'je bila vne-šena -v deklaracijo pred anftlbo. Tudi nalaganje petkratne globe, če se imenovanje v deklaraciji slučajno ne vjema z analizo, ni na mestu. Menda bo vsakemu razumljivo, da ne bo lastnik blaga tako nespameten, da bi deklariral neko drugo vrsto blaga, če zna da pojde blago ha analizo. Da imajo globe tudi svojo slabo stran, je znano ne samo trgovcem, ampak naj-hrže Uidi vsem merodajnim Činiteljem. Z globami se je uvedla korupcija, ki se je nevarno razpasla in ki zavzema vedno večji cbseg in ki se ne bo dala zatreti, dokler se ne zatrejo njeni prvi indirektni povzročitelji. Zatorej proč z globami in proč z zastarelimi predpisi. Pot življenja slovenskega gospodarja. V zadnji številki našega lista smo omenili, da bomo skušali reproducirati besede, koje je izpregovoril g. dr. Fr. Windischer, ko se je na slavnost-' nem večeru prošle srede zahvalil gra-tulantom. Zdi se nam potrebno, da seznanimo, ako govora ne moremo podati v celoti, vsaj z vsebino tudi one, koji niso prisostvovali slavnosti, ker vsebuje besede, nauke in resnice, koje čujemo le redko. Potem, ko se je zahvalil ■vsakemu posamezniku za čestitke, je g. dr. Windisoher dejal: Ko ste imeli nocoj zame toliko lepih besedi in toliko dobrohotnega pri-‘ znanja, sera — v resnici vnemali zi* dregf, ko prihaja na mene red, da na vse to odgovorim in se primemo zahvalim Vam vsem in vsakemu'posebej. Dejansko omagujem pod to pezo dobrote, ki gre daleč preko mojega zaslužen-ja in bi sj želel sladkfe zgovornosti znamenitih govornikov. Kef tega nimam, vzemite, prosim, za dobro, kar Vam morem dati in bodite od srca zahvaljeni vsi, ki ste bili tako dobri in ste prišli na ta meni natne-njeni večer. Ko me te dni razmere sili jo,; da moram misliti na pretekla leta. dovolite, da izvep okvira današnjega večera, morda Vam vsem' nepričakovano, zroč nazaj v mlada leta, poudarim jedno in se spomnim tiste dobe, ko sem, dovršivši visoko šolo, moral misliti na to, kaj bo z menoj in kam naj gre pot čez Rubikon mojega živ-’ 1 jen ja. • Verjemiie, gospoda, da. je’ za ‘ slovenskega človfeka tem težji/v čim pohlevnejših razmerah je zrastel. Brez modrega in izkušenega svetovalca je' skoro prepuščen slučaju, srečnemu ali nesrečnemu, ko utira gaz pota svojega, Življenja.;In zato bi jaz mislil, da Je živo potrebno,' storiti nekaj; kar bo olajšalo tako odločitev našemu študiranemu človeku in tistemu, ki izbira v kupčiji in obrtu svoj poklid. Sveta in1, kažipota potrebuje, pa bi bilo nmest-no; dfi bi tudi mi mislili na tako po-sredovalno napravo. In ko sem šel v življenje in sem videl, kako je treba človeku, da si v najtežjih prilikah sam pomaga naprej, mi je bilo vodilo delati in truditi se, da kaj dosežeš. Človeške 'naprave in človeški poklic, je na koncu Vseh koncev to, kar človek iz njega naredi. In zdi se mi, da ima prav tisti zdravhik, ki je dejal: Duh zapisujem za'zdravilo. Je sveta resnica, da brez ‘koncentracije ni lahko' dosegati uspehov, pa je Zopet resnica, da se čldvek posuši in da odreveni,, če v svojem poslu iie more vzdigniti se preko dnevnih skrbi in preko vsakdanjega dela do svetih obzorov in večjih vidikov.,'' Kp sem v začetku tega stoletja praktično videl revo ih Zaostalost v našem' gospodaraltem življenju in naše male prilike, je zgodaj zorela moja sodba, da treba pri nas v gospodarstvu družiti in vezati in ne cepiti in razkrajati. In tako je nekako samaposebi zrasla v meni vodilna misel mojega življenja, ki se izraža v trdnem prepričanju o veliki potrebi krepkega solidarizma v naši gospodarski prizadevnosti. Včasih v dnevni borbi so mi zamerili, da sem iskal srednjo pot in srednjo mero, ali verujte mi, da v gospodarskem življenju na vodilnem mestu ni mogoče ravnati drugače. Pa maikar da ob tej de-vizi treba mnogo grenkega samozata jevanja. Skromen, pa vendar svet nam je košček zemlje, ki smo ga Slovenci dobili na tem božjem svetu. V trdem znoju se trudi naš pridni oratar s to posvečeno zemljo od Zlatega jutra do trudne noči in ko v nedeljo ali na praznik gleda to svoje malo kralje^ #tvo, dobiva od matere zemlje kakor stari Antej nove šile. Na tem koščku slovenske posesti dopolnjujeta kmetijo naš stremeči obrtnik, okretni trgovec, mladi industrije«. Ih vse skupa| in scela je majhno in pohlevno. Ia živo. vezivo, večni cement v tej pripro-sti gospodarski stavbi je pridno vsakdanje slovensko delo in zvesta Ijfibe^ zen. K6' bomo enkrat dajali'račun vesoljnemu sodniku, bodeoib imeli sam« malo pokazati. Pa ae nadejamo za trdno, da nam bo, ker smo z malim prišli, mnogo odpuščeno, ker mmME. H haših pčetok z vsemi sladkostmi in z vso grenkob«, te'nam edinstveno lepo zemljo, ta našo domovino, kateri velja ta moia zaključna beseda h ta m^ja ^ravip^^ To, zdravico popijemo stoje in do dpa čaše. ' .••• • ••• - ■ ■ • ' /- : r~ , **<+< n*¥ Resolucija Centralnega zbora lndustrifcev. , j • • - *... " j ■ Na podlagi poročil, podanih n«kzbo-ru Centrale induštrij^kih korporacij v .Beogradu, dne 21 februarja 1927, ie Centralni zbor sklenil predložiti vladi sledečo resolucije: Predstavniki industrijakih korporecii i* le driave z zadovoljalvom pozdravljajo imenovanje strokovnjakov na ielo prometnega, in tiuofae^a ministrstra in izražajo upanje.' da p« tekom časa pdverijo vsi gospoda reki resori strokovnjakom. Smatrajoči, da brez reiitv« pnUn^i aaie administracije ne bo mogttfie uspeSno refj#L-nobfenega drugega vprašanja ’v prilog ijlrfa-iitve gospodarske krize,, ker vpliva ta prg-W«nt "na čelo naše -gospodarsko iivljenjev zahtevamo, da se izbirajo uradniki edino po sposobnosti, da se popolnjuje sedanji kader., z Se sposobnimi vpoikojejiiini in drugimi ose*, batini, odpusti iz slu£be pa'nesposobno osob-lje in končno, da se administracije popolno-/ ma loči od strankarsko politike in tako reSi naie uradniško vprašanje. Ugotavljamo z največjim zadovoljstvom, tudi g. minister'za finance uvaluje potreb«, da še negnjejo voj oni momenti, ki povoljno vplivajo na naj kredit ▼ inozemstvu, in prosimo kraljevsko vlado, da se zavzame z« čim s hitrejšo ureditev naših državnih dolgov na Angleškem in naših privatnih dolgov po nesrečnem zakomu o moratoriju. Prosimo kraljevsko vlado, da po'možnosti še letos dovrši trgovska pogajanja z vnemi onimi državami, ki.prihajajo za naša zunanjo' trgovino v poštev in da se ob. tej priliki naj-eneigičneje zažčitijo interesi naše Se mlade industrije. ' Ker se glavna vprašanja dnevnega reda mednarodne gospodarske konference v Ženevi, ki se bo vršila dne,4. maja t. 1., tičejo* industrije, prosimo, da se pri imenovanju de- , legatov in/ ekspertov predvidi možnost odpo* slati v Ženevo čim večje število industrijskih strokovnajov. V sveati si, da je že izdelan pravilnik ».. industrijskih obveznicah, ki je heobbodno po- " treben za dotok inozemskega, kapitala,.pro- ,’ j?ima' kraljevsko vlado, da ga'umakne ia .sa-.konodajnega odbora Narodne ekupščine, ka- « teremu j« bil predložen kot iiačft zakona Ja da eo kot pravilnik radi uveljavljenja v čini krajšem času predloži ministrskemu^ sveiu. Ra^en prevelikih darkov in davščin in velikega rizika vsled slabe administracije tlačijo našo industrijo pred vsem visoke obresti, koje zahtevajo banke za najneobhodnejše kreditne usluge. Potrebo kredita povzroča deloma država sama, koja našim industrijam ali sploh ne plačuje ali pa jako neredno svoje viseče dolgove. Vsled tega apeliramo na kraljevsko vlado in na ministra za finance, »ta v čim krajšem času izdela načrt za poravnavo visečih dolgov industrijcem in takoj prične odplačevati svoje obveznosti po teni načrtu. Ker je naša socialna zakonodaja veliko naprednejša nego v zapadnih, industrijsko jako razvitih državah, a so socialna bremena laka, da pri naši še. nerazviti industriji povečujejo stroške izvajanja ter onemogočujejo deloma -tudi njeno izvajanje, prosimo kraljevsko vlado, da čim preje revidira našo socialno zakonodajo v okviru ratificiranih mednarodnih ■konvencij dela. Z ozirom na obstoječo gospodarsko krizo prorimo kraljevsko vlado, da uo poviša premije zavarovanja delavcev za slučaj nezgode in da odloži v zvezi s tem reformo tega zakona do izvršitve letošnje mednarodne (konference dela, koja ima na dnevnem redu tudi vprašanja zavarovanja delavcev za slučaj bo-lezini, ker bi se s predlogi in aklepi te konference mogli Uidi mi okoristiti pri omenjeni reformi. Glede tovarniškega dela ob nedeljah in praznikih prosimo, da se upošteva obstoječi zakon in da se v svrlvo definitivne rešitve lega vprašanja podvzame inicijativo v prilog izenačenja koledarja, ker se brez lega izenačenja omenjeno vprašanje ne more definitivno likvidirati. Glede vprašanja tujih delavcev prosimo kraljevsko vlado, da se zavzame za vzgojo do-tnačjh strokovnih delavcev z ustanavljanjem strokovnih šol in tečajev in da se tekom tega časa nikakor rie ovira dotoka strokovnih delavcev iz inozemstva. , (ilede državnih nabavk si je osvojil Centralni zbor resolucijo, sklenjeno dne 12. septembra 192G na IV. rednem kongresu gospodarskih zbornic in organizacij, koja se glasi: Pri državnih nabavah in delih za državo se stalno pojavljajo velike .težave, ki povzročajo znatno škodo gospodarskim krogom, pa tud' državi sami. Domača podjetnost nima pri državnih nabavah one zaščite napraim inozemstvu, kojo bi v danih razmerah morala imeti. To povzroča na eni strani nepopolnost, neprimernost in neumestna strogost nekaterih veljavnih predpisov, na drugi strani pa dejstvo, da se državna obla st v a ne drže veljavnih predpisov in sklenjenih pogodb in ne kažejo v svojem poslovanju dovoljne naklonjenosti domači industriji. iZaradi tega zahtevamo, da se predpisi o državnih nabavah čimpreje reformirajo ob sodelovanju gospodarskih krogov, in apeliramo na državne organe, da veljavne predpise izvajajo v duhu zakona in s potrebno obzirnostjo in naklonjenostjo napram domači industriji. ••■■.■■■ Zelje in zahteve industrije v tem pogledu .■40 podrobno navedene v posebnem referatu. '-Ugotavljamo, da ae zaikoniti predpisi o carinskih ugodnostih za uvoz strojev in njihovih delov ter materijala pogosto ne izvajajo •r. zadostno obzirnostjo napram naši še mladi industriji. Spričo lega prosimo, da se razpis generalne direkcije carin C br. '39.200 od 9. septembra 1926, ki ureja izvajanje omenjenih predpisov; revidira ob sodelovanju zainteresiranih gospodarskih (krogov in sicer sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije kot na jm er oda jne jš im činiteljem za izvajanje industrijske politike. Posebno prosimo, da se pri izvajanju za-kohito predvidenih carinskih ugodnosti v prilog pospeševanja domače industrije v prvi vrsti upoštevajo gospodarski oziri ne pa samo začasne fiskalne koristi državne blagaj-riiče. Nekaterim panogam naše industrije preti velika škoda vsled inozemskega. dumpinga. R^di tega prosimo vlado, da s primernim) odredbami zaščiti domačo podjetnost po vzgledu drugih držav, posebno Češkoslovaške republike, ikoja je z zakonom z dine 22. junija 1926 uveljavila posebno odredbo za zaščito svoje industrije napram inozemskemu dumpingu. . . Za 'zaščito naše mlinske in klavmškc industrije prosimo, da se carina na moko in •mast ter slanino ponovno uveljavi v celem iznosu. Industrija, trgovina in obrt so preobremenjene razen z državnimi davki posebno še s Hamoupravnimi dokladami in davščinami. ikoje onemogočava,jo razvoj, večkrat pa tudi ogrožajo eksistenco gospodarskih podjetij. Z ozirom na to prosimo vlado, da posveti svojo največ jo pozornost vprašanju avtonomnih doklad in davščin in da podvzame vse .korake, Iti so potrebni, da se. obremenitev trgovine, industrije in obrta s samoupravnimi bremeni zniža na racionelno izmero, pravično in mosljivo za vse gospodaiske panoge, in v bodoče prepreči, da bi bila trgovina, obrt Ln industrija objekt eksploatacije neracionalnega samoupravnega gospodarstva. Dalje prosimo, da se s finančnim zakonom za proračunsko dobo 1927/28 zopet prizna davčna prostost za nove zgradbe, ki je veljata do konca leta 1925, da se na ta način pospeši stavbena podjetnost, zmanjša stanovanjska beda iz zniža najemnina. V novi zakon o neposrednih davkih je treba sprejeti določilo, da so zgradbe v času,, v katerem -niso oddane v najem in se tudi na drug način ne porabljajo, davka proste, dalje da se v podstavo pri izračunanju rentabili-tete* podjetij,''ki javno polagajo račune, ne "vpoštevajo davki in pribitki, kolikor so vra-čunjeni v davčno podstavo samo. Končno " prosimo, da se v novem davčnem zakonu reši vprašanje obdavčenja tujega 'kapitala na način, ki ne bi oviral dotoka tega kapitala v našo državo. Centralni zbor industrijskih korporacij ugotavlja, da sta se v teku zadnjih 7 mesecev prometno ministrstvo in generalna direkcija jako mnogo trudila za reformo vseh panog prometne službe in z zadovoljstvom podčrtava, da so ta oblastva v stiku s predstavniki Centrale in njenih korporacij ob vsaki priliki kazala pripravljenost za sodelovanje. Centralni zbor smatra za svojo dolžnost, da izraža željo, da se sedaj pričeto sodelovanje nadaljuje in razširi in v to svrho predlaga in prosi, da se vse zakonite in administrativne odredibe, ki se za prometne priprave pripravljajo in bi v praktičnem izvajanju imogle kakorkoli vplivati na interese narodnega gospodarstva in državnih železnic, ne .uveljavijo preje nego se v medsebojnem izmenjavanju naziranj ne čujejo mnenja gospodarskih krogov. Centralni zbor naglaša, da je v interesu ne samo gospodarstva, ampak tudi državnih železnic potrebno, da se posveča največja pozornost stanju voznega parka, (ki je kljub vsej dobri volji in velikim naporom od strani uradnih predstavnikov prometnih naprav v zadnjih 7 mesecih pokazal velike nedostatko glede nezadostnega števila specialnih voz, posebno hladilnih, dalje voz za les, premo" sladkorno peso in živo živino. Tudi ob tej priliki smatra Centralni zbor za dolžnost, da naglasi, da je v interesu gospodarstva in državnih žoleznic potrebno, da se poveri uprava celokupne mreže ozkotirni li železnic v Srbiji starih meja in v Bosni Hercegovini samo eni železniški direkciji in sicer oni v Sarajevu. Centralni zbor stoji z ozirom na sedanje prilike v domači industriji na stališču, da je neobhodno potrebno v vseh smereh z vsemi sredstvi razširiti in popolniti poslovanje tarifnega odbora, da bi se posameznim panogam narodnega gospodarstva preprečilo vse. težave, ikatere jim v poslovanju povzročil,io prometne razmere in vse nevarnosti, katere jim prete od inozemske ikonkurence v notranjosti naše države, kakor tudi preko naših državnih mej. Pospeševanje kmetijstva v ljubljanski oblasti. Brez velike reklame vrši strokovno kmetijsko šolstvo skupno s s rezkimi referenti za kmetijstvo intenzivno delo za tehnični in kulturni napredek našega poljedelstva in živinoreje. Po aktiviranju oblastnih skupščin je pričakovati v tem oziru še intenzivnejšega dela, ker spada v njih delokrog poleg drugih agend tudi pospeševanje gozdarstva in veterinarstva, kmetijstva, živinoreje, sadjarstva, lova in ri-barstva, kakor tudi tehnično poljede1]; ske izboljšave. Te panoge so poverjene kmetijskemu šumarskemu in veterinarskemu oddelku pri velikem županu. Kar se tiče kmetijstva, mu stoji na čelu oblastni kmetijski referent, do-čim so dodeljeni vsakemu okraju srez-ki kmetijski referentje. Naloga teh referentov je, da prirejajo potujoča poučna predavanja in strokovne tečaje med kmetovalci, poučna potovanja, razstave itd. Leta 1926 so priredili vsi srezki kmetijski referentje v celi oblasti 220 predavanj in 30 kmetijsko strokovnih tečajev. Kmetijsko šolstvo je v naši oblasti zastopano z edino kmetijsko šolo na Grmu, ki jo je prevzela po prevratu država v svojo oskrbo. V začetku šolskega leta 1927/28 se je ta kmetijska šola, ki je imela preje speci jelen značaj živinorejske in sadjarske šole, spremenila v speci jelno kmetijsko - živinorejsko šolo. Za vinorejski in sadjarski pouk pa je za učence 'ljubljanske oblasti določeno 10 brezplačnih mest. Kot popolnoma nova šola svoje vrste se je letos ustanovila sirarska in mlekarska šola v Škofji Loki, pri kateri primanjkuje le še kredita za zidanje učnih prostorov. Dotlej se nameravajo obdržati večmesečni sirar-ski in mlekarski tečaji pri Sirarski in mlekarski zadrugi v Škofji Loki. Zelo priljubili so se med kmečkim prebivalstvom takozvani potujoči kmetijsko - gospodinjski tečaji pod vodstvom ene učiteljice - vodnice in ene pomožne učiteljice. Na teh tečajih se nauče dekleta kuharstva in gospodin jstva, a tudi ravnanja z deco potom priključenih socijalno-higijenskih tečajev, ki jih organizira Zavod za so-cijalno zaščito dece v Ljubljani. Vsako leto se vrši 9 do 10 takih tečajev od oktobra do julija, ki trajajo 8 do 10 tednoV. Stroški zanje so razmeroma majhni (41.400 Din), seveda izklju-oivši plače učiteljic,: ki znaša ca. 37.000 Din na leto. jPoleg teh od države osnovanih tečajev in šol so v ljubljanski oblasti še tri gospodinjske šote iti sicer v MarijaniŠču, last Kme- tijske družbe v Ljubljani in gospodinjski šoli šolskih sester v Repnjah in Šmihelu. Te šole so od države subvencionirane. Potreba vzornih posestev in kulturi-zacije Barja. V naši oblasti imamo po zadnji kmetijski statistiki 145.500 njiv, 152 tisoč 200 travnikov in 136.000 pašnikov. V teh glavnih kmetijskih panogah od prevrata naprej ni opažati kakega posebnega napredka. Potrebno bi bilo, da se uredijo zopet vzorna posestva, kakor obstojajo sedaj v Mali Loki in na Robežu, da se osnujejo senienogcjske postaje in še ena preizkusna postaja za krompirjeve vrslc na Gorenjskem. Posebno pažnjo. pa bi bilo treba posvetiti razsuševanju in kulturi obširnega ljubljanskega Bar>, ki bi s časom lahko postalo prava žitnica oziroma cenik za celo ljubljansko oblast. Konjereja in govedoreja. Kar se tiče konjereje, se je tudi ta kakor v Avstriji pretežno od države pospeševala z licenciranjem žrebcev, premovanjem konj, upravo žrebčarn. Govedoreja, ki je bila poprej zadeva deželnih zborov odnosno odborov, se je v okviru kredita pospeševala cd kmetijskega oddelka z licencovanjem plemenskih toikov in preskrbo posameznih krajev s takimi biki plemenjaki potom državnih podpor, nadalje s premovanjem goveje živine itd. V zvezi z živinorejo se ie podpiralo tudi mlekarstvo s strokovnimi navodili v posameznih mlekarnah in sirarnah ter s podporami za posamezne mlekarske zadruge. Slično se je pospeševala tudi ovčjereja in prašičjereja. Kriza našega vinogradništva. Ena najvažnejših kmetijskih panog je vinogradništvo, žal, da pada letni pridelek od leta do leta. L. 1914 je znašal še 300.000 hi, med vojno pa je znatno padel in od tedaj mu je ostala padajoča tendenca. Tako se je pridelalo: 'leta 1913 230.000 hi, leta 1924 128.000 hi, leta 1926 95.000 hi. Vzrok za ta žalostni pojav je v močnem pojavu trtnih bolezni, še več pa v opeša-nju vinogradov vsled ostarelosti. Obnavljanje starih vinogradov se le redko kje vrši, ne da bi manjkalo morda pouka ali trtnic, pač pa nimajo vinogradniki potrebnega denarja, Od trtnic obstoje še 3, namreč državna v Novem mestu, Arnovih selili in v Kostanjevici, snuje se pa trtnica v Mali Loki. , ‘ . Kriza našega vinogradništva je v tem, da lastniki ne morejo izvoziti svojih pridelkov v inozemstvo. Doma-či, trg je prenasičen cenejših dalmatinskih in banatskih vin. Kletarstvo je zaostalo, eksportna trgovina pa ni organizirana. ■' Stanja sadjarstva. Kar sem omenil o vinogradništvu velja tudi za sadjarstvo. Pokrajina, ki šteje nad 8200 sadovnjakov in ki raste' na njih 980.000 jablan, 500.000 hrušk, 640.000 češpelj, 140.000 češenj 150.000 orehov, bi morala mnogo več izvoziti kakor 1200 vagonov jabolk, 400 vagonov češpelj, 300 vagonov hrušk, 200 vagonov češenj in 60 vagonov orehov. Na kakovost dobrih sadik se ne polaga nikake važnosti, manjka v oblasti tudi dobrih drevesnic-Sedaj obstojata samo dve, državna v Kostanjevici in ona v Ljubljani, ki je last Kmetijske družbe. Trgovina in ekspert nista organizirana, umna predelava za izvozr načip konserviranja se vrši le v tovarni na Vrhniki. Sadjarska in vrtnarska družba za Slovenijo skuša po privatni inicijativi te razmere zboljšati. Napredovanje čebelarstva. Končam pa z veselejšo sliko našega čebelarstva. To napreduje pod raz-umnim vodstvom Čebelarskega društva za Slovenijo prav lepo. Po zad-njih statističnih podatkih imamo v ljubljanski oblasti 32.800 panjev/čebel od teh je 17.000 s premakljmm delom* Tudi zdravstveno stanje čebel je prav ugodno, ;ikar je važno, ker se kranjska ^fbela' vsled svoje marljivo- sti kBfkosti ,yedrid'bolj izvaza v inozemstvo, ^^ebno na Švedsko in Holanffifo’ Slovensko Čebelarsko dru štvo je dobivalo podporo iz izkupička Razredne loterije, toda izrecno le za prirejanje tečajev po deželi. V ljubljanski oblasti šteje to društvo 48 podružnic in 950 članic. Slednjič omenim še razveseljivo dejstvo, da se je koncem leta 1927 ustanovila v Št. Vidu ob južni železnici Prva čebelarska šola v Sloveniji, ki se otvori letos v jeseni. Gozdarstvo. Ljubljanska oblast je bogata na gozdih, saj šteje 406.155 ha gozda, to je 44.5% celokupne ali vsaj 46.7% produktivne površine te oblasti. Od teh gozdov je največ gozdov pcedincev in malih posestnikov (334.106 ha), večje površine zavzemajo fideikomisni in solastniški gozdovi kakor tudi gozdovi verskega zaklada. Za povzdigo gozdarstva 3e je oskrbelo z gozdnima drevesnicami, ki so omogočile malim posestnikom nabavo gozdnih sadik po zmernih cenah. .V ljubljanski oblasti je 7 državnih gozdnih drevesnic, namreč v Novem mestu, Kočevju in Logatcu. Na novo so se ustanovile po prevratu v Kamniku, v Škofji Loki, v Črnomlju in v Radečah pri Zidanem mostu. Te zadnje nadoroestujejo starodavne državne gozdne drevesnice na Tržaški cesti v Ljubljani, koje zakupa ni bilo mogoče več podaljšati. V teh drevesnicah se je oddalo do lanske jeseni računši od ujedinjenja 13,873.000 sadik. Ker je les v naših goratih krajih prvovrsten eksporten predmet, imamo v naših gozdovih morda naše najlepše gospodarstvo. Te gozdove pa je treba vzdrževati in varovati, da ostanejo plcdonosni. Za povzdigo in vzdrževanje teh drevesnic je bilo lansko leto za ljubljansko oblast dovoljenih 20.000 dinarjev. Nekaj idej iz prakse. (K. Tiefengruber.) V neki brivnici najdem jako čedno izdelan napis: »Eleganten gospod se pusti vsakih 14 dni stniči.4 V pojasnilo tega vzpodbudnega vabila mi podjeten brivec še razloži; da si skrbno noti ra vsako striženje po dnevu in naslovu stranke. Po 14 dneh se dotični gospod prijazno po telefonu opozori, da se bo treba oglasiti pri brivcu; opozorilo se izvrši, če ni telefonske zveze, po dopisnici. . v Taka priporočila, v vljudni obliki seveda, prav dobro zaležejo. Sobotna izdaja nekega dnevnika prinaša redno sledeč oglas: »Danes jo čas, da si preskrbite nedeljski sijaj — na svojih čevljih z našo »Kristak-krenro.«’ M ••■ ■•■:"■ ■■• M Nek trgovec oglašuje blago po 15.5 centimov in zagotavlja, da vrne pri vsakem nakupu polovične centime, ~i Neverjetno, koliko radovednežev je mož privabil na ta način k nakupu ter res vračal polovične centime, ki jih je prej pustil prerezati. Seveda je te po-lovičnike jemal tudi v plačilo oziroma jih po dva zamenjal za celega. — Izvrstno se je obnesla špekulacija na radovednost občinstva. V izložbi čevljarske trgovine prome-nira za zastorom dama, vidijo se samo nežne nožiče kakih 30 cm visoko. Ljudje kar oblegajo okno ter ugibajo, čegave so pač te v krasne čeveljčke obute noge. Tiskarsko podjetje dostavlja svoji reklami sledečo opazko: »Tiskarna, na katero se lahko zanašate; v slučajih zamude znaten popust cene.« Vse nujne tiskovine se naročajo pri tem inserentu, ki se tudi točno drži svojih obljub. Čez dvajset let obstoječa trgovina si zamisli sledečo propagando: V triindvajsetem letu obstoja se ce-ne vsaki robi tako znižajo, da znašajo odlomki novčane edinice 23. Kar je n. pr. prej stalo 9.50 frankov, se prodaja sedaj po 9.23. Cene naj občinstvo opozarjajo, da obstoja tvrdka 23. leto. Neka vrtnarija -podari vsakemu kupen navodila za nego 'Miljene ;cvetlice. IzdelovateTj varovalne naprave za čeke jamči vsakfeimi ^p&Sfe&tniku^ttefea aparata za polno varnost čekov, ki so ž njim napisani. Sicer pa obstojajoč Ameriki posebne. čekovne zavarovalnice, ki proti zmerni premiji izdajajo zavarovane čekovne zvezke. Trgovina s kavo in čajem ima za svoje odjemalce vedno porcijo tega okrepčila pripravljeno. Na dimniku kavne pražarne sem videl nastavek v obLiki vrča; dim odhaja iz 'izlivnika ter napravi vse skupaj vtis ogromne posode puhteče kave. Na podoben način propagira neko podjetje svoje smodke; samo da je ta izdelek v nadnaravni velikosti videti na tovarniškem autu ter se iz smodke vedno kadi; ideja je prav spretno vršila svojo propagandno dolžnost. .Imenitno jo je pogodil slaščičar, ki je privabil v zimskem mrazu vse polno otrok pred svojcr izložbo s tem, da je spuščal skoz posebno odprtino pri oknu vročo soparo, ki je prijetno razgrela ves prostor pred izložbo, — če že ne drugače, pa vsaj iz hvaležnosti vstopi tupatam raje k temu dobrotniku kak otrok in — kupi. V KATEREM ZNESKU SE PLAČUJEJO PREDVOJNE ZEMLJEKNJIŽNE TERJATVE, ZA KATERE JE BILO PLAČILO DOLOČENO V ZLATU. Holandska banka Dona je nekemu veleposestniku še pred vojno posodila na hipoteko znesek 193.000 K. Dolžno pismo je določevalo plačilo dolga v zlatu. Po končani vojni je hotel dolžnik poravnati dolg v papirnatih kronah, kar j© pa banka odklonila. Po petletnem pravdanju je pred kratkim razsodilo kasacijisko *.-odišče v Novem Sadu, da je dolžnik dol-7-an plačati znesek dolga v dinarjih. Svojo sodbo utemeljuje s tem, da je dolžnik dobil posojilo izplačano v papirnatih kronah, -* .»£. * * * TEŽNJE AVSTRIJSKEGA G0RNJE-ŠTAJERSKEGA TRGOVSTVA. Graška Zveza trgovskih gremijev in zadrug je imela pred kratkim svoj letoi zbor. — Na zboru se je poleg običajnih formalnosti razpravljalo o krošnjairstvu in o odpiranju trgovin ob nedeljah. Za odpravo krošnjarstva zahteva Zveza, da v večjih krajih določijo oblastva posebne kontrolne organe, ki bi preprečevali, da bi krošnjarile osebe, ki nimajo za to dovoljenja. Glede odpiranja trgovin ob nedeljah je poročevalec predlagal, da naj bodo trgovine ob nedeljah namesto od & do 12, ure odprte cd 7. do 11-jure. Precejšnje število zborovalcev je bilo Proti tej izpremeinbi, ker kaže izkušnja, ■da se na deželi proda" 'ob nedeljsh največ še'od ll. do 12. ure. Končno so »e zborovalci zjed-Lmli, da naprosijo dežel-nd vlado, naj okrajna glavarstva' potom posebnega zatfoha pooblasti, da vsako za svoj okraj uredi trgovinsko poslovanje ob nedeljah. ■ • r ':V i®#- « -/ * ... • <** .4» ,» * ‘v m/•-m • : POŠTNI ZAVOJI.NE SMEJO V RUSIJO. Ruski ljudski komisariat za trgovino opozarja v ruskih časnikih iia naredbe, po kojih niso pripustni poštn-i zavoji inozemskih tvrdk na zasebne osebe, ki imajo •stalno bivanje v Sovjetski zvezi, in jih obmejni uradi ne spustijo skoz; dn sicer tudi-ne v slučaju, ko gre za predmete, ki jih sicer pripustijo, v Rusijo tudi brez uvoznega dovoljenja. Take zavoje pošlje dotični ruski carinski urad na tvrdko, ki jih je odposlala. Trgovina. . Praški velesejem se vrši od 20. do 27. marca 1927. -.Velesejm v Baslu. Švicarsko poslanico obvešča, da ;izdaja švicarski konzu-'at v Zagrebu za poset velesejma v Baslu od 2. do 1-2. apnila h 1. vizum po polo-vičn-i taksi. Tudi dovoljujejo švicarske železnice P ocetni kom velesejma 50% popust. Trgovski *n mednarodni sejni v Lille. 'Lille se vrši pod protektoratom predsednika francoske regubiiice -od 1. do 18. aprila, t. 1. trgovski ih mednarodni se-' ;Daj|$mc$o.Čj,,, tudi izvoznikom. iz Jugoslavije £im cenejšo udeležbo ha ■semnju, je uprava semnja dala na razpolago vsem zbornicam naše države prostore v svrho ureditve kolektivne razsta-v5°Tcev» grafikonov itd. Stroški bi znašali sam0 25 frankov za tvrdko. Naslovi tvrdk bi se objavili v oficielnem katalogu. Interesenti dobijo o tem informacije V pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Industrija. Usnjarska konferenca v Miinchenu. — Napetost, ki je vladala pred mednarodno konferenco usnjarske industrije v Miinchenu, ®e je na konferenci sami spremenila v atmosfero dobre volje in medsebojnega razumevanja. Pokazalo se je, da sloni večina navideznih diferenc na nesporazumljenju. Uspeh konference ni samo rešitev vseh odnosnih vprašanj, temveč tudi dejstvo med delegati posameznih narodov vzpostavljenega stika, s čimer je dano jamstvo stvarnega razvoja in mirne diskusije v bodočnosti. Delegati so se po smislu zedinili na sledečo resolucijo: Na konferenci Mednarodne strojarske zveze 11. in 12. februarja 1927 v Miinchenu zbrani delegati Belgije, Nemčije, Anglije, Italije, Avstrije, Poljske, Češkoslovaške in Ogrske izjavljajo, da so > principu za prost in neoviran promet s strojenimi in nestrojenimi kožami. Splošno s e priznava, da je gospodarski položaj usnjarske industrije v srednjeevropskih državah izredno težaven in da zahteva splošna odstranitev izvoznih omejitev neko prehodno dobo. A ta prehodna doba naj bo kolikor mogoče kratka. Dalje delegati priznavajo, da je popolnoma prosti izvoz kož v zvezi s carinskimi odredbami za usnje in za usnjeno blago, v kolikor so prohibitivne. Vse dežele naj vplivajo v tem smislu na svoje vlade. Izvršilni odbor se naproša, naj v kratkem ugotovi učinek predlaganih odredb in naj napravi eventualno druge kome industrije je bit nvočno pod vplivom konkurence na svetovnem trgu in pa domačih razmer, ki so že v sladkorni kampanji 1925/26 slabo vplivale. — Število brezposelnih je v decembru nekoliko naraslo, od 20.150 na 22.310; to je povzročila zimska seJu-: goslovenski Lloyd«, ki označuje Merkurjev jour fix, na katerem se je proslavljala dr. Windischerjeva petdesetletnica, za demonstrativno manifestacijo solidarnosti vseh slovenskih gospodarskih krogov. Manifestirali so trgovci, obrtniki in ia-dustrijci in dasi je imela manifestacija kolikor toliko oseben značaj, je vendar značilna za prilike v vrstah gospodarskih krogov, ki smatrajo solidarnost za najboljše orožje v borbi za ob sta neki Simpatičen članek je posvetila dr. Win-discherjevemu jubileju med druginij,Jy*' di tržaška »Edinost«, ki‘se z lepimibev' sedami spominja zaslužnega javnega delovanja jubilanta. Španski Vicekonzul' v Beogradur^Iihi! strstv.0 inostranih del je obvestilo Zbornico za trgovino, obrt in j španska'! vlada imenovala za svoje častnega vicekonzula v Bp.oj-rfadii Hektara Grataroli, kojemu ,je naša^ že podelila eksekvatur. 1 Britanski častni konzul v Sarajevu.1, Britanska v|ada je imenovala za svojggji častnega konzula'v Sarafjevu g.; li:. Ale^ sija Grigai kojefriu je. naša vlada le^poV delila efkšekvatur. ; . Veljavnost naših izpričevat ^ ifurčiji Turški;poslanstvo je obvestilo naše ministrstvo inostranih del, da -polnomočja izdana v inozemstvu, 'nimajo veljavnosti v Turčiji, niti jih bodo upoštevala sodnij: in druga oblastva, ako ni^o- jzdanp. nepoJ sredno 1----’ " veljaji pristojni' turški kbnžifl^fl: RSvrtotako si morajo izvršiti vsi prevodi -rternh doku-mentov, koji se imajo predložiti turškin oblastvom, pri tui^kih -kohzhlatfh^aTi pr javnih notarjih v Turčiji. Borza dela v Mariboru Bče ža^ Bosno tesarja .(polirja), samostojno mpč. .SJaiito-vanje, razsvetlava in kurivo »prosto* v Poljedelska razstava v Pfagi. 'Kakor ►■vsako lete priredi t.udi letos [P^ljeidelsiko udruženje Češkoslovaške republike v dneh od 14. d o'22. maja znano poljedelsko razstavo v Pargi. Cilj razštave je nuditi splošno sliko razvoja .poljedelstva in razvoja poljede^p-industrijskega v ceK republiki, delovati k nadaljnjemu napredku poljedelstva, posredovati direkten stik izdelovalcev s konsumenti in UubUfo* podpirati razimiožitev produkcije. Ku/-~ stava je razdeljena na številne skupine in -sicer: rastlinstvo in poljedelstvo, sploh gospodarstvo, živalstvo, poljedelska industrija, poljedelski stroji, zadrugar-stvo itd. Poleg tega 'bodo prirejen# še razne posebne razstave itd. Posetniki te razstave imajo na tel. železnicah 33% popusta. Gospodarske vesti. Italijanska petrolejska tvrdka Azienda Generale Petroli (skrajšano Agip) je zvišala delniško glavnico od 100 milijonov lir na 140 milijonov, in si obetajo od tega zvišanja velikih uspehov. — Od Dunaja (lo Rima rabi brzovlak 33 ur, piroga je dolga 100() kilometrov. Italijanski pilot Pasqua'li je preletel sedaj to razdaljo v rekordnem času 5 ur. V Alpah javsno vreme, v Apeninih dež in. sneg. — Ameriški nacionalni dohodki so znašali leta 1921 62% milijard dolarjev, lani pa 892/3. — Anieri-kanci kupujejo dve češkoslovaški papirnici. — Italijanski uvoz lesa znaša po kadnjili statističnih podatkih 1,539.000 ibn. Na Jugoslavijo pride 680.000 ton ali 44%, na Avstrijo 560.000 ali 36%, n n Rumiunijp 108.000 tori ali 7%. — Brezposelnost v Gornji Slezi ji narašča; ni čudno; izvoz premoga se je vsled k on- j čanega angleškega štrajka zelo zmanjšal. Število brezposelnih se je dvignilo že na 48.000. V zvezi s tem je poljski ministrski avet znižal eksportno tarifo za premog od 10'A' na l'A zlatov. Naniera-yajo začeti nova pogajanja med nemško češkoslovaško industrijo stekla. — 25. m. se je sestal v Rimu gospodarski od-Zveze narodov. Na programu so bila drugim sledeča 'vprašanja: diplo- matiČna konferenca, tičoča se odstranitve izvoznih prepovedi; ženevski dogovor o carinskih formalnostih; boj proti napačnim carinskim napovedim; poenotenje meničnega prava; ustanovitev mednarodnega rudarskega zavoda^ — Poljski producenti sladkorja so dvignili ceno za 10 zlatov pri 100 kg. Zato so s« dvignile tudi že cene v detajlni trgovini. — Tovarne poljedelskih strojev na Češkem so v zadnjem času stalno dobro zaposlene, skoraj vsa podjetja delajo 48 oT na teden. Na sejme pa industrija strojev ne bo več pošiljala, ker so razstavni stroški previsoki — Istočasno z zborovanjem jeklenega kartela se bo vršilo v Otisseldorfu zborovanje mednarodnega kartala tračnic, ki se ga bodo udeležili' ludi Angleži. — 25. t. m. so se začele trgovska pogajanja med Jugoslavijo in Če-žKošlovaško. industrija bombaša v Češkoslovaški poroča o zboljšanju položaja. Obirate so mogli -v več slučajih razširiti! Prodaja je dobra ne samo v inozemstvu, temveč 'tildi 'doma, kjer so konsumenti xenda rl«-že -marali začeti z nakupi. -t- Boj med' producenti sladkorne pese in med sladkorno industrijo v Jugoslaviji glede cen je rodil novo sladkorno tovarno v Srbiji, ki razpolaga z dnevno kapaciteto 1000 met. stotov pese. Govori se, da bodo producenti tudi drugod ustanovili lastne sladkorne tovarne. — Avstrijsko finančno ministrstvo je izdelalo temeljni načrt za financiranje ek-sporta v Rusijo; krediti gredo do maksimalne izmere 100 milijonov šilingov. — Lani so producirali v Češkoslovaški 674.000 ton jekla. — Marčni kupon prioritet železnice »Donava Sava Adrija« se bo od 1. marca nadalje plačal po 77 cents. Odbor obligacionarjev poroča, da se bo to zgodi lo samo izjemoma, z ozire ni na drugi obrok jugoslovenskega odplačila. — Nemška zveza cevi je znižala cene- povprečno za 2 do 5%, z ozirom mi to, da jih je znižala tudi angleška zveza.' — Položaj angleške premogovne industrije se s-taln-o boljša, število zaposlenih delavcev je preseglo že 1 milijon, produkcija gre pa na 5,500.000 ton teden. — Dočim je bila ogrska tekstilna industrija doslej dobro zaposlena, kakor poročamo na drugem' -mestu,'- se je v zadnjem času njen položaj precej poslabšal. Število ins-olvenc je naraslo, vendar pa trpijo zaenkrat kv prav majhna podjetja. — Češkoslovaška Narodna banka jo predložila 24. t. m. svojo prvo bilanco za leto 1926. Čistega dobička je 31,599.000 Kč, obrestovanje 7 V* %. — V januarjit so naročili Rugi na Češkoslovaškeim za 16 K- milj. Kč poljedelskih »trojev,'papirja, celuloze, svinčnikov itd. — V Češkoslovaški bo ostala cena sladkorja za marec nespremenjena. — Žični kartel, ki obsega doslej samo belgijske, nemške in češkoslovaške tovarne, -mislijo razširiti tudi na druge države. — Vereinigte Stahhverke izkazujejo 26.46 milj. mark Čistega dobička in bodo razdelili 3 odstotno dividendo. — Indijski denar rujpijo so stabiliziral^ na 1 eh 6 d, torej na poldrugi šiling. — Moravske tiskarne so se soglasno izrekle proti ustanovitvi nameravanega papirnega kartela. — Število dunajskih bančnih nastavljencev ceni »N. Fr. Pr.< na 7600. V letu konjukture 1923 jih je bilp 18.500. V stari Avstriji Hnmppm*. so shajale banke s 7100 na slavljenci. — Avstrijci so izdali brošuro z naslovom »Oesterreich«, kjer razmotrivajo možnost nahajanja petrolejski]) vreleev v Avstriji.- Veletrgovina | NOGAVICE raan« vrilc, veaenlno. naramnice, vesalk«, »**pr ne tobce ler drugo fjolon-In hrftlko >»«90 nudi tvrdka OSVALD 00BEIC i P»KI» Škofijo S*kv. t* »V. JAKOBA TKO *TRV-Na debelo! Zoltane eenel In v Ljubljani pripore!« Špecerijsko blago raznovrstno Iganjo, moko In dololno prt-dolko. • Razno vratno rudninsko vodo. Lastna pralama >• kavo In ml|n za «Mlav« s •laktrtCnlm obratom. Conlkl na razpolago! TRŽNA POROČILA. Tržne cene v Ljubljani, dne 26. februarja 1927. Kilogram govejega mesa Din 15 do 18, teletine 17 do ‘20, prašičjega 19 do 22.50, slanine 19 do 20, ribe in sala 21, masti 23, koštrunovega 13 do 14, jagnetine 20, koaliika 20, kokoš 25 do 35, petelin 30 do 40, raca 30, domač zajec 15 do 20, kg krapa 25 do 30, linja 25, ščuke 35, sulca 60, klina 15 do 20, mrene 25, pečenke 10. Liter mleka 2.50 do 3, kg surovega masla 44, čajnega 55, masla 44, siirčka 10 do 12, par jajc 1.75 d j 2, kg belega kruha 6, črnega in rženega 5, kg jabolk 6 do 12-, pomaranča 1 do 2.50, limona 0.75 do 1,-kg orehov 12, lu-šenih orehov 34, kg pšenične moke itev. >0«-5i75-d-o 6, kg tržaške ajserice 16, endivije 46, motovilca 40, radiča 18 do 20; zelja 6 do )10» - kislega zelja 3.50, ohrovta 8 do; 10k karfijol 8 do 10, špinače 18- do 20, graha v stročju 20, čebule 4 do 5, fe-sna 8 ;do 10, krompirja 2, repe 1.50, kisle repe 2.50 do 3, korenja 1.50 do 6,, peteršilja in zefleojave za juho 8. i Mariborski trg, dne, 26. februarja. J#27. Dne .26. februarja, je bilo, na marjbor-skem trgu 60 slaninarjev z 212 zaklanimi, svinjami, kjer so prodajali meso in sla-, nino po običajnih cenah Din ,10-50 .do. 27 za kg na drobno, oziroma 14 do 17 Din za kg Ha debelo. Tudj pri domačih so bile cene iste kakor pretečeni teden. Vob-če pa je bil trg prav dobro založen in obiskan. Perutnine je bilo samo okoli 400 komadov, radi česa so bile cene nekoliko višje kot pretekli teden. Domači zajci so se prodajali po 8 do 30, divji -pa po 30 do 60 Din komad. Kro-mpir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Krompirja je bilo malo; prodajali so ga po Din 2 do 2.50 kg, kislo zelje 3.50 do 4, kisla repa 2 do 2.50, grah v stročju 18 do 20, maslo surovo 40 do 44, kuhano 44 do 48, čajno 50 do 60, med 30 do 35, solata 12 do 14 Din leg, rep-incel 1 Din kupček, e 35 Din kg. Lesena in lončena roba 1 do 120 Din, brezove metle 2.25 do 6, leseni vozički 100 do 300 Din komad. Seno in slama na mariborskem trgu. V sredo 23. februarja je bilo 11 voz sena, 4 vozove slame, v soboto 26. februarja pa 10 voz sena, 5 voz slame na trgu. Prodajalo se je seno po 70 do 100, slama pa po 45 do 55 Din za 100 kg. DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 7. marca t. 1. -pti Dravski statai -vojni bolnici v Ljubljani glede dobave raznih živil (moka, testenine, riž, fižol, zdrob, mast, jedilne olje. suhe sli.ve, sladkor, kava, vino, mleiko, , meso); pri direkciji državnih železnic v Subotici gl^de dobave vodogrevnifc :iw dimnih lokomotivnih cevi. — Dne 16-; ■marca t. L pri direkciji državnih želemifr* v Ljubljani glede dobave lopat. — Dne 18. imarea i. 1. pr-i Intendanturi II. anmij-.-ske f. oblasti v Sarajevu . glede . dobave 4*50.000 kg ovsa; pri direkciji državnega rudnika ,v Zabukovci. glede oddaje igira-ditve .vodovoda; pri Intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani, glede -dobave 280.000 kg ovsa. — Dae 2U xn»r» ca j. 1. prj. Upravi državnih monopolov v Peogradu: iglede .dobave 750*000 komadov kartonskih ovitkov za luksuzne .ci- . gargte.* — Dne..22. ..marca ,4. J, ;jwji dir. te-koiji državnih ielesnk v Sarajevu glede? dve ploščatega železa. . Veletrgovina S1 In M «p—rUK« rob* Talpa In folMna vinskega kisa, ek i o« s.» LjubUena natflneiil In naiokusnelii namtenf kis; it; prlstn«9» vina« lahliopif Pww»oi a Tehnitno In MslienKno nalmoder* . neje urejena W«arna v luaoslaviii. Ptaanu: L|ulM|*«ia. O-^Mk« Mata la. **• »***. Tovarna krogljičaatih tečajev, (Ku$«lle0erfabrik) tič« v večjih mestih? v Ponudbe na Aloma Companj/ anončno. in reklamno druih«: Beograd. Kol*rčeva>,7. > TputO PEBILO "SSiSšS bltau P>»l>inov«B» »P®* manlka. IM4«« CMMl M «»• •» •f Naročajte in Širite povsod trgovski Ma, IMak«, top#*, lt4. UUBUANA, Simon Or^orfllaaa ulka «. m*«* m<■» ' • *'V-T . . ■ ———————«—■ LMCfni — Ural* IVA* PU08.