List 2'9. Gospodarske stvari Kako pridelovati lepo salato ^^endivijo^^ Ker je bilo v 26. listu „Novic" povedano, kako se od tako zvane „endivine salate" lepo seme prideluje^*) povemo naj danes, kako se lepa enclivija sama prideluje. Povemo to posebno zaradi tega, ker je ravno zdaj čas za pridelovanje endivije nastopil. Endivija, nemški „Endivia", latinski „Cichorium Enđivia'% se povživa, kakor navadna salata, ona je tudi, posebno kar se nekaterih sort tiče, navadni solati (lactuca), v listji jako podobna, ne pa tako v okusu, uže celo pa ne v cVetji in semenu. Okusa je endivija grenkega zelo tako, kakor regrat ali radič, nemški „Cickorie", latinski „Cichorium Intjbus", v cvetji je pa popolnem regradu podobna, kajti ona cvete na visokih, jako fraskastih steblih modro-plavo, ne pa, kakor navadna salata rumeno; in isto tako popolnoma podobna je endivija regratu tudi v semenu, katero je le nekoliko bolj belkasto memo regratovega. Sort endivije razločujemo v glavnem tri, namreč: 1. tako s celim širokim listjem, 2. tako z bolj ali manj razdeljenim in ozkim listjem, 3. tako s popolnoma razrezanim listjem, katero tudi mahovito endivijo imenujemo. Vse tri sorte zamorejo v naravnem stanu ali zelenega ali pa tudi rumenega listja biti. Poslednje se imenujejo navadno rumene sorte, in niso čisto nič boljše, pač pa navadno še slabše memo prvih. Katera sorta med naravno zeleno-listnatiroi da je najboljša, se ne more reči, kajti v enih krajih cenijo celolistnato, v druzih mahovito, v tretjih zopet narezano listnato. Najbolj izdatna je odločno celolistnata endivija. Endivija je posebno zaradi tega velike cene vredna salatna rastlina, ker nam daje jako fino okusno in zdravo salato, in to ob času, v katerem druge navadne salate več dobro vspevati nečejo, to je, v poznem poletnem času, v jeseni in tudi še pozimi; in pa ker vročino, kakor tudi mraz med prevaževanjem veliko boljši prestaja, kakor pa navadna salata. Seje se endivija v prvo navadno še le koncem junija začetkom julija, to je, takrat, ko navadne sorte salate zaradi vročine nič več pravih glav delati ne- *} V naslov vrinila se je tiskarska pomota. Vred. čejo, marveč hitro mlečnate postanejo, ter v seme šinejo. Seje se na fin, gnojen rahel svet, in pokrije se, da setev pred vročino zavarujemo, po dnevu z vejami ali slamo. Setev se more, ako hočemo endivijo noter v zimo vživati, vsaj vsacih 14 dni ponoviti. Zadosti dorastle rastline se presade na dobro gnojne lešice ali lehe, in sicer po načinu, po katerem jo biediti hočemo lahko na dva načina. Ako jo hočemo namreč tako biediti, kakor je to v Ljubljani navadno, to je, s pokrivanjem s slamo presadimo jo prav na gosto, tako, da pride uže na vsakih 10 po 12 cm. v čveterokotu po ena rastlina; ako jo hočemo pa s pomočjo vežnje biediti, presadimo jo Ijolj na redko na 15 do 20 cm. v čveterokotu. Presajena endivija se pridno zaliva, ter vsaj enkrat opleve ter oštrklja. Kedar je endivija zadosti dorastla, to je, kedar je tako gosta postala, da zemljo popolnoma zakriva, prične se biediti, kajti nebledena je trda, pusta. Po ljubljanskem načinu se bledi prosto s tem, da se prav gosto presaja, in da se, kedar je dovolj dorastla, s slamo, listjem itd. pokrije. Po tem načinu se doseže uže prav lepo oble-dena endivija, vendar ima ona, ker je v veliki goščavi rastla, to napako, da so posamesni listi sicer jako dolgi pa tudi jako ozki, in ker vsled tega listje skoro iz samega srednjega listnega rebra obstoji, je preveč palčkasto, skora ne pripravno za užitek. Veliko boljša endivija se doseže, ako se bolj redko sadi, in ako se v namen bledenja listje vsake rastline za-se, s slamo, bičjem ali drugim primernim vezilom na vrhu prav trdno v štruco skupaj poveže. Endivija mora pred vežnjo se ve da suha biti, kajti sicer segnije. Mahovito endivijo je težko , da skoro nemogoče povezati, no, zato se zamore s pokrivanjem s slamo ali listjem obledeti, ali se pa tako-le z njo postopa. Izkoplje se, kolikor mogoče, s krepcami previdno iz zemlje, in se zloži prav na gosto, pa narobe obrnjena — s koreni-kami v zrak — na kako čisto trato. Korenike pokrijejo se še s slamo ali listjem do vrha, in to, ako preveč dežuje, tako da bi endivija lahko gnjiti pričela, še s kako storijo. Da imamo endivijo dalje ko mogoče v zimo, po-kopljimo jo v suhem vremenu, ter jo prav na go^tv^ kaki kleti prisujmo. Ali se pa po ljubljanskem.'U^f^j^tc.^^ postopa, da se namreč endivija v plitve jarkeAJ^ iiaf^ vrtu prisuje, ter s slamo in štorjami pokrije, m^^kc^:! pred dežjem obvaruje. Sicer se pa tudi lahko, s,kak#>^ 230 gori povedano, na trato položi, vendar se mora potem, ako se lioče dolg'o časa v zimo obdržati; pred nastopom prave liude zime vsaj enkrat na drugo mesto preložiti. Pridobitev endivinega semena je sledeča. V južnih krajih, kakor v Vipavi, okolo Gorice itd., se pusti nekoliko prav lepih rastlin kar na prostem, kjer rastejo čez zimo. Zgodaj na spomlad presade se pa s krepami v prav prekosolnčne zavarovane lege, najboljši preko zidu ali plank vrta, in pri tem delu se jim tudi nekoliko pognoji. V bolj severnih krajih , kjer endivija zime na prostem ne prestane, se mora na jesen v lonce ali zaboje vsaditi, v teh v kleti ali mrzleai cvet-ličnjaku prezimiti, ter po tem kakor uže povedano, na spomlad presaditi. Sicer se zamore endivijno seme tudi še na drugi način zadobiti, namreč sledeči: Endivija se vseje prav zgodaj na spomlad, in se kakor navadno salata presadi. Taka endivija šine hitro v cvetje, in da tudi seme. Da je pa pridobitev semena po prvem načinu veliko boljša, ker naravnejša,— kajti endivija je dvoletna rastlina — razumi se feamo ob sebi. Ker endivijno seme prav pozno, to je še le koncem julija začetka avgusta, da v severnih krajih še celo še le začetkom septembra dozori; more zmirom dvoletno seme shranjeno biti. Da gre seme rajši iz stebalja, položi se poslednje na solnce, kjer se parkrat na dan z vodo poškropi. R. D—c.