p Ctublfani, 7, aprile* 1937 £efo * Smcv. 14 Besede svetega Za stmesS«1® mksdlm Te dni jc izSla v razdobja dveh iedoov 2e tretja papeževa okrožnica, ki je posvečena ka-| toliški Cerkvi v Mehiki. Zadnja okrožnica nosi ! datum velikonočne nedelje ter ho£« očividno i i tem označiti tipanje sv. očeta, da Cerkev v [ Mehiki vstaja k novemu življenju. V prvem poglavju govori papež o poslan-ilvu duhovščine, povd&rjajoč, naj škofje z odrom na izredno trpljenje mehiškega duhov-siStva polagajo v bodočnosti največjo važnost as vzgojo duhovščine, ki naj postane v svojem življenju svetniška. Nad*!je opozarja pap^ž na krepko »odelovsaje katoliških vernikov v ka-toliiki akciji, na socialne naloge katoliške Cerkve na temelju ljubezni in pravice. Glede javnega udejstvovanja Cerkve povdarja sv. oče. da se katoliški državljani v trenutku, kadar jim oblast odreka najosnovnejše svobod£čine vertkega udejstvovanjs, ne smejo ukloniti. Zelo važen je tudi tretji del okrožnice, j- ki govori papet o obrambi mladine. Na tem i polju ležita na vesti mehikanskih katoličanov dve veliki dolžnosti. Prva je negativna in obstoji v tem, da si morajo ns vse načine prizadevati, ds mladino odvajajo od brezverskih duše razrušujočih Sol, druga pa je pozitivna in obstoji v tem, da je treba poskrbeti, da bo mladina dobila pravi verski podnk. Je to, tako s nadaljuje papež, »osnovno in glavno vprais-[ »i*, ki stoji preti mehikarasko cerkvijo, vpra-; Sanje, ki mu je treba posvetiti vso apostolsko I pozornost.« Duhovniki in katoliški laiki rao-- r«|o, sv. oče to podčrtava, morajo ohraniti za ;8oga in Cerkev to mladino, ker bo iz nje vzresla nova Mehika. Sv. oče pristavlja, da Si" je ravno mladina najbližje njegovemu očetovskemu srcu in da mu njena bodočnost povzroča tudi najtežje skrbi. V Mehiki je mladina izpostavljena nevarnostim brezverskega w nenravnostnega tiska, protiverski propagandi, kar vse vlaga v njena nedolžna srca |8tr«P, ki polagoma umori dušo ter jo privede odkritega odpada od Kristusa. Zopet po-aavlja sv. oče, da je tudi v boju za mladino *» njeno krepost in čistost Katoliška akcija '■sta, kateri delo, ako se bo pravilno izvajala, "ajbolj uspešno, d« se mladina obvaruje pred Zvodništvom in da se ohrani Kristusu. iP?©Ži komunizmu Sv. oče Pij XI. je izda! novo obsežno okrožnico, s katero poživlja vse ljudi, ki so »obre volje, da bo postavijo složno v bran Pr<>!i brezbožnemu komunizmu ln se prizade-Vaio za vpostavitev pravičnega družabnega reda. Uvodoma pravi papež, da se je pod var-'Jtvim geslom raja na 7,emlji dvignil v naših 8rc'h brezbožni komunizem ali boljševizem, ki ima namen, da strmoglavi ne sama socialni red, ampak da poruši osnove krščanske omike same. Že Pij IX. je zato L 1846 obsodil komunizem, ki se protivi prirodnemu prava samemu in bi izveden do svojih zadnjih posledic, človeško družbo sAmo uničil Sloveči socialni papež Leon XIII. ga ]e imenoval kugo. Sedanji papež pa ga je opetovano obsodil in mu v okrožnici >Quadragcsimo annoc postavil nasproti socialni red na podlagi krščanstva. Dejstva so pokazala, da so imeli poglavarji Cerkve prav, kajti Rusija, Mehika in v zadnjem fasu Španija dokazujejo, kako je vsak poskus, da se komunizem uresniči, združen z brez-bo&tvom, preganjanjem Cerkve in rušenjem krščanskega napredka. Spričo bridkih sadov te prevratne ideje, kakor jih vidimo sedaj pred nami, je potreba, da papež zopet povzdigne svoj gla« in pokaže sredstva, kako je mogoče krščansko kulturo reSiti peklenskega biča, ki tepe danes človeštvo. Papaš najprej poudarja, da je glede forea-boštva in nravstvenih zablod pripravil boljševizma pot liberalni gospodarski red, deloma s svojo krivičnostjo, deloma s svojim bojem zoper katoliško vero in Cerkev, Koms-nizem ima olajšano svoje delo tudi zato, ker velik del svetovnega nekatoliš&ega tiska o boijievigki nevarnosti popolnoma molči (tudi slovensko napredno časopisje!) — oziroma jo prezira, in nima niti besedice obsodbe zoper nasilja, ki jih razvija boljševizem, kjerkoli pride do oblasti ali do vpliva. Katoliški nauk je enako oddaljen od liberalizma kakor od komunizma in pomeni edino pravo soglasje med potrebnim redom in svobodo, med dostojanstvom osebnosti in pravicami občestva, med skrbjo za večnost in prizadevanjem za zemski napredek in blagostanje. — Nikdar bi ne bilo ne socializma, ne komunizma, če bi liberalni državniki ne bili prezirali naukov in opominov Cerkve, in če bi gradili državo na temeljih krščanstva, ne pa na liberalizmu, ki se je izkazal kot pe* ščeno tlo. Nato govori papež o zdravilu in sredstvih zoper brebožno propagando boljševizma. Najprej je treba duhovne obnove človeka, da ns bomo samo katoličani po besedah, ampak tudi v dejanju. Jezus Kristus je hudo obsojal gole zunanjo pobožnost in zahteval, da Boga častimo v duhu in resnici: Kdor ne živi resnično in odkrito po veri, katero izpoveduje, samo škoduje katoliški stvari. Bogataši morajo svojo posest smatrati samo kot sredstvo, da doprinesejo k občnemu blagru. Potrebno je seveda tudi, da se okrepi in poglobi delo krščanske ljubezni za reveže, vendar pa je ta krščanska ljubezen prava le, če upošteva tudi zahtev® pravice. Ali je to krSčanska ljubezen, Ss kdo delavca prikrajša na plači, do katere ima brezpogojno pravico? Z majhnimi darovi usmiljenja se ne moremo osvoboditi velikih dolžnosti pravičnosti. Predvsem opominjamo delodajalce »ss njihovo veliko odgovornost v tem pogledu, zakaj res je, žalibog, da je tudi nesocijalno ravnanje gotovih katoliških krogov pripomoglo k temu, da se je omajalo zaupanje delavcev v vero Jezusa Kristusa. Ali so to katoliški delodajalci, ki še danes nasprotujejo strokovnim zvesam delavstva in njihovim upravičenim zahtevam? Socialna pravičnost je prekršena, če delavci ne morejo dostojno preživljati sebe in svoje družine, če se jim ne da možnost, da bi si pridobili blagostanje, Sc se ne uvaja zavarovanje za starost, za bolezen in brezposelnost. Najboljše se bes pa ta socialna pravičnost organizirala in dosegla po ustanovah, ki združujejo vse činitelje proizvodnje v namen medsebojne skupne koristi, občega blagra in napredka ter sodelovanja ob spoštovanju medsebojnih pravic ia dolžnosti. kmetijskih Pri nas vlada še vedno premalo zanimanja in veselja za razno kmetijsko tečaje. Dasi-ravno gre v zadnjih letih v tem pogledu nekoliko na boljo, vendar nas celoten uspeh nikakor ne more zadovoljiti. Tudi preteklo joson in zimo je bilo mnogo takih tečajev. V nekaterih krajih je bila udeležb« prav lepa, "v drugih pa je bilo število udeležencev taJko majhno, d». so tečajev sploh ni izplačalo prirediti. Kaj takega se v bodočnost« no asae ve?, dogoditi. Prireditelji tečaja fee morajo pač že vnaprej pobrigati, da bo udeležba na tečaju zadostna, tako da ne bodo govorili pmteva-telji praznim stenam. Dandanes se zelo veliko piše in govori o kmetijski samozavesti in samoizobrasbi. — Mnogi trdijo, da je pomanjkanja samozavesti in samoizobrazbe vzrok, da se k mehi ne godi boljše in da je deloma tudi on sam kriv krize v gospodarstva. Ce pravilno presodimo tudi s kmečkega stališča, moramo priznati, da j« temu res tako. Res je, da nam manjka skupne samozavesti. Ce bomo samo tarnali ia m pritoževali čez današnje težke gospodarska razmer«, ne bomo nikamor prišli; uspeh bomo dosegli edinole 8 samozavestnim delom, Posebno važna pa je fcmetaka samoiao-braal>a. Mnogo jih j«, ki strokovnih časopisa« 1* •ploh no čitajo, dasiravno se jim to uepre-itano priporoča. Zato bi so pa morali 8 tem večjim veseljem ia zanimanjem udeleževati ^Kih kmetijskih tečajev, kadarkoli zc nam zudi m to prilika. Velikokrat se opaža, da s© ne brigajo aa strokovni pouk v zadostni meri niti gospodarji; kaj moremo potem sploh pričakovati niiadicc. Mnogi od njih s® člani strotov-nlh organizacij, kot raznih zadrug, kmetijske podružnice itd. Te prirejajo večkrat razne poučne tečaje in predavanja, toda teh tečajev se ne udeleži včasih niti polovica članov, kaj tele, da bi privedli s seboj Se druge gospodarje. Potem pa tožijo, da se jim slabo godi, da ne morejo več gospodariti, da se ena ali druga stvar ne izplača več itd. Ko pa se jim nudi primeren pouk in nasvel, pa ni seveda nobenega blizu. Takim ljudem je težko pomagati. Ravno v zimskem času je dana gospodarjem, kakor tudi mlajšim, ki bodo pozneje prevzeli gospodarstvo, najlepša priiika, da obiskujejo tečaje in tako koristno izrabijo prosti zimski čas. Posebno važno je to še sa mladino. Samo tista mladina, ki začne ž© zgodaj nabirati strokovno znanje in se zanimati za razne kmetijske panoge, bo lahko z uspehom kljubovala vsem zaprekam in težavam v gospodarstvu, nikakor pa ne tiste, ki ieie tedaj, ko že enkrat prevzame gospodarstvo, začne misliti na koristi kmečke samo-izobrazbe. Marsikateri mladi gospodar, ki se ni dovolj poglobil v kmečko gospodarstvo, mora dostikrat bridko okušati posledice svojega neznanja. Vsi dobro vemo, da nam ravno neznanje prinaša ogromno Sk. Zato je potrebno, da se tasetska mladina izobraroje, da bo znala v bodočnosti gospodariti, starejši pa, da pripravijo v gospodarstvu boljšo pot miajšim. Na kmetijskih tečajih poslušajo udeleženci predavanja o onih kmetijskih anogah, ki so pač najvažnejše za dotični kraj in pa stvari, ki so za splošno izobrazbo neobhodno potrebne. Uspeli tečaja je vedno odvisen od Števila udeležencev in pa od zanimanja, s katerim sledijo udeleženci posameznim preda, vatel jem. Naša dolžnost je, da se istih vedno poino-številno udeležujemo; potrudimo 8« in stopamo od soseda do soseda ter ga prosimo, d» gre z nami, kajti vsakemu bo tak tečaj nekaj koristil. Razni izgovori prav nič ne pomagajo. V zimskem času, ko pofjsko delo večinoma počiva in nimamo mnogo drugih opravil, lahko prav vedno najdemo nekaj prostih ur, katere žrtvujemo za predavanja. Nekateri delajo tako, da enkrat pridejo, drugič pa že izostanejo in so potem izgovarjajo, «fet nimajo časa ali pa kaj podobnega; drugi zopet trdijo, de od takih predavanj nimajo do&ti koristi. Taki njgoroii prav gotovo ne držijo. Vsi dobro veuao, da m> nobena stvar ne 4» popraviti ia izboljšati kar čez noč; ee prav posebno S« velja to m. gospodarstvo. Za vsako stvar je tnaba potopljen ja in vziiajuega de!®. Predavaajim samim pa j© treba iudi točno »lediti in geje potem imamo ©d tegu pravo korist. Nekaj se prav gotovo Fsakegs priBssC Zn stvari, ki so komu nejasno, j« tre-tal pretlavatelja vedno vprašati., kateri bo valj® vse pojasniL Zalo so pa predavanj« v obliki razgovora, ker je to tudi raajbolj prin»ri»o. Nesreča pmI Storilcem Lora, 4. »prila. V osmih mesecih ®d lasi smo imeli le enega domačega mrliča. Po dolgi bolesni se je 6. februarja poslovi! od srveta Bogu-vdano Lovro Meglic, Span, gruntar na Potarjih, star 70 let. Bilo je sicer letos po župniji preooj bolezni, a smrti ne. Da p« ne pozabimo, da — noč in dan so odprta groba vrata — so prišli k aaia umret od drugod, iz, malerae naše fare Tržiča. Kar 9 naenkrat, 8 fantov in en mož, jih je moralo v hipu pred večnega Sodnika, čeprav v cvetu let -— najstafojši star 34 letu, najmlajši še ne 15 let polni zdravja in korajže za življenje in njega boj. Sli so tekmovat v smislu, a nepričakovano je prišla božja dekla, res — bela — smrt, to je sneženi plaz, ki jih je zajel v strmini naših gora na vzhodni strani Loma —- in dokončana je bila najtežja tekma — tekma življenja. Iz poročil srečno reSenife tovarišev, bilo je vseh skupaj 27, od teh 9 smrtno zasutih trije pa precej pobiti, a feree nevarnosti za življenje, je bilo vzrok težke izredne nesreče tole; Na severni strani Storžiča, posebno na pobočju i>od Skarjevim robom ter po senože-tih okoli lomske planin® »v fcsenjuc je več pripravnih prostorov pa smučanje. Mnogi Triš-čaiu poleti in porami radi zahajajo pod Stw-žič, zlasti odkar je bil« leta 1934 postavljena tam planinska koča, tast Megliča J. — Hodč-mana is Loma. Dobri smučarji so »e /Jasli radi smučali na »Velikem .plazu-? tik pod Stor-žifewo steno. Že dalj čusa j« feMo sktenjeuo med smučarji, člani tržištee odnižaice Plah. dratštm, £*» tu ob ugoton vr«BKara smu-ičarslsa tekma. Koajčao je bil določen za to velikonočni ponedeljek. Čeprav je prejšnja dva dni obilno sisežilo, so šli tekmovalci do koče pod Storž&em pogledat, al i be ze tekmo. Našli so sicer visok, a prvovrsten sneg aa •smučanj®. Toda ugotovili da radi aevar-ssouti plaaov, ki «o se profili prati »Velikemu plaeuc, tem ne sme Mti tekem. Zato so ®a-»topuiki podružnice hoteli letalo preložiti na drug dan. Dri smučarjev pa ie odločno zahteval, da se, zlasti Tadi izboraega snega, Udeležila na kmetijskih tečajih je najbolje merilo za to, v kolilio se v gotovem kraju ljudje res zanimajo za kmetijstvo. "V mnogih krajih so ravno kmetijski tečaji pripomogli do tega, da so se ljudje gospodarsko opomogli. Več takih dokazov hi mogli navesti še izza predvojnih let. Danes mora biti pod-kovan človek z vsem mogočim znanjem, ako jso«Se napredovati. 8 starokopibiiffl načinom kmetovanj« pa se pridesmo nikamor. Vsled tega imarao pa tudi vsako leto več tečajev, to- iwdijo vedno dobre sadove, kjerkoli pokažejo ljudje samo malo dol»» volje is. zaiii-Bsania m to. Satno tekom pretekle »isne priredila Prmvetna rveza 0 Ljubljani 80 daljah tečajev, Krnel tka tvtm pa 21 Ufajee. To je vsekakor veiiiko delo in obenesi združeno z velikimi denurossai žrtvami. Kakšaega poiner« je to s« iaofemzbo in napredek jaaSega deželakega ijudsivs, ni treh* osebej poudor-jati. Zato pa je treba giedati, da bo v bodoče, povsod «deJežba taka, kot tneba. Nadomestijo to, kar samudili iti lakoristimo, kar se nam brezplačno nudi. tokme Izvrže takoj. Tedaj je navzoči predsed-sik SPI> s tovarifi, ki M mi drtero poznali terene in vremenske pritftee in wwwniosti pod StorKčem, predlagal prage, ki je za tekmo sicer malo manj primerna, a popolnoma vara« glede lazov, to je: Ob markirani turislovski stezi, ld gre od koče preko »Stare planjec na Škarjev rob. Pokojni Kostanjevee ter Primožič Avgust kot popaluocoa vešča v terenu sta bila določena, da vodita tekmovalce na novo progo in jo markirata. Res so edšli tekmovalci ob pol 11 dopoldne. Nekako na po) pota, ko hi .morali na lew» po »Stari planji«, pa zagledajo nad sabo dolg strni gorski žieh, ves zasut s anegom. HaBfjlnik siihn čai-skega odseka, pokojni Plajbar Rudolf, predlaga tedaj naenkrat z nekaterimi tovariši, naj bi se tekma izvršila po prostora ob žlebu ia višine vrh žleba. Ker večina ni bila za to, je stopil naprej za vodjo Plajber sam. Sledilo mu je najprej le 7 smučarjev, poleni pa končno tudi ostali, v posebni skupini bolj zadaj. NavrU žleba, na takoimenovamh Nagel-novih čereh, bi se imel isvrSiti odvoz (strni). Tu so pa došii smučarji prve skupine, prerezali in odrinili sneg, ki je potem radi izredno strmine nujno sprožil kar dva plaza. Ta sla potegnila m sabo prvo skupino, od katere je e»tai živ le eden, od druge skupine, ki je ubrala k čerem nekoliko lažjo pot, pa je plaa odnese] dva v smrt, ostale pa le več ali manj pokril s snegom. Iz povedanega je razvidno, loli še ne, kljub res strokovnemu iskanj«. V itieacijo, dne i. t. Bije pa zasul ves prostor ponovno velik pJa^ pravi, ki prihaja v hudem jugi; na to prostor. Tako, da verjetno še dolgo ae bo mogoče najti treh ostalih trnp&L Ponesrečenci »o bili z lepo slovesiujsljo pokopani v Tržiču, v sredo in petek. Preostalim težko prizadetim pa je lahko v tolažbo, da so tako nenadno umrli, stopili v večnost pripravljeni. Saj m vm vpmurM velikonočno dolžnost, par jih je bilo Se hb veliko nedeljo j pri sv. obhajilu, in nikdo ni zamndil zapove- j dan© službe ho^e o veliki uoii. — Bili so po- i Steni pridni delavci na svojih mestih. Saj v mira poSvajol f fsalso Min Bomoll^a) KAJ JE NOVEGA domače novice d Za ravnatelja TI. dri. gimnazije v Ljubljani je postavljen Josip Osana, profesor klasične gimnazije. Čestitamo! d Kmetovalcev« opravila v prihodnjih dneh. Zaradi slabega in mrzlega vremena, smo z delom precej zaostali. Zato bomo morali, ko nastopi toplejše vreme, podvojeno zgrabiti za delo. Poljedelstvo: Mnogi niso gotovi niti s pomladansko setvijo. Kakor hitro bo zemlja zadosti suha, bo setev prvo naše delo in šele potem pridejo na vrsto druge stvari. Setev je pač najvažnejše opravilo vsega leta, kajti od nje je odvisna letina. Ko se bosta zemlja in zrak dovolj segrela, bomo sejali jari !an, ki uspeva najbolje na deteljiščih in travnikih, ki smo jih jeseni globoko preorali. Pri obdelovanju zemljišč za lan je treba posebno skrbno paziti na to, da so njive čiste, brez plevela. Pobranati je treba tudi vse ozimne posevke. — Travništvo: Travnike je treba pridno branati in čistiti, seveda ko so enkrat dovolj suhi. S pomočjo travniške brane izrujemo mah. raztrgamo pregosto travniško rušo in izravnamo krtine. Ostanke listja in gnoja na travnikih pa je treba pograbiti. Če imamo govolj gnojnice, jo razvozimo po travnikih. — Živinoreja: Živino puščajmo vsak dar. nekoliko časa na prosto, na sveži zrak, solnce in solnčno svetlobo, česar vsega ni imela dovolj preko cele zime. zlasti ne v preiemnih in zaduhlih hlevih in svinjakih. Na prostem se živina utrdi, v hlevu pa se pomehkuži. Predvsem moramo pustiti na prosto breje in mlade živali. Razkužimo hleve in svinjake z apnenim beiežem. — Hiteti je treba tudi z valjenjem, ako hočemo priti do mladih kokoši, ki začnejo nesti že v pozni jeseni. — Sadjarstvo: V aprilu nastopi čas prscepljanja s cepljenjem za lub. Ce jc kdo zamudi! čas cepitve na druge načine, naj uporabi ta način. Cepiče je treba čim prej pripraviti in jih shraniti, da preveč ne odžene io - rcniče moramo zavarovati proti vetru in pticam. Precepiti je treba vse nerodovitno starejše drevje kakor tudi drevje onih vrst, ki niso dovolj dobičkanosne. Da uničimo krvavo uš, poškropimo drevje z arborinoai. — Vinogradništvo: še vedno je čas, da poškropimo ali poma-žemo trsje z 20—30% žvepieno apneno brozgo, ako tega nismo storili že takoj po rezi. Posebno je važno to delo v vinogradih, kjer smo imeli lani kodravost trsja. d Proračun ljubljanske občine je finančno ministrstvo potrdilo v obsegu, kakor ga je bila občina predlagala in znaša proračunska vsota 99,029.377 din, kar pomeni v primeri s proračunom za 1936-37 zmanjšanje za 4,560.165 din. d Težave v ljubljanski ženski bolnišnici. V preteklem letošnjem četrtletju je bilo v ženski bolnišnici zopet znatno več porodov kakor v istem razdobju lanskega leta. S tem so se težave, s katerimi se bolnišnica že dolga leta bori, še povečala. Predvsem primanjkuje prostora. Porodna soba in sobe za otroč-nice so stalno prenapolnjene, tako da ni mogoče redno čistiti prostorov in postelj. Grozi nevarnost, da se poslabšajo zdravstvene razmere. Iz tega bi lahko nastale velike nepri-like za varnost porodnic. Preteče nevarnosti bi lahko preprečili edino na ta način, če bi prihajale v bolnišnico rodit samo one ženske, ki pričakujejo kakršnekoli nepravilnosti, ki so gospodarsko šibke in iz kakih drugih razlogov nimajo takih pogojev, da bi lahko ostale doma in rodile v domačem stanovanju. Zene, ki imajo primerno stanovanje, zadostno domačo postrežbo in ki pričakujejo običajen porod, naj bi ostale v svojo lastno korist doma, kajti porod v urejeni domačnosti je varnejši nego porod v prenapolnjeni porodnišnici. Ženska bolnišnica v Ljubljani bo prisiljena, da odklanja sprejem takih porodnic, ki imajo doma na razpolago vse, kar je za porod potrebno. OfU* i« r»g»ir pod S St 1VU i Xlf !«». d Pač predale? v svoji trmi. Za i mo paro bo prevažal vse leto pošto na Banjaluka—Derventa lastnik avtobusa , ,,j»n. Na tej progi vozita namreč dva avtobusa, ki imata vsak svojega lastnika. Ogorčena konkurenca je nastala med njima največ zaradi prevoza poštnih pošiijk, kar je vrglo letno od 60 do 100 tisoč dinarjev. V tej tekmi sta šla tako daleč, da sta stavila naravnost smešne ponudbe. Končno je naredila dobiček pošta, ki bo plačala za vse ieto le ubogo paro. d Kje so najstarejše kavarne v Evropi. Menda je bila že leta 1570 prva kavarna v Sarajevu. O tem piše v nekem rokopisu, ki ga hrani Balkanski institut v Sarajevu neki Mesih efeudi, sin Abduiahov, ki je za vladanja sultana Selima II. 1568 do 1574 pisal proti pitju kave, ki se širi povsod, in ki je iz Carigrada prodrlo tudi v Sarajevo. d Policija j« prijela dečka s ugrabiteljem vred. Malega dečka je hotel ugrabiti in odpeljati is: Belgrada na Švedsko neki švedski oficir, toda mati je otroka takoj pogrešila in prijavila zadevo policiji. Dečka so še pravočasno potegnili iz letala, s katerim bi se skoraj odpeljal na Švedsko. Zgodba je pa zapletena. Otrokova mati je Svedirija in se piše Helihius. Omožena je bila nekaj let z visokim švedskim oficirjem, pa se je pozneje od njega ločila in poročila z nekim socialističnim voditeljem. Njen prvi mož pa je oba otroka, med njima tudi dečka, zahteval zase. Ločena žena tega ni hotela storiti, čeprav je švedsko sodišče prisodilo otroka očetu. Pobegnila je v Jugoslavijo, da bi tako za nekaj časa zmešala sledi za seboj. Toda njen lastni brat, ki je tudi oficir v švedski armadi, je zasledil njen naslov in prišel v Belgrad. Počakal je dečka in ga odpeljal 9 svojim avtomobilom na zrakoplovno postajo. Tik ored poletom letala je policija dečka prijela z ugrabiteljem vred. d Pravi medved in ne aprilska potegavščina. Cez ratitovske vrhove je prišla v Železnike vest, dn straši na bohinjski strani medved. Zastonj so ga že delj časa zasledovali tamkajšnji lovci. Koncem marca se je pa zvedelo, da se ta medved sprehaja že v okolici Prtovča. Lovci s« se odpravili, da poiščejo zverino. Že prvi dan zasledovanja so naleteli na medveda, in sicer kmalu nad Železniki. Prvi strel je na medveda oddal gospod France Kemperle. Zadel ga je v nogo. Razjarjeni medved se je postavil na zadnja noge in pihal proti svojemu napadalcu. Ves prestrašen je g. Kemperle pripravljal puško, da ga vnovič zadene, razdalja 300 m je bila seveda kratka. Prišel pa mu je pravočasno V •V Parila »o bile nedavno velike demonstracije. Spoprijeli so se nacionalisti in komunisti ®1I® je vet mrtvih. Po pogreba svojih tovarišev so komunisti demonstracije ponoviti. "H gjp?- _jm«2 Ba?er-fewega uri nI Aspirin tabiti Vsaka Aspirin tableta ima 8ayer-jev križ Po ietopisnih podatkih ima sied vsemi banovinami največ mrtvorojenih obok Slovenija, namreč 2.37 odstotkov vseh rojenih. V dravski banovini je 5 do 6 krat toliko mrtvorojenih otrok nego v drinski, selški is vrbask; banovini Prav tako so velike razlike v razmerji" med zakonskimi in nezakonskimi otroci. Od skupnega števila rojenih otrok smo imeli leta 1934 v dravski banovini 1 i 85 odstotkov nezakonskih otrok, v zetski (Črni Gori) n. pr, samo 1.46 odstotkov. Slovenija ima torej med vsemi banovinami največ nezakonskih otrok in jo prekaša le Belgrad. kjer je 12.38 odstotkov nezakonskih otrok. Vendar primerjava z Belgrsdom bš prav ne mestu, zakaj v mestih je število aešekottskik otrok vedno mnogo večje nego na deželi in bi se dala številka za Beigr&d primerjati le s tozadevnimi Številkami za druga mesta, število mrtvorojenih nezakonskih otrok je v državnem povprečju še enkrat večje nego število mrtvorojenih zakonskih otrok. V razmerju s številom prebivalcev, je znašalo predlanskim število živorojenih v Belgradu 1.70 odstotka, v dravski banovini 2.45 itd.; v vardarski cek) 4,30 odstotkov. V Sloveniji je torej, razen v Belfradu, najmanj rojstev. na pomoč g. Filip Gartner, ki je zverino končno podrl na tla in h strelom v glavo končal nieno življenje. Ko je prišla ta vest v Železnike, domačini niso verjeli in so mislili, da je to aprilska potegavščina. Toda ravno 1. aprila so mrtvega medveda pripeljali v Železnike in ga razstavili na glavnem trgu, da si je lahko vsakdo ogledal, kakšen je medved v resmici in ne samo na sliki. d Hote! je nevesti izpolniti obljubo. Dve uri pred smrtjo se je poročil v šibeniški bolnišnici kmet Lovre Živltovič, ki je dolgo let boleha! na želodcu. Nazadnje se je odloži! za operacijo, vendar ni bilo več pomoči za njegovo življenje. Ko je uvidel, da se bo moral posloviti od sveta, je da! poklicati svoje dekle, ki ji je bil obljubil, da jo bo vzel. Ko so ga vprašali zakaj, jim je odgovoril, da hoče pred svojo smrtjo na vsak način izpolniti obljubo. Bes, prišlo je dekle ta izvržena je bila poroka. Pa že dve uri nato je Lovre izdihnil. d Srečna je pač Primorska banovina. Če smo prav poučeni, bo k skupnim njenim izdatkom v višini 49 milijonov din prispevala država 30 milijonov, da bo morala banovina sama zbrati samo 19 milijonov din. d Posetite manuiaktnrso trgovino Kmečki magazin, Ljubljana, Krekov trg 10, ki Vas postreže najbolje. d Pogreba bivšega gasilskega staroste Josipa Tnrka v Ljubljani se je udeležilo mnogo ljudi iz mesta in od drugod. Uniformiranih gasilcev je bilo 1423. d Zaradi deževja se neprestano nadaljujejo zemeljski vsadi in plazovi, ki so napravili v mariborski okolici že veliko škode. Zlasti neprijetno je tam, kjer laki plazovi zasujejo cesto. Tako je zasulo cesto Št. Ilj— Velka kar 14 plazov, tako da je po njej vsak promet za več dni onemogočen. Na cesti Sv. Lenart—Ščavmca—Cmurek pa je morala oblast prepovedati promet, ker obstoja nevarnost, da plazovje zasuje na mnogih točkah cesto. — Tudi drugod poročajo o sličnih pojavih. d Zaradi tajaježega se snega so močno narastie vode tudi v ljubljanski okolici, vendar ko to pišemo, že nikjer ni nevarnosti za povodenj, ker se sneg taja počasi. Na Barja je Ljubljanica ponekod prestopila bregove. Sava je narastla za približuo 170 em na vi-Sino, samo danaa pa se je dvignila za 14 cm. d Potor b« «©Te takse! Občinstvo opozarjamo, da bodo po novem finančnem zakonu za leto 1937-38 od L aprila t. 1. zna-lale pristojbine; za proSnje 10 din, za prilog« po 4 din, za pritožbe proti odlokom upravnih oblasiev 30 din, za oglase v časopisih v krajih do 40.000 prebivalcev za 75% manj, v krajih od 40 do 80.000 prebivalcev za 60% manj od dosedanje takse, za poselske pogodbe 20 din, za vse vrsle pooblastil 20 din; za pogodbe o vzdrževanju 1%, za dovoljenje za Javne radijske prireditve največ 1 din za vsak dan prireditev. Za šolnino se zviša odmerek kot osnova za plačilo, razen tega so pa tudi pristojbine znatno znižane. HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE (Ii.ei~UOai.iAMS — MASGSSOR OBRESTNA MERA 2A VLOGE ZNAŠA ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM !N VSO SVOJO DAVČNO MOČJO d 845.000 ljudi je obiskalo lansko lelo jugoslovanska letovišča. d Premra^ks na irtorneai posestvu Belje, Tudi državno posestvo Belje v Boranji so preuredili. Od sedaj tvorijo Belje, sladkorna tovarne v Brsnjraem vrh« in državno posestvo Topolovee pri Sisfai skupno enoto, ki se imeni;je državno posestvo Belje. Upra- va posestva »® nahaja v Kneževcu. Vrhovno nadzorstvo aad upravo pa iina finančno ministrstvo, d Svojega dvanajstega otroka je povila te dni v ljubljanski ienski bolnišnici Marija Capuder, žena kočarja iz Rafolč pri Lukovici. Botrovala sta baa dr. Natlačen i o njegova gospa soproga. d Tolovajsko tolpo sa prijeli. Pri Bjelo-varju so prijeli in vtaknili pod ključ tolpo, ki je že nekaj tednov kradla in morila po vsej okolici. Tako so vdrli v hišico upokojene učiteljice na Virju in od nje zahtevali, da jim izrodi veg denar. Ker jiui ni hotela tega takoj povedati, so jo zvezaii in ji podplate žgali s svečami. V takih mukah je stara učiteljica povedala, kje ima skrit denar. Ko so denar pobrali, so jo odkurili, a učiteljico pustili zvezano in nemočno na postelji. Zalotili pa »o jih, ko »o po Bjelovarju prodajali razno nakradeno zlatnino. Polje njihovega dela pa ni bila samo okolica Bjelovarja, temveč so kradli in ropali tudi v Murski Soboti, na Plitvičkih jezerih, v Samoboru pri Zagrebu in Varaždinu. d Zaradi požiga sta stala ie dni pred mariborskim sodiaoem 27 letni posestnik iz Sp. Jablan na Dravskem polju Vinko Pernat in njegova 45 letna s estra Helena Pernat. Pred sodniki sta oba tajila vsako krivdo. Vendar so bile druge okoliščine takšne, da je sodišče Heleno sicer oprostilo, Vinka pa obsodilo na poldrugo leto težke ječe, H lela izgube častnih pravic in 801X1 din denarne kazni. d Draga črka. V Petrovgradu je odv. t-nik dr. Mihajlovič vzkliknil: »Kaj takega more ostati nekaznovano samo v Judoslaviji. Advokat je Imel zaradi tega opravka pred sodiščem. Poskušal se je sicer izmazali, a ni pomagalo nič. Za d, ki ga je blekni! mesto g, so mu prisodili 000 Din globe aH pa 10 dni zapora. In Se pravdne stroške mora plačati. d Kako frapajo mladino. Neki učenec na Jesenicah ima v svojem zapisku sledeče gorostajsnosti: »Razvoj človeštva! Da imajo človek in velike opice skupnega pradeda, da izhaja ta prednik iz neke nižje oblike, n ceno, vendar upa še na ponovno zniža-»je, fo se priglasijo potniki v zadostnem 5te-V1™- Prosimo zlasti 65. duhovnike, da priporočajo to romanje, da bi bile zastopane vse župnije v Sloveniji, ker bo vodil romarske slovesnosti eden jugosl. nadškofov. Podrobna "»vodila pošlje vsakomur brezplačno (če s« romanja potem udeleži ali ne): Uprava >Po 00*jem svetne, Ljubljana, Wolfova ulica 1. — Bodoče matere morajo paziti, da se ''■ognejo vsaki lenivl prebavi, posebno sa-prtJu> z uporabo naravne >Franz-JoscIovc« grenke vode. »Pra»frJe»e!»¥»« voda se lahko zauživa in učinkuje ie po kratkem času brez neprijetnih pojavov. B*e. po min. tam. pol. So »k. idr 8. br. K4SS, »9. V. (S. d Vež uvriU keUkv bede sgradilL V Dalmaciji bodo zgradili letos več novih hotelov ter bo v te namen vioie&ih okoli 80 milijonov din. Zveza nafesvIjalniBi zadreg drl nameščencev namerava zgradi H v Ulcinju moderen feotel s K® sobami. Hotel bo velja! skoraj 5 snilsjejsov dia. Kafejivljalne zadruge imajo pač denar in zato morejo zidati celo hoieie. Seveda niste v dobu zadružne misli! Neka Švicarska skapina pa feoSe porabiti svoje vezana dinarje m sidarije modernega hotela v Splita. Tudi JisgoslevsBgfea hotelska dražba namerava agr&diti v Splita moderen hotel. Hm Rabo in v Vinodoiu pa bo tgradita moderna koteia seka češkoslovaška družba. d Vse pv&mite v katerikoli sa- dovi dobite proti malenkostnem« plačila pri Per Frmm, k»p*fmm v j»,, LjMjma, Maistrom aW ginila. d Jevtičere raiitve aa giodaišiiteat »dr«. Igro o Jevtičeviii volitvah in dragih dogodkih dne 5. maja 2935 je napisal neki pravoslavni župnik v Novigradn pri Bos. Samcu. Igrali ao jo pa sami kznetje. Čisti dobiček dobro obiskane predstave je bil določen m gradnjo vaške pravoslavne cerkve. d Najbolj eSeSeve« marce t sednjib «e4-mih tetfh. Po »spiskih ljubljanskega vremeno-slovskega zavoda je bi', letoSaji marec najbolj deževen, kajti padlo je nad 312 mm dežja, nasprotno sta letošnji januar in februar zaznamovala skupno le 247.4 mm padavin. Lanski marec je bil suh Sn reven na dežju, bilo je ie 54.9, predlanskim 85.8 mre dežja. Močno deževen je bil marec leta 19S4., ko je padlo 290.9 mm dežja, leta 1983. v 12 dneh 102, leta 1932. pa 71, v letu 1&31. skoraj za polovico več in v letu 183©. je bilo 151.8 »m dežja v 17 dneh. d Žafeigrs ped Saešnifirasa, že nekaj časa pred veliko isočjo so imeli tihotapci na Notranjskem pripravljeno večjo skupiuo konj, ki so jih hoteli spraviti v Italijo. KakSea dan ali dva pred velikonočnimi prazniki ae jhn je končno nudila prilika in sklenili so odriniti in spraviti konje neopaženo v Stalijo, maammKmsaeamismimmmimmimmmimmmmtmmmm prerasel vrv, če «u ga kdo skušal a aik» potegnila na suho.' Izjavi! je, d«- je Delavski zvezi prijavil, da bo gačel « stavko, dejal je pa tudi, da bo to velik i&aadal, Se ga bodo, ne da bi mu uslišali prošnjo, pustili od lakote umreti na jezerskem Ata in to po 'teifB delodajalca. Pravijo, da ja ta mož le napravil prizadetim malo skrbi, kajti takoj se je menda sestal občinski svet v tamkajšnje® mostu Pori; Arturju, ki je p® krajše® f»svetova rt ju sklenil, da se Valdonu mora povišati plača. Ko so potsnljaču sporočili je napo!, se je ves zadovoljen pri smehljal nad jezersko površje. V Ameriki nape menda vse, kar je hu-ednega. Sirmtk aa morskem dna i ŽaSosfen konec- PmŠk&^MSUftkSL ^C^lEaPi tavsiai pot k čistoči Samo RADION pere taio blesčac© balol na kraj, kamor so bili namenjeni. Nato so čakali v Italiji na ugodno priliko, da se prav tako skrito vrnejo v Jugoslavijo. Na italijanski strani so tihotapci delali načrt, kako se bodo vrnili neopaženo domov. Pri tem jiin je bilo naklonjeno vreme, ki pa je postalo 7,a nekatere izmed ujih usodno. Že na veliko noč je začel naletavati gost sneg, ki se je spremenil na velikonočni ponedeljek v pravcati snežni metež. Tihotapci so bili prepričani, da je to najboljša prilika za povratek preko meje. In res, zgodaj zjutraj so se odpravili na pot ter rinili skozi sneg v hribe. Bilo jih je deset. V velikem snegu se je skupina desetih ločila na dva dela. Pet jih je prodrlo že skoraj do meje. Dva popolnoma izmučena nista mogla več naprej in sta obležala. Ostali trije so zvečer prispeli v Podeerkev. nakar go odšli reševalci v hribe, ki pa so po hudih naporih našli oba zaostala že zmrznjena. Bila eta to .Janez Strie iz Viševka in Slanko Žni-daršič iz Podcerkve. Osialih pet je na varnem v Italiji. d Učitelj ubil svojega sorodnika. V Družicah pri Cetinju je učitelj Stanko Drago-jevič ubil svojega sorodnika Vasa Dragoje-viča. ker se ni hotei oženiti z dekletom, ki mu ga je učitelj izprosil pri starših. Vaso je bil namreč naprosil učitelja, naj mu najde pošteno dekle, da bi se z njim oženil. Uči-tlj mu je ustregel in mu naše! dobro di iile. Ko pa je prišel dan zaroke, mu je Vaso sporočil, da se ne bo oženil s tem dekletom. Učitelj se je zaradi tega čutil osramočenega in je zahteva! od sorodnika, da na vsak način izpolni svojo obljubo in dekle vzame. Ker ta poziv ni rodil željenega uspeha, se je vse končalo tako, da se je učitelj s streli iz revolverja maščeval nad Vasom. d Tudi loj jim diši. Mesarski mojster Zaf .Jole/ na Pobrežju pri Mariboru je zadnje čase opažal, da mu nekdo krade loj v večjih količinah. Prijavil je stvar orožnikom, ki so zaprii njegovega črevarskega pomočnika Alojza Oepa, ki je te tatvine priznal. Pravil ie da ie no dvakrat do trikrat na leden gospodarska vprašanja najhitreje in najpra-vilneje rešila stalna komisija. Predvsem se bodo določile smernice za okrepitev železniškega prometa med Italijo in Jugoslavijo. Razen dveh letalskih prog. po katerih se ho razvijal promet med Rimom, Miianorri, Zagrebom in Belgradom, se bo proučilo tudi vprašanje ureditve železniških zvez. Bržkone se bo v najkrajšem času povedalo število vlakov na obstoječih progah. Po še ne potrjenih vesteh namerava skupina italijanskih industrijalcev predložiti jugoslovanski vladi načrt elektrifikacije enega dela proge Zagreh-Reka. Glede okrepitve ladijskih zvez še ni ničesar gotovega v načrtu, vendar pa se smatra, da bo tudi v tem oziru Italija v najkrajšem času slavila predloge, ki bodo imeli namen, da se okrepi zveza med italijansko in našo obalo. d ^Neodvisnost« je ime tedniku, ki iz-haja v Mariboru in je pisal in še piše o nekem ljudskem gibanju med Slovenci v dr. Mačkovem smislu. Da za tako »gibanje« večina zavednega slovenskega naroda nima smisla, je dokaz tudi to, da je »Neodvisnost« z letošnjo trinajsto (!) številko skrčila obseg kar za 50 odstotkov. Nadaljevanje sledi. d Kratkotrajno veselje. Zagrebškim časopisnim raznašalcem se je nehote in nevede posrečilo imenitno potegniti za t. aprila mariborske naprednjake. Muhasti časopisni raz-našalci so si za 1. april izmislili svojevrstno zanimivost ter so pri prodaji popoldanskih listov kričali na vse grlo: »Nova vlada, nova vlada, Jevtič ministrski predsednik, Uzuno-vič notranji minister.« Zagrebčani ao io potegavščino sprejemali s smehom. Bilo pa je v Zagrebu tega dne par Mariborčanov, ki se prištevajo tako zvanim »naprednim« krogom. Tudi ti »o slišali kričanje zagrebških razna-šalcev, pa so jih v svoji podeželski lahkovernosti vzeli za res. Nobeden se ni spomnil, pa kupil časopis, da se prepriča, kaj je resnice na teh klicih, pač pa so vsi radostni hiteli na kolodvor ter prinesli veselo vest še 1 lAme"kl ^Klo baje iawle dame „«ejtj kiobukc b lesenih oblancev. Pravijo, da si bo vsaka lahko •blanee sama nastrgala jih primerno pobarvala te st.I« t >h"?b!»k«. Ta-le, ki je na sliki, vse to sns ,n Pravijo, da je sedaj njen mo* neznansko dobra volje... V mestu Oslo so jeseni na pol dozidali veliko hiš® is betona. Med hudo tirno se je Se ne strjeni beton razsul in hiša se je ssrušila. IZ DOMAČE POLITIKE d Državni predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš je prišel dne 5. aprila uradno v Belgrad, kjer so mu pri redili kot poglavarju bratske in zvezne države nad vse slovesen sprejem. d Mala antanta se je posvetovala pretekli tekli teden v Belgradu. Zunanja ministra Češkoslovaške in Romunije sta pozdravila sporazuma, ki ju je sklenila Jugoslavija z Bolgarsko in Romunijo. Izjavili so, da ostanejo vsi dogovori, sklenjeni doslej z drugimi državami, polno v veljavi in da bo tudi v bodoče Mala zveza zvesta načelom Društva narodov. d Gospodarsko sodelovanj« s Italijo. Časopisje poroča, da so v teku priprave za skorajšnji sestanek itaiijansko-jugoslovanske komisije za organizacijo in pospešitev gospodarskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Doslej ni bilo proučevano nobeno važnejše gospodarsko vprašanje, ker se pričakuje, da bo med Italijo, in Jugoslavijo vsa •»L"y js. -Mfe-f -a Za težko delo je močno vino I W fi 1^1 ./%. Dobite ga najlažje v CENTRALNI VIHARN1» LJubljani kradel loj ter ga je vsakokrat odnesel po 8 do 10 kg. Pravi, da je odnese! skupaj nad lOOOkg loja. Prodajal ga ja neki posestnici na Pobrežju po 2 din za kg, pri tatvinah pa mu je pomagal hlapec iu sorodnik te po-sestnice Jože! Hodi. Oba sta avstrijska državljana in dejanje priznata. Orožniki so ju zaprli. Zaf pravi, da trpi sknpno nad 40.000 din škode. d Tudi v Bohinju plazovi! Dne 31. marca se je vračalo s Sedmerih jezer šest turistov, med njimi dva vodnika. Med potjo jih je zasul plaz. K sreči je bil eden ie toliko zasut, da se je lahko sam izkopal. Nato je z velikim trudom odkopal še ostale. Neka tliristovka je bila izkopana že nezavestna, pa so jo kmalu spravili spet k zavesti. Vseli šest je nepoškodovanih. Ur. Uvatrd u«ue», predsednik češkoslovaške republike. Lansko leto je ustanovil veletovarnar t- Josip Hutter v Mariboru za svoje delavstvo pokojninski fond, v katerega prispevajo de^ lavci gotov odstotek od svoje mezde, istotako vsoto pa prispeva v fond letno tudi tovarna. Ker je poleg tega g. Hutter ta fond še iz svojega ob ustanovitvi podprl z znatnim zneskom, razpolaga sedaj že z znatnimi sredstvi, ki jih namerava investirati v delavske hišice za tovarniško delavstvo. Najemnina za te hišice, ki bo izredno nizka, se bo stekala v fond, ki bo na ta nafin prišel do stalnih sredstev za pokojnino starim ia obnemoglim delavcem tovarne J. Hutter in drug. Pokojninski fond nosi naziv »Društvo za starostno preskrbo delavcev tovarne J. Hutter in drug v Mariboru«. Društvo je letos kupilo veliko zemljišče na Pobre-žju med Čopovo in Jadransko ulico v bližini po-brežke šole, Na tem prostoru začne že letošnjo pomlad graditi hišice, in sicer bo postavilo letos 18 dvodružinskih hiš. Bodo to prav za prav lepe enonadstropne vile z dvema ločenima vhodoma. V pritličju vsakega stanovanja j« projektirana kuhinja s pritiklinami in kopalnica, v prvem nadstropju pa dve sobi. Poleg tega pa bo imela vsaka stranka tudi svojo klet in J00 kvadratnih metrov vrta. Na zemljišču, ki je sedaj kupljeno, je prostora za 100 vil. Gradila jih bo tvrdka inž. Kiffmau ter bo stala vsaka stavba 160.000 Din, tako da bo letos investiranih v zgradbe okrog 3 milijon« dinarjev. Društvo namerava vsako iebe> investirati slično vsoto v stanovanjske zgradb«. Na ta način bo nastala v P obrežju krasna nova vilska kolonija, v kateri bodo imeli Hutter" jevi delavci z vso udobnostjo opremljena stanovanja. Kolonija dobi tudi svoj lasten vodovod, t.er se bo zgradil poseben vodnjak z električno črpalko, Hutterjevo delavstvo, ki že itak prejema znatno višje mezde, kakor jfh plačujejo druge mariborske tovarne, bo s to plemenito akcijo ne le preskrbljeno na starost, temveč bo dobilo tudi lepa bivališča, kakoc jih imajo delovni sloji redkokje- jo v Maribor. Kakor blisk je zakrožila po Mariborskih gostilnah in kavarnah po prihodu večernega vlaka. Tam, kjer se zbirajo »na- redne« družbe, so se kar naenkrat začele ftikati glave, nekaj so je sušljalo, potem pa L zaorilo »živijo« in že so romali na mizo ljlrfin buteljke. Pilo se jo iz veselja ter nazdravljalo Je v licu in Uzunoviču ter starim dobrini časom. Zal je bilo to veselje le kratkotrajno. i I z »zlatih časov« jeenes-arske dobe. Okrajnega glavarja v Sanskern mostu je obtožilo državno tožilstvo, da je /.a časa Jevti-icve vlade in volitev nasilno ravnal i ljudmi. Nekoč j" otroka, ki se je zlasal z njegovim sinom. |HikliraI v 'svojo pisarno in ga tako preinlatil. da so ga morali prepeljati v bolnišnico. 1'relepsti pa je dal Se mnogo drugih ljudi, politične nasprotnike pa je dcnunciral in na vse načine preganjal. Današnja vlada i,, kmalu upokojila, sedaj ga je pa sodišče v liihflču obsodilo na 4 mesece strogega zapora. -- Prvemu enak jo bil tudi okrajni načelnik v dobi ifkeni okraju, ki je prav tako za ftbu Jevtičevih volitev preganjal politične :.a>protnike a kopico denarnih kaze i. Tako v I,a.'ii.ival med drugimi tudi pravoslavnega dijliuvniUa. Sodišče mu je za te grehe prisodil« 10 dni zapora in -100 dinarjev denarne kar. ii i. i 1'n-iUediiik vlade dr. >'tojudiu«vič je ..,, .-! !»' dni grofa Homernisa. belgijskega l«v.|,iiiika. ki je prišel po izročtiem nalogu (,..'!rr;.| ,/a kralju, da izroči dr Stojadinovičti odlikovanje velikega križa l.eopoldovega reda. Ko je izročal predsedniku vlade dr. Stoja dinovvn najvišje, belgijsko odlikovanje, je belgijski poslanik izjavil, da je kralj T.co-IHiiil Ji>|e| na ta način pokazati svojo posebno naklonjenost do predsednika vlade prijateljski" države in mu izreči priznanje za zasluge in državniške vrline, ki jih je dr. Stojadino-vi> tolikokrat !Spauri« v preiskavi. Preiskava zaradi nabiranja prostovoljcev za Španijo so uvedla oblastva. Nabiranje raznih vrst de-■avcev je v Prekmurju in Medmurju izvršena popolnoma zanesljivo Borza dela v Murski Soboti. Z njo so bili zadovoljni tudi »i. ki so kakorkoli pri njej iskali zaposlitve, foločasno pa so se tudi nekateri zasebniki "prijeli tega posla in nabirali brezposelne za vse vrste dela. Našli pa so se med njimi taki, ki so delavce skušali najeti za Španijo. Stvar * Odkriva sedaj, H >: '/ \\.'\ < -V!*'- '■'>• l'.'1 »t>» -V <<»., M ».»»"ii W>W-„r»H V '*Wn . v »r,'•',!( I. Med nji- !"• Pa so bili tudi trije delavci iz Čakovca iti okolice. Ti se sedaj nahajajo v zaporih v Prologu. Preiskava pa Se nI končana in se f»tfi še ne ve, kdo so bili, ki so te delavce izvabili v take mreže. 'I Tuili slepa kura zrno najde. Govore« " 'dr. Kramerjevem govoru v senatu, piSn Neodvisnost« tudi tole: »Tisto, kar nas je presenetilo, je bilo Kramerjevo zatrjevanje, da je rešitev iz centralizma — samo v jugo-filovenstvul Ta trditev je namreč prav tako Sočna, kakor če bi irdil, da je rešitev iz po-vodnji v tem, da se prilije še več vode. Kdaj ho dr. Kramer odkritosrčno priznal, da je bila vsa njegova politika vseh 19 let napačna, kakor je nekoč to odkritosrčno storil pokojni Svetozar Pribičevič in-postal prav s tem priznanjem velik. Dr. Kramer na tako svetlo mesto v naši zgodovini očito ne mara in bo iz trmaste »doslednosti« vse do smrti izganjal hudiča z belcebubom, ako ne bo seveda prej izgnala olm strnjena iu v ognju prečiščena slovenska narodna zavest ob rami z brati Hrvati.« Dobro! d Pri zaprtju, motnjah T prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frana-Josei greBČice«, NESREČE d Pogorel jo skedenj posestnika Bervar-ja. pd. pri Primožu, v Petrovčah. d Otrok se je dobesedno skuhal. To je bilo v Šargocu pri Banja Luki. Teta nekega otroka je prala perilo, a na štedilniku je imela velik lonec vrele vode. Ko je prenašala kotel iz kuhinje, ji je zdrsnil iz rok in padel na zibelko, v kateri je ložal trileten deček, sin njenega brata. Otrok se je dobesedno skuhal. Da jo bila nesreča Se hujša, je hotela usoda, da je stal zraven zibelke še drugi otrok. Tega je voda le oparila. Ko je žena videla, kaj se je zgodilo, je hotela izvršiti samomor, vendar so jo zadržali. d Smrtna nesreča nad slapom Savinje. Manjša skupina smučarjev se je odpravila v Kamniške planine, da prebije velikonočne praznike na Okrešlju in v okolici. Kakor povsod, je tudi tukaj zapadlo mnogo snega, ki ga je na Okrešlju sedaj nad 2.80 m. Ko se je ta družba 29. marca vračala, jo je nad slapom Savinje naenkrat zajel snežni plaz. Trije so srečno plazu ušli. Smrt jo našla pod plazom Hermiria Brix, doma iz Gradca. Začelo se je naporno raziskovanje. V nevarnosti za lastno življenje so reševalci začeli odmetavati sneg. Večkrat je bilo treba tudi bežati, ker so se plazovi ponovno usipali v dolino. Toda fantje niso zgubili poguma. Pri reševanju so si pomagali z velikimi železnimi palicami, ki so jih zasajali v sneg. S pomočjo teh palic se je posrečilo Logarju Janezu prvemu najti sled za ponesrečenko, ki je bila zasuta dva metra globoko pod snegom. Na tem mestu so tedaj začeli odkopavati. To delo pa je bilo dvakrat bolj nevarno zaradi tega, ker je ponesrečenka obvisela zasuta ravno nad velikim prepadom. Po nadčloveških naporih so le prišli do trupla Her-mine Brix. Ležala je z glavo navzdol. Na nogah je imela pritrjene smučke, na rami pa še nahrbtnik, z rokami pa je krepko stiskala palice. Na smučeh so jo spravili v dolino, od tam pa v solčavsko mrtvašnico. d Na nepojasnjen način je utonil. Na veliko nedeljo je bil MiheliČ Franc, delaveo državne smodnišnice v Kamniku, star 56 let in stanujoč v Uševku, obč. Nevlje, v neki gostilni na Vrhpolju v družbi svojih prijateljev. Imeli so medsebojne razgovore. Tako malo pred 8 zvečer se je poslovil od svojih prijateljev ter krenil proti domu. Na nepojasnjen način je zabredel v naraslo strugo Nevljice, kjer je tudi utonil. d Ker se m;i je pri padcu nož odprl. Na nenavaden način je prišel ob življenje pastir Juban Blanuša iz Cemernice pri Tupu-skem. Na travniku je pasel živino, ko mu j® neka krava ušla. Stekel je za njo, pa mu j» na spolzki travi spodrsnilo. Padel je in obležal. Tovariši se zanj niso zmenili, ker pafi niso mislili, da se je zgodilo kaj hujšega. Ko so pa le pogledali, kaj je z njim, so ga našli v krvi. Pastir je bil že mrtev. Ko je padel, se mu je odprl nož v telovniku in se mu zadri naravnost v srce. d Razne nezgode. Gradič Jakob, 27 letni po. sin iz Sv. Urbana, Slivnica pri Celju, j« hotel nesti vodo v kuhinjo. Pri vodnjaku se mu je spodrsnilo in je padel ter si flomll nogo. — Golob Matevž, 12 letni sin delavca iz Celja, si je poškodoval roko na šipi. — Z njo Franc, 60 letni prevžitkar, se je spotaknil na korenini in si zlomil roko. — Na veliko soboto je napadel M. A. iz Zgornje Ponikva Verdeva Ivana, 25 letnega posestniškega sina iz Velike Pirešice, in sicer tako, da ga j« udaril z drogom po glavi in ita močno po- 7' tkodoval. — Založnika Antona, 21 letnega posestniškega sina iz Spodnjega Doliča je A. P. iz Kozjeka z nožem zabodel v desno roko. — Mrzeka Franca iz Tinskega pri Zi-biki je A. M., doma istotam, udaril z litersko steklenico po glavi in mu zadal sinrtnonevar-no rano nad levim ušesom. — V zastarelih primerih zapeke, združenih t zlate žilo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna >Franz-Je>.et»va< grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova« voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši uporabi sktroj nikdar ne izkaže neučinkovito. 0«\. reg. S. br. SHU/ii. NOVI GROBOVI d V Ljubljani je umrl po dolgi bolezni Josip Turk, bivši starešina Jugoslovanske gasilske zveze. Naj mu bo Bog milostljiv sodnik! d Le kratka no« je v grobu ... V Gorjah Je umrla 80 letna Ivana Petrič. — V Mošnjah ao pokopali tov. delavca v p. Valentina Miklja. — V Laškem je od kapi zadet umrl hišni posestnik Janez 6ket. — V St. Vidu nad Ljubljano je odšel v večnost bivši ameriški bančnik Frank Sakser. — V Goričanah je izdihnil svojo dušo Janez Trampuš, delovodja v papirnici Gorifane. — V Trstu je odšel h Gospodu po večno plačilo častni kanonik Fran Guštin. — V Predtrgu pri Radovljici je umrla soproga vodovodnega monterja Frančiška Zerovec. — V Zrečah je preminula Julčka Unverdorben, roj. Kračun, soproga učitelja. — Na Brezjah so pokopali 77 letno Marijo Jelene s Črnivca. — V Novem mestu so pokopali dijaka četrtega gimnazijskega razreda Janeza Šavlja. ■— V bolnišnici usmiljenih bralov v Kandiji pri Novem mestu je zapustil solzno dolino g. Franc Zupančič, župnik v Starem trgu ob Kolpi. — V Sarajevu je preminul Ivan Slražičič, glavni urednik »Jugoslavenskega lista*. — Na Dunaju je umrl bančni uradnik Ivan Vebe-rič. — V Solkanu pri Gorici je neizprosna smrt ugrabila Majdo Marušičevo. — V Ponikvah pri Trebnjem bo pokopali bivšega župana Zakrajška Antona. — V Selah pri Slo-venjgradcu jo umrl 73 letni posestnik Votič Pavel. — V Cerkljah pri Kranju je odšel po večno plačilo šolski upravitelj Josip Lapajne. —• V Novem mestu bo pokopali znanega zdravnika primarija dr. Petra Defranceschi-Ja. — V Ljubljani bo umrli: up. župnik in zlatomašnik Janez Kunaver, vlakovodja drž. Železnic v p. Ivan Sotošek, uradnik Dušan Mam, tapetniški mojster Franc Seber in soproga uradnika drž. železnic v p. Marija Zore. -- Naj počivajo v miru! Stfmt itski dom JB NAfl CENENI POPOLDNEVNIK, Ki GA SVOJIM CITATBUEM TOPLO PKfPOROCA MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 18 IN 8TANE MESEČNO SAMO 12 DIKAKJEV ZA ONRGA, KI SI NE MOKE NAROČITI »SLOVENCA« JU »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO. PIŠITE NA DOPISNICI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V MUH-JUIANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED RAZGLED PO SVETU Iratomorno klanje v Španiji Severno od Madrida pravzaprav severno od Guadalajare ni bilo v preteklem tednu med nacijonalisti in komunisti večjih spopadov. Tudi južno od španske prestolnice ob reki Harami se je vršilo te običajno streljanje brez večjih bojev. Zato so se pa krvavo spopadli komunisti z nacijonalisti na skrajnem severu okrog mesta Bilbao in na jugu vzhodno od Kordove. Na jugu so dosegli nekatere uspehe komunisti, ki so se s Zlato rožo, najvišje papeževo odlikovanje, ki ga sv. oče podeli vsako leto članu katere izmed katoliških vladarskih rodbin na svetu, je dobila letos italijanska kraljica Helena. Odlikovanje ji je izročil 5. aprila papeški nuncij na italijanskem dvoru msgr. Borgoncini Duca. -- Italijansko stališče do nevmešavanja v Španiji je izrazi! minister za propagando Alfieri, ki je dejal inozemskim časnikarjem, da bo Italija tedaj nehala oskrbovati svoje prostovoljce v Španiji, ko sc bodo določbe o nevmešavanju začele izvajati nepristransko in splošno. •— Italijanski kralj potuje v Budimpešto menda 8. aprila v spremstvu zunanjega ministra grofa Ciana, ki bo zastopal pri tem obisku Mussolinija. Potoval bo baje črez Ljubljano. — Sestanek med Cianom in med angleškim poslanikom je bil te dni v Rimu in je po poročilih angleških listov potekel zelo prijateljsko, — Tudi jugoslovanski državljani morajo prispevati za zadnje italijansko notranje prisilno posojilo in sicer na podlagi II. poglavja pogodbe o konzularni službi, ki določa, da morajo tuji državljani, ki so lastniki nepremičnin, nositi ista bremena, kakor domačini. Rok m plačilo prvega obroka je bil izjemoma podaljšan do 31. marca. Drugi obrok se bo vpisoval do 18. aprila. Italijanske oblasti so razglasile, da imajo nalog, da po 18. aprilu brez usmiljenja in takoj prodajo imetje vseh lastnikov nepremičnin, ki do tega dne ne bi odplačali obroka. — Roparski vlom v cerkev sv. Rožnega venca v Tržiču je napravil mnogo škode. Tatovi so pokradli vse dragocene predmete s sohe Matere Božje in veliko število okrog čudodelnega oltarja razstavljenih daril hvaležnih vernikov, ki so bili uslišani. Tudi tukaj do sedaj preiskava ni mogla dognati nobenega krivca. — Župnik Jože Brcžaii v Kalu pri Kanalu jc javil orožništvu, da so neznani zli-kovci udrli v njegovo stanovanje ter mu ukradli poleg kolesa in nekaj obleke tudi precejšnjo vsoto denarja, ki jc last raznih župnih organizacij in ki ga jc župnik shranjeval pri sebi. Tudi cerkvenega denarja je bilo mnogo zraven. Tatovi 90 vlomili skozi glavna vrata opolnoči ter mirno opravili svoj posel, ne da bi jih b'.i kdo slišal. — Požar je uniči! hišo Marije Kovfič v Sovodnji ob Soči. s Skupen nastop katoliške in protestantske duhovščine. Spor med Cerkvijo in državo v Nemčiji je dobil vidnega izraza pri velikonočnih slovesnostih. kjer so katoHški škofje osebno pozivati vernike, naj protestirajo pri oblasteh zoper približali Kordovi na 30 km. Na severu pa zmagovito prodirajo nacijonalisti na 50 km dolgi fronti. Obe imenovani bojišči pa sta najbrže drugovrstne važnosti in imata pač namen, da zape-Ijeta nasprotnika v zmoto in prikrijeta prave na-mene obeh generalnih štabov, ki obračata prav gotovo glavno skrb madridski fronti, kjer mora priti v doglednem času do odločilnih bojev. zapiranje katoliških šol. Protestantska duhovščina pa je na prižnicah prebirala sezname svojih vernikov, ki so v koncentracijskih taborih ter pozivala, naj verniki molijo za nje. — Hitler se je pobotal z Ludenc* rfom, nemškim vrhovnim poveljnikom v svetovni vojni, s katerim sta bila več let sprta zaradi čudnih knjig o poslanstvu nemškega naroda, ki jih je pisal menda že na pol zmešani general. Pomirjenjc se je izvršilo v Munchenu in bo radi ga Ludendorf imenovan ob 72-letnici za maršala. FRANCIJA s Francoski komunisti dobivajo denarno podporo od sovjefov. V francoski poslanski zbornici jc poslanec Doriot razkril, da je francoska komunistična stranka /d leta 1920 do danes dobila o, da se ta zadeva preišče, je seveda ljudska fronta odklonila. Glavno komunistično glasilo »Humaniti«, ki je do leta 1934 živeto v večni zgubi, je sedaj bogato podpirano in se brani vsakega pregleda svojih poslovnih knjig ter jc s« veda navdušeno pozdravilo sklep parlamentarne večine, 'ia se Doriotov predlog odkloni, Sovjetska Unija vzdržuje seveda tudi številne komunistične liste, ki sedaj izhajajo v Franciji za tamkajšnje inozemce. Znano je tudi, na kakšen način francoska komunistična stranka dobiva denar iz Moskve. »Slovenski Narod«, ki sicer z največjo ljubeznijo zasleduje vsak gibljaj ljudske fronte v Franciji, o tem seveda molči kakor grob in ho naprej dopovedoval svojim slovenskim svobodomiselnim brav-cem, da je ljudska fronta najbolj pairiotična stranka sveta, katera bodi zgled tudi jugosloven-skim patriotarjem pri nas. RUSIJA s Strašna železniška nesreča. Poročila pravijo, da sta na veliki postaji Pola na Kavkazu v Rusiji zaradi pomote pri kretnikih trčila drug v drugega dva vlaka, in sicer vojaški vlak, ki je prepeljaval cel pehotni polk, in tovorni vlak, ki je vozil (ežke tovore lesa in premoga. Udar obeh lokomotiv je bil tal o strašen, da sta se zarm druga v drugo, na nju pa se je nakopičilo na« 30 vagonov vojaškega in tovornega vlaka, tak° da je nastal ogromen hrib razvalin, izpod !(ate" rega se je slišalo grozno vpitje ponesrečencev. Ker je vojaški vlak vozil s seboj tudi municijo, je prišlo do eksplozije, ki je vnela gorivo tovornega vlaka in zažgala obleko vojakov. Nastal nepopisno grozen požar, iz katerega se je s ■ . I0 pokanje streljiva in kričanje žrtev. Kolodvor je bil za časa nesreče J popolni temi, ker so eksplozije razmetavale na vse strani materija! in kose človeških trupel ter pvzročile kratek stik električnega toka. Oblasti so izgubile glavo, ker ni bilo nikakih sredstev pri rokah, da bi nesrečo omilili. Požar se je z gorečega kupa razširil že na kolodvorsko poslopje. Poročila pripovedujejo, da je pod razvalinami zgorelo najmanj 250 vojakov. s Drobiž. V Pobrežju so našli zmrznjenega tolarja Antona Riepla. — Ob elektrarni pri .Črki je utonil Alojz Kvančnik iz Pokrč. — Zaradi nesrečne ljubezni je še! prostovoljno v smrt Raj-mund Vivnik iz Trdnje vssi. — V Celovcu je umrla ga. Magdalena Ferjanfič, vdova po možu Jožefu, korespondentu Alpine - Montangesell-schaft. — Na Otmanjah je (»gorelo gospodarsko poslopje pri pd Maračeju. — V Smarjeti pri Velikovcu so zlikovci tik pred prazniki vlomili v župnišče ter odnesli 20 kg mesa in 250 S gotovine. — Volka v Dobraču »o sicer že izsledili in ga tudi obstrelili. a jim jo je kljub strelu v nogi popihal. s Nezaslužen poraz državnega predsedniki. Ameriški državni preds4*dnik RooseveH je te dni doživel poraz v poslanski zbornici, kjer je kmetijski odbor zavrnil vladni zakon, da bi vlada lahko nakupovala zadolžena zemljišča in jih po nizki ceni odstopala brezposelnim delavccm, ki bi hoteli postati kmetovalci. Kmetijski odbor je mnenja, da bi to ogrožalo socialno ravnovesje krnetskega prebivalstva. — V Walsenburgu Colo je umrla Jožefa Bajuk roj. Pajnič, iz Goriče vasi pri Ribnici. — V Clevelandu so umrli: 59-letni John Tomšič iz Male ilove pri Dobrem polju, 56-Ietna Marija Ahlin roj. Tomšič iz Klečet pri šmihelu in Stanko Klemenčič iz Št. Vida pri Stični. — V Chicagu je preminul 66-letni samec Kar! Oorup. — V Readingu Pa. je odšel v večnost 66-letni Jože Težak iz Dolenjega Suhorja pri Metliki. — V Saginawu Mich. je zapustil solzno dolino 76-Ietni Peter Razpotnik. — V Little Falls jc izdihnila svojo dušo 48-letna Ev. Ko!ar iz Dol. Logatca. — V Mihvaukee so djali v grob Ferdinanda Slatnika iz št, Janža v Savinjski dolini in Alojzijo Geršak. — V Sheyboganu sta zatis-nila na veke oči 74-le'ni rojak Martin Šek in Jožefa Zupančič. -- V Hartwichu Pa. je zgorela kmetska hiša rojaku Hrenu, Domači so se komaj rešili. — V Coopcrstownu je umr! samec rojak Matija Češnovar. — V A!iquippi Pa. je premimi! rojak Jak. Dcrglin. — V Nppening Minn. je zapustil ta svet 63-!etni Frank Dcrganc. — V Elevethu Minn. je odšla v večnost 6&ktna Kati Cimerman. — V Forest City Pa. je zapusti! solzno dolino 65-!etni John Molek iz Brega pri P ?-serju. — V Fraunih Mich. je zape! mrtva;,*, zvon Jožefi Debeljak roj. Levstik iz Travnika pri Loškem potoku. — Na svoji kmetiji blizu Calumeta Mich je došel v večnost 77 letni Andrej Urbas z Unca na Notranjskem. — V Har-vvicku Pa. je med potjo k zdravniku umri 40 letni Frank Mihevc iz Jelš pri Rakeku. — V Nju-jorku je zatisnila oči 45 letna Fani Habjan roj. Ovca iz Domžal. — V Farrell Pa. je zapel mrtvaški zvon Antoneti Bramar roj. Orbajs. — V La SaHe 1!!. jc zapustil solzno dolino Jožef štukei, Etčiiniit^^ @ir®t leiiiksgi Ulita lil talil® xa mofe ltl?e» ako ne II bito teb«, ka» tilllfef časopisi«. (Pij X.) DROBNE NOVICE V južni Franciji je umrl 99 letni Tissier, najstarejši francoski general. Velika ležišča najboljšega premoga so našli italijanski raziskovalci 200 km st/eroza hodno od abesinske Addis Abebe. V Kratovu na Češkem je preminul 82 letni Jožef Krička, znani češki skladatelj. Dr. Pavelič, vodja hrvatskih strahovalcev, je odšel na zahtevo italijanskih oblasti iz Italije v Severno Ameriko. Tajno komunistična, radio-postajo je odkrila nemška policija v Hamburgu. 35 rudarjev je zgubilo življenje pri Durba-nu v južni Afriki, ker je padlo dvigalo z višine 1600 m. 711 letno avtonomijo mesta Lubecka je te dni ukinila nemška vlada. Po 42 potnikov bodo lahko vozila nova angleška orjaška delata s strojno močjo 3400 konjskih sil. V večnost je odšel 54 letni veliki poljski skladatelj Szimanovsky. Ob kitajski meji bodo letos manevri japonske mornarice. 18.000 sovjetskih prostovoljcev je že prišlo od novega leta dalje v Španijo v komustično Barcekmo. 7238 letalskih častnikov bo imela Italija leta 1938. Praški župan dr. Baxa je odstopil, ker je že izpolni! po zakonu dopustnih 75 let. 18.800 kinogledališč je sedaj v Ameriških Združenih državah. Ameriški državni predsednik Roosevelt je sklenil, da v stavkah ne bo več posredoval. Rusko zlato v vrednosti 40 milijonov Funtov šterlingov so odpremili te dni iz sovjetskega »raja« v Anglijo. RAZNO Kdo je Ml »kraljerM žarko«? V narodovem spominu živeči »kraljevič Marko< je bil kralj .Marko (1371-1394), Bil je VukaSinov sin, najimenitnejši med velikaJi, M so vladali na jugu pod turško nadoblastjo. Po oielovi smrti se je Marko Proglasi! za kralja ter je vladal v ozemlju med -planino, Ohridom in Hrdarjern s prestolnico ' močno utrjenem Prile-Pu; Se dandanes so videli razvaline njegovega silnega gradu. Po osvojitvi Bolgarske (13S3) so »»teli Turki osvojiti tudi »munsko kneževino Vla-»ko. V la namen so po-j.,a" na pomoč tudi kralja Marka in v bojih z 'lahi so se srbski oddel-«1 morali proti svoji volji °?jeyati „a turški strani. • bitki pa je nadel kralj Marko in 7, tudi mnogo odličnih Srbov. — »urki so ei prisvojil ves »nezevine padlih velika- m s tem je za več «5, u500 ]e! Prenehala i„« a °hlast v ozemlju ™o od Vardarja in Sar-, nine- Kralj Marko živi * narodnem spominu z -»raijeviS Marko«. Ope- Ra v peemih in p.i- L. Ganghofer: 19 Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznifi Naglo ste prešla jaso in se ustavila pred skalo. Na grobo je bilo v sprednjo ploskev kamna vklesano znamenje ognjenega zublja. »Lokijev kamen k je globoko ginjen spregovoril Ebervajn. Tu je švigal plamen in je tekla žrtvena kri krivim bogovom. Tu bomo zanetiti čisti plamen prave vere in tu bomo darovali žrtev Bogu, ki vanj verujemo. Pokliči brata, Svajker, na tem kamnu hočem darovati sveto mašo!« Po Svajkerjevih licih sta se poiočili dve debeli solzi; potegnil bi je s pestjo b&i oči in nos ter odhiiel. Se preden je dospel do gozda, so mu že prišli nasproti Valdram in Vampo s hlapci in tovornimi konji.. Zdaj so stali vsi pred kamnom; nato so hodili okrog po jasi; pri studencu so poskusili vodo; bila je mrzla in krepčilna; samo Eber-vajn je odklonil pijačo in dejal: »Po maši«. Zadovoljno mežikajoč z očrni je stal Vampo pred malim, s pisanim cvetjem obraslim jezercem. »Lepa je videti voda,« je menil, »samo postrvi ni v njej, krapov in ščuk.« _ >Pojdi vendar I« je zagodel Svajker. »Mar moraš venomer misliti na skledo? Saj sc na svetu tudi še druge stvari!« , , , Sneli so tovore i živaii, m v tem ko so Ebervajn, Valdram in Vampo odpirali zavoje, jo počistil Svajker kamen in odstranil pepel; dva hlapca sta mu pomagala; poleg kamna je postavil ogrodje za majhen zvon, ki ga ie prinesel tovorni konj kot pol bremena. Ura m uro je minila v pridnem delu. Sonce je stal« že blizu poldne, ko je Ebervajn, v koretlju in štoli, posvetil ajdovski kamen e« božji oltar. Potem je bral tiho mašo, pri kateri mu je stregei Svajker. Valdram je sedel na korenini napo! zoglenelega hrasta; brat Vampo in hlapci so klečali njemu ob strani. Tišina brez glasu je počivala po vsej sončni goličavi, le včasih je cvrkutnii ptič kraj gozda, in pritajeno se je glasil iz doline šum Ahe. Ko je Ebervajn dvignil kelih k povzdigovanju, je potegnil Svajker za zvon. Jasno so pluli njegovi glasovi po tihem zraku in zbudili odmev v gozdu. Drobne ptice so priletela, kakor radovedne zaradi zvonjenja, in so med razburjenim ščebetom prhutale okoli ožganega de-sf 5joinnsj( bz loapzat fbzb5[ud af »s Bpzo8 nejdi q() ožini! z očmi jaso, nato je v hipu zasukal konja ia izgiuiL Zvon je pel. Njegov don je plul tja čez dolino Ahe ia se dviga) navzgor po pobočju Gela. Na kamniti rebri je sedela Hincula in pasla kose; kozel je ležal poleg nje v travi ln si brusil roge ob pastiričiito palico. Tedaj je za-donel zvon. Hincula je skočila kvišku, tresoč m je stala, z odprtimi usti poslušala. Vse koze so dvignile glave m obrnilo oči tja čes dolino. »Cuj, bradaček, čuj,< je zajec-Ijala packa, »on že zvoni!« In čez drn in strn se je spustila po rebri navzdol, vabečim glasom nasproti; sa njo so poskakovale koze; samo kozel je stresel glavo in se ni dal motiti v svojem miru. Ko je Hincula dospela do Ahe, ni dolgo iskala plitvine. Z varno nogo je skakala čez. kamne, ki so moleli is šumečo vode. Toda koze se niso upale slediti za njo; obstale so na bregu in stegovale vratove proti vodi; ena se jo začela pasti in druge za njo. Hincula se je smukala skozi gosto grmovje, plezala po" strmini in je prišla v gozd nn vrh. Tedaj se je pojavi! mpd drevjem jezdec. Bil ja Henink, Vaeeraanov najstarejši. Hincula se je pri* 8S po DOMOVINI Iz mzmk krajev Ifcj.E. Gkjiiofco v nas je pretreslo, ks> smo pr^o pelinu zvedeli Balastno vest, je umri oad vse ljubljeni g. župnik Janez Kepef. fes2>s» W ia dsset mesece* »o nesmomo delali za dobro brano* m eerkve. Preaor>ii s» eerke* od znotraj ša od rsi^aj. po*«4ali aa n«Se lan» pokopališče. Marijini družbi »d preskrbeli novo zastavo, leto o Teliti eoS je posvetila pri aa.§ elektrika, ta katere bo imeK e fapnlk najvef fkrbi. ni«o pa dočakali da bs videli, kako bo izgledala cerkev, k* bo ttte velifastdo raiereUje&a. Pr*kmalu nam JDa je smrt iztrgala iz &a£e srede! Vsako leto so aas peljali sa božjo pol; tudi letos so imeli ca-BM ua§ peljati m šmarne gore. pa fel ttufi tega letos ne bo. — Njegovih mnk&e in dobrih del za saa pa »e bojno aat^tf pozabili. Msari trg jsri Late. Po dTasajstia Ittih a&-maori «a dela ie aa lastno prošnjo zapustil uaf« iatps;jO e. g. Jernej Haiaer ter odšel ua lepo župnije iorrrSe. C« gre kotna priznanje za delo. gre to' t pslai meri temi; moža. kateri je z veliko vaemo vrill svojo vrviteno ihB» kot župnik v cerkvi ia poieg tega svoje velike zraož&osti uporablja! zunaj cerkve v korist svojih župijsaov. Ob nastopu -roje službe je bila prva njegova skrb oietKavji hipne eerkve. Zatem pa » je loti! žtip-nišea. ki je bilo potrebno temeljite poprave. Tudi gospodarska poslopja ia zemljiSča je spravi! v Boljše stanje. Ker pa današnje čase potrebujemo duhovnika tudi zunaj cerkve, je bil tudi to g. župnik, kateri se je s svojimi vsestranskimi »možnostmi udejstvoval povsod, kjer je Baše! priliko koristiti javnosti in župljajioro. Bil je načelnik Hranilnice in posojilnice v nadzorstvu in načelnik Kmetijske zadruge, kateri zadrugi sta ga imenovali častnim članom, Ustanovi! je Živinorejsko zadrugo. Ko je zažla bivia Lesna zadruga v nevzdržen položaj. je vse svoje moči napel, d* se je ta zadeva tako končala, da nihče nc trpi Škode. Danes stoje Kmetijska zadruga in Posojilnica v fim-dalje ugodnejšem položaju. Vse to po veliki zaslugi g. župnika. Sodeloval je pri izposlovanju banorin- ^ke podpore za regulacijo požiralnika vode Golo- bine. Gojil je načrt, da bi Ložka dolina dobila prometno zvezo z nameravano gradnjo avtomobilske ceste Ljubljana—Sušak, katero akcije je Ui. Občina bo >>obiraia na vse nuposredne davka 300% dokiailo. Trošarine na vino bo poliirala t Din od litra, od žganja ln Špirita pa po 5 Din od hekloiiterskB etopuje. Od govedi nad 1 leto starosti 20 Din, pod j letom starosti 10 Din; od prašičev 20 Din n!! zakol, in sicer samo tedaj, če zakolje za prodaja. Od zasilnih zakolov se ni S ne pobira. Pasja taks« se pobira 10 Din od psa brez lazbke. Tajwa na iiviisske potne liste jt 1 Din, katero pobirajo že skoraj ps> vseh občinah banovine. Novost je ludi to, da bo občina pobirala z« zgradbo nove šole &)?« doklada pri davkih. Ali i« potrebna nov« Jo!« v Zagradeu, ni govora K pro- fauiila za drevo, toda Henink jo je že »pazil. Prijezdil je proli njej, pridržal konja in vihtel šibo: »Kaj počenjaš tu?« Pastirica ni spravila nobene besede čez ustnice, tresoč se je stala in z odprtimi očmi strmela v jezdeca nad seboj. >Govori, usranka! Ali pa naj ti rauežem jezik? Kam hočeš ?< >Tjale, gospod,* je sk»vkovala pastirica, >tjale. kjer jo zvonil!« »Kdo?« Hiocula ni vedela kaj odgovoriti. »In kaj te briga tvossjenje?< m je zadri Henink. ?!»o-beri se! Tu je prepovedan »vet, od dane* naprej.c Pastirica se ni geniia. »Cak, aemkg»,c m je zasmejal H«. Bink, »nabnisin? ti noge.c In je priletela aiba Hiiiculi čez pleča. Zdrgetala j«, toda z ustnic se ji ni otrgal noben glas. Se enkrat se je ©zrla v feosto, nato se je obrnila in se spiaztla proč. Ko je priMa v dolino in prebredla A bo, so ji pritekle koze nagproti. Od l^kije-vega kamna je donel zvon. Hincula je stala in poslušala, ihteč vzkrik je stresel njene prsi, zgradila se je v travo. Zvon je pel. Njegov don je phii čez pobožjo Uniers-feerka in bo odbil v gozdu. Pred bajto iz skorij so se v »rogu tisthajočega vejevja posekanih dreves kadile tri ©glarske kope. Mod njimi jo hodil sem in tja Ajgel v, iestemm, čadastočrnim žežlem v roki. Ce se je pokadilo m krivem mestu iz kope, je zajel Ajgel poki teJel oglsr-afcega prahu, pomeSanega z zemlja, in je zaprl buhtečemu Agnju zrak. Tedaj j« čul peti ms!. pOTesi! fo £0iel te 1 Jtoslušal; prestopil a« je, kakor bi g« vlekel odmev za eeftoj; toda z zaskrbljenim pogledom je objel kope, to katerih »o tm valili slopi dima. »Zaradi mene, pa naj j^redo po zlu vse trik Starec je vrgel žefcsl stran. >Moram tja dolk Stopil je k bajti, pograbil kljukačo in zapustil kopišče. Po izhojeni stezi je prekoračil turno. Ko je prispel blizu mesta, kjer sta se križali dve pešpoti, je osupel obstal in se naglo umaknil za grm. Ob križpotju je sedel Rimiger na skali, držal za povodce konja in vrebal po stranski stezi. »Temu grem rajši s poti!« je meni! oglsr in se zmuznil, skrit za grmovjem, med drevje. V velikem loku je zavil v gozd. »Mislim, da je bilo pri Lokijevem kamnuk je zamrmral in spremenil smer. Ni hodi! dolgo, ko je začul za seboj pridušen peket kopit, in ko se je ozrl, je ustavil Zindel pred njim konja. »Česa iščeš tn po gozdu?« »Jaz, gospod? Zakaj?« je obotavljajoče vprašal oglar. »Ker hočem vedeti i« »Gre>na za svoj m poslom.« »Za kakšnim poslom?« »Sinoči sem nakopal nekaj korenin, pri Lokijevem kamnu letam. Nisem mogel vseh odnesti, in zato grem zdaj po butaro, ki sem jo puHtil včeraj tam.« Zindel je nezaupljivo meril starca. »Nabiraj korenine, kjer bočeš, toda ne pri Lokijevem kamnu... ne danes ... in ne kdaj pozne je k »Tako? Tako?« je rekel oglar, in komaj opazen nasmeh se mu je utrnil okoli sivobradatih ustnic. »Gotovo ste pri Lokijevem kamnn nastavili svinjam ali pa izkopali medvedjo past, kajne?« »Kaj te briga! Glej, da se pobe rež k Zindel je stisnil konja in ga pognal proti oglarju. Ajgel se je umaknil na stran. »Že gretn! Pa srečen k»v, gospod!« Ne da bi se še kaj ozri, je krenil skozi gozd v nasprotno stran od Lokijeva^a kamna. Toda pot, ki jo je ubral, ni držala proti njegovemu kopišču. povedkak j>o vseh srbskih in buli po hrvatskih krajih: ol je najbolj priljubljen junak iz srbska zgodovine. Kraljevič Marko jc v narodovem s}Kh minu ostal kot junak, ki se bori 9 Turki za pravice Srbov. Pesmi pripovedujejo, da spi v ueki votlini in da se bo prebudil, kadar mu bo zlezla sablja iz skale, v katero jo je zasekal s svojo nenavadno močjo. Najbogatejši vladar na »vet* indijski knez Nizam iz Hvderahada je uaročil v Ameriki 20.<)l)0 rauio aparatov, katere bo podaril svojim pocloinikom » 20.000 vaseh. Zaeiio je dal zgraditi tudi štiri modelne radio oddajne postaje. Nizam je v lebruariu lr«o obhajal 251etaico vladanja in zato je hoiel to slav-nost razglasiti po radio. It sodne dv»m«e. Zagovornik: sObloženec jo že z ozirom na svoj duševni -slon nezmožen, da bi bi! izvrši! tok gr'iBjskem. Žalostno bo svanovl oznanjali smrt nepričakovano umrlega posestnika Janeza Rusa iz Podtabora. Doma na vrtu je privezoval, stoječ na lestvi, k debla sadnega drevesa kole, ki »o bili zabiti v zemljo ln držali skladovnico svežih bukovih drv. Nesreča je hotela, da so se koli odlomili, njega pa je podirajoča se skladovnica drv vrgla na kamenite stopnice, na katerih si je prebil lobanjo in j« bil v poldrugi url mrtev Zapušča vdovo Šc test nedoraslih otrok. S« dan pogreba je skoraj vas fara bila navzoča In prenašala boi Jokajoče vdove-iene la otrok. Pokoj njegovi duši I — N« cvetno nedeljo smo doživeli zopet veliko veselja. Komaj je minulo nekaj mesecev, kar je bila blagoslovljena zastava dekliške Marijine družbe, že je nsl g. župnik omletil zastavo Marijinega vrtca. Ob blagoslovu praporčka Je botrovala voditeljica gospodinjskega tečaja, ki se sedaj v Strugah vrči, gospodična Olga Milavec. Sprejetih je bilo 16 otrok ▼ Marijin vrte«. Da s« je slovesnost še bolj povzdignil«, so efrod v dvo- rani uprizorili p. Krlzostoma igrico »Pavelčkova pUčalka«. Zahvaljujemo se g. voditelju In otrokom, ki uas tako radi razvesele s svojimi nastopi. — Komaj iSakamo, da bi začeli graditi cesto proti Kočevja, da bi aašl ljudje nekaj zaslužili. — Gospodinjskemu tečaju, ki Je sedaj pri nas, Želimo čim več uepsha. Gabioro pri Skofji Loki K« po mašili hribih leži že sneg, se bliža obenem tudi že pomlad. Ptički ubrano žgoiijo, ker ae veaele pomladi, a pri nas pa žalostno pojo zvonovi. Nedavno smo položili k večnemu počitku vrlega moža, skrbnega očeta in gospodarja Jurija -Janmika, po domače Kanta iz uabrovega. ZapuSča ženo in štiri nedorasle otroke. Bil je priljubljen pri vseh ljudeh. Skrbno je vodi! gospodarstvo, bil Jo vesten čita-telj katoliških listov. Bil Je več let občinski odbornik ln Je tndi, kot vsi dobro misleči, pod pritiskom JNS-vlade odstopil. Bil je mož na mestu do zadnjega. Naj mu bo žemljica lahka, ostali družini in njenim sorodnikom pa naše Iskreno eožaljel Bresnica nad ftkofjo Loko. Ravno na velikonočni ponedeljek, ko je vse prepevalo veselo »Alelujo«, se je oglasit pri nas žalostni »Memento mori«. Položili smo k večnemu počitku mlado, blago dušo Tončko SuSnik. Stara ie bila komaj 14 let Bila je fsridna ln povsod pri-Jnbljena deklica, kar je pričal njen tako lep pogreb. Seat fantov jo dvignilo krsto, njene prijateljice pa so nesle vense To Šopka rož. Begi malih dekli« pa je neslo pred krsto bele lilije kot SjO.ak njene angelsko čiste nedolžnosti. Svete zakramente je vedno teko rada prejemala, zalo jo je tudi Jezus tako ljubil, da ga je ravno aa veliki setrtek prejelo že r svoje sree. Na grobu se je poslovil od nje mlad feut v lepih, ganljivih besedah, ki ga je zaključil s. besedami: Tončka, prosi v nebesih ga nas! Naj ti bo semijlea lahka in na svidenje onkraj grobni Žalujočim pa naše IskrenO sožalje 1 dobrodušnega deda slona: Sion Je največji modrijan med živalmi M »vetu. Kakor hitro Je ujet, lakoj razume, da bo njegovo življenje v ujetništvu v marsičem udobneje, kakor v svobodi, "to nikdar ne skuža »tajali. Nikdar slon ni prentar M uk. Vedno se '»d uči. Nazadnje je tako navajen, da že na samo ■fatko besedico opravlja najtežja dela, katerih se j6 učil Svoj hlev, v ka-rem »P! v cirkusih, najino sam zapira, če mu 1« prem raz. Ce pa ara jo f0««, sam odpira vrata |J irači ležišče. V »ploS-»e» io dobrohoten, po-"rao rad imu male c!r.> ^ kdor pa se mu pri-°;lts z zlobnim name-®® ga hoče draži«, ®or" okusiti tudi ujego-10 jezo. »arve v n&vadnem iiv- f.ia' Sodnik: »Obdol-»oi ste, da ste svojega Mf Uko Pretep«, da ni ,Ves t™1 in , Obdolženec: »Seveda. z ®® 1« tako dražil, da m bn vos rumen Jn jeze.« ,i,fR!6; ,W teleti jo po-i delajo velike skrbi. glST? 8« da pomagati. '»kušuje živinorejcev uči-10 '»'e: Krave, pri kato« Zvon je pel... Njegov don je plul 6eas tilie vrhove dreves ven v ob-Sirno dolino, v Unteržtajnev le« in Šenav. Na proetranem polju, med travniki in njivami, obdana a sosednimi kmetijami je »tal« tu Senaverjeva hiSa, ograjena z visokim plotom. Bila je med vsemi hišami v Ssnavu najimenitnejša, res samo nizka i?, brun »pahnjena koča s sprhnelo slamnato streho, toda obkrožena s hlevi ln shrambami, od ovožja težkim sadnim drevjem bi roj-natimi ulji. Dva kosmata psa sta ležala pred odprtimi vežnimi vrati na soncu. Kokoši in race eo poživljale dvo-riSCe in e skednja se je razlegal pojoči glas dekle. Ob leseni klopi pred hiSo je stal Rudlib; poleg nJega njegov oče, žirokopleča niofika postava; težko delo mu je bilo upognilo silni hrbet; dolgi prameni si vili las so mu viseli okoli razoranega obraza * kratko brado, s trpkimi ustnami in majhnimi mirnimi očmi, ki ao jih senčile koSate obrvi. Pred obema je stala na klopi lesena kroSnja; bila je naložena s žtrueami kruha in hlebi »ira, z glinastim loncem medu, s prekajenim mesom ln s ču-tarico medice. Rudlib je s konopno vrvjo povezni tovor in Senaver je poskušal, če zadrge, ki jih je delal aln, res tudi dobro drže. Tedaj sta sliSala zvon, priduSeno 1* daljave, samo Se kakor bi pela sapa v »raku. >Ias Melinjega oga se zvon ne čuje,« je dejal Kudlib, »to so gotovo oni, oče!« Sena ver je prikimal. »Zdaj ti iih ne bo treba dolgo iakati, fant. Kar proti Lokijevemu kamnu jo cberl, in mislim, da ne boS do«ti zgrešil.« Molče sta poslušala, dokler rahli odmev ni drhteče izzvenel v 7,raku. Kmet Je šel globoko po sapo. »Pa zadeni krošnjo, fant, no! In jim reci: to jim pošilja Senaver. Pa jim povej kar naravnost, če mislijo dobro z Oadenom, se bom zvesto postavil zanje.c »In jaz no slabše.'« ee je zasmejal Rudlib in hotel prijeti krošnjo, da bi »i Jo oprtal na rame. Tedaj Je stopil na dvorišče kmet, »ah potegon. Bi! je Kaganhart. Mah«! je z rokami in kričal: »Ali si že Cul, Senaver, ali si čul zvon?« Komaj je bil izgovoril, je že prišel drugi, tretji — eden za drugim »o naglo prihajali sosedje v Senavu, stari ln mladi možje, grobozajetne, utrjene postave, na zunaj drug drugemu slični v uvojih surovih hodnih srajcah ia sivih gunjih: Kirngaser, Kepeleker, oba brata Vinklerja, Valdhavzer, Svajgor in Grinštajner, Hanecerjeva fanta, potem Klnil ln Urštaler, Berenlohner in na zadnje star! Gobi. Vsi »o bil čuli zvon, vsi so vedeli, kaj pomen ja njegovo doneče vabljenja Saj je šla govorica o pofclonitvi, hi jo je napravila gospa Adelhajda v svoji smrtni uri, po celi dolini le od pomladi sem, od koče do koče. Nobeno vasovanje ni minilo, da ne bi bili govorili o pričakovanih »amoetancih, zdaj v dvomu in ukrbeh, potem v plahem upanju na boljše čase. In zdaj ao prišli. »Ali ni čul, Senaver, ali si čul zvon?« Tako so spraševali ekoro vsi, ki so prihajali. Obsto-pili so Senaverja; eni ao v dvomu gubančili obraze in se praskali m ušesi; drugi ao razburjeno čenčali ln si zmedeno segali v besede, dokler Senaver nI dvignil roke: »Toda, ljutie, ljudje, ne zganjaj!« vendar takega hrupa!« Povečini so utihnili; toda Valdhavsar je savpil: »Gobce bi um tudi zavezovali, ko nam gre aa ShsSbo ia koaiik >Ba, da, prav ima!« mu je pritrdilo več glasov, la Banecerjev sSarejši je za vpil: iVaoemane moramo pitati! In zdaj naj pridejo S® ti, in is«j posnemajo te 3a|»-majo! Kaj bo ostalo potem za nas?« Te besede »o padi« v rasburjeae duhove, kakor ogenj na »lamo. Kmeti — Si. jeni- Pr«tefc<« meaac »mo »seli pri rudnik« volitve zaupnikov v Ii. rudarsko skupin«. m za BraSovsko skladaioo. Volivna borba je bil* vroča med rdečimi ia beSirai. Mesec su&c « ra muhast, pritisnila je slana ia »e rdeče pobelil«, tako da ie bela lssta večino dsfcila. Zaupnik««! srečo! Bila ao tudi pogajali]« za zboljšanje (felsv-skih razmer, a do danes je to It brez uspeha — 2upaa tržiški je izprosil pri banski upravi nekaj podpore za revne radarje, M se jim je za veliko-tiočac praraike razdelila, zato naj mu bo hvala lepa! Maijava. Na Muljavo smo dobih zopet dušnega pastirja, feiii smo brez njega vet kot teto dni. Ker [t Muljava res tako lep kraj in kar pripraven za župnijo, bi bilo škoda biti brez duhovnika. Zakaj bi pa bili? Saj so dani vsi pogoji za stalnega dušnega nastirja. Imamo lepo starozgodoviasko cerkev, now>' žopnišče, lepše kot pri marsikateri iara cerkvi. Imamo pa tudi šolo; sa» predateč j« od cerkve. Toda šota mora priti v dogisdneji! casw k nam. Šola in cerkev spadata skupaj. Bili smo pred komasacijo občin tudi občina zase in bi jo tudi sedaj lahko dobili. Toda aeksteri lega ais® SiotelL Dobili emo torej norega Sušnega pastirja v osebi vpok. žnpaika g. Pavla Perkota. Širši javnosti je gotovo znan. V tem časa, kar vodi oa esšo duitovnijo, se je pri nas marsikaj spremenilo., bodisi v verskem ali družabnem osi™. Najbolj se pa vidi uspeSi b iegove^a dekrauija v cetfcvi. UsteiKml je pevski zbor, In ga vodi sm&, napravi! je sove cerkvene sedeže, dal napraviti kpo bovo prižnioo. Zs bodoče ima $»s 5e vse polno načrta* 2* olepšavo cerkve. Mi »fara ni« smo hvatdSsi za njegov trud In msi želimo še niuojg» let bivanja med »asui. Raka pri Krške«. še je ležal okrog streh sneg, ki ie v noči aa veliko nedeljo zssdaf miim «adev-njatess rane, ki se bodo pozaale dokaj let, Uro s® •e v VB&sr mieaiie sobote pojavite krog nagib dati«« kstavke. Kdo «c ae bi z veseljem ozrl za staro znanko, katere prvi pciet jo vede v ajeoo jesesi zsmiMiene gnczsfož — Pred tednom je zsM* kap 64' kteo Marijo Hostar iz Zabskovja. Ne da M k še kaj zavedla, je po nekaj tet trpljenja koa-čala ihrljenjako pot ter jo aedaj ie krije grob. Materi, ki ji je usoda nttočil* v fiv!jwjsfe> kupo dokaj trpljenja: vete) miri Blagovica. Z rt^aladje SlataiKice la t popravo zraven tež^s p<3i ao priftell sredi mmca kot je banska uprava zagotovila. Nekateri so bit! B^oUub najboljši in najlepše opremijeai nabožni mesečnik v naži državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. že kar »epočakani, drugi so pa že hujskali, češ, da ir tega ne bo nič. Banska uprava zasluži vse naše priznanje, ker je s tem pokazala, da ima predvsem ljudski blagor pred očmi iis da se ji smilijo brezposelni. — Miaijoo, ki smo ga obhajali zadnji te dat v februarju v spomin 150-letnice samostojne Hagovške duhovnije, je prav lepo izpadel. Cerkev ie bila vedno {solna vernikov. Posebno veličastna pa je bita sklepna procesija, katero je vodi! ob spremstvu misijonarjev in sosednih župnikov vseučiiiški prot. dr. Andrej Snoj iz Ljubljane. Ljudje kar ne morejo pozabiti lepih misijonskih dni ia so se komaj privadili zopet rednemu domačemu delu, — Občinski odbor je lansko leto soglasno v svoji seri določil, da poleg gostilničarja Tomaža Igliča tudi tukajšnji organist Stanko Skok upravlja oziroma tehta tia občinski tehtnici. Oba imata torej pravico tehtati rn aoižnosi eden dragega nadzorovali. S tem se nikomur ni vzela kaka čast ali napravila kaka krnica, pač pa motamo pameten sklep obč. odbora samo jjohvaliti, ker bo s tem ustreženo rsem občanom. Iu prav je tako I rfsSske. V pojasnilo ae dopis v IS štev. >Bo-Ksoljubs« sporočam BledeSs: Dopbnik pravi, naj bi sadna sušilnica stala v Vinjah ali v Osredkih, lsj«r sadje resi niš«, ae pa v Kamilici, kjer še 'niso videli sušilnice. Jaz mižim, d« je bolj prikladno, če taka dbčekoristna naprava stoji v sredi občine, kakor na meji. Omenjeni dve vasi sta v hribih in je gotovo lažja vwt! drva iti sveže sadje navzdol kakor aavsger, Svst zs sušilnico je sadjarski podra&M odstopil gesji, Zupanftč brez-piaSuo. Sradi jo psdružnica, katere last bo. pri sredte pa pomagajo s darovi in s delom večinoma vsi občaai, razen par Izjem. Ce prošnja na občino niti pred odbor ni prišla, ni naša krivda. Se ne. kaj: /Kdor ne šolali ribariti v Ve I nem, ae fls)(j držaje razcvitanje, dobro vp|j. viilo ffia sadno letino. Za poljska dela itn vrema nagaja, da ne asoreoio nakamoi. Pa: človek obrat« UofS pa obrae. Udajmo ae v Njegovo sveto volje! Ni dolgo tega, odkar so oaa razveselili naši cer> kveni pevci in gasilci z lepo prireditvijo, pa nam bodo Eopet t nedeljo 11. aprila po Htaaijah pokazali isa odru prav lepo spevoigro, h kateri vabimo sosede m domačine. — Poročati moramo Se o neki stvari, ki dela naši hnasaiškš Liri Čast. Uvedeno imamo že dalj čas zs. vsako prvo nedeljo v mesecu in pri liianijah ljudsko petje. Vsa poje, staro in mlado; šolska mladica začne, za njo pojo odrasti; seveda dobi petje pravo veljavo šele iedai, ko pri-tisnajo možakarji ia iautje pod korom. Veliko lepih pesa-.i so spravili naii vrli cerkveai pevci med ljudstvo, ki se tako rado s pesmijo pogovarja s Bogom. L« tako naprej, pevci na karu in ljudstvo v cerkvi; »uj pravimo, da ;e pesem v cerkvi — dvoja« molitev. Gr&arice. 5. aprila se je tz Grcaric na Kočev* skem poslovila ia odšla domov v Kx«po gdč. Ivana Brce, ki je bi!a služkinja pi-i g. Sol. upravitelja Alojziju Dežnuinu. Bila je varna in zelo zavedna Slovenk?., kakršnih tukaj ni veliko. Prt slovenskem evangeliju je vedno vstala (nekaj »Slovencev« pa junaško sedi), ob sloveaskils petkih ia slovenskem krščanskem nauku je biia vedno navzoča. Za iirSo javoost »o ni pomesibno, sa nas pa selo. Ljubi Bog jo spremljaj na vseh ajemih potUsf E Pogrešajo že od srede marca mlinarja pri Gramcu na Malencah z imenom Martin Pisanski, ki je doiiia v Vrliovski vasi Ker je bilo znano, da je smel prihranjenega precej denarja, je možno, da fi je Me lopov na Maleocah, v bližini mostu pri rški vasi, sirall v Ki-ko, in da ga je ta odplavila dalje v Savo. Komur je kaj znanega o njem, naj sporoči na župmi urad Sv. Križ ob Krki Houff - i O.; Almanzor je seveda mislil, da mora WU njegov spremljevalec, ki je bil tako preprosto oblečen, eden najnižjih med temi Vsi ao bili glave odkrili ia Almanzor prižne iskati tistega, ki ima klobuk na glavi, zakaj ta je moral biti cesar, Todia sastonj j« bilo njegovo iskanje. Vsi so fetcii ktotak v rokah i« cesar torej ni mogei biti med njimi; ta pogleda slučajno na svojega spremljevalca In glej — ta ima klobuk na glavi! Ml;t ' nič ostrmi; bil je kot od strele zadet. Dolgo gleda svojega spremljevalca, potom pa sname klobuk in pravi: »Salem aleikum, petit caporal! Kolikor vean, jaz nisem sultan Frankov, torej mi ae prfstoji, da bi imel pokrito glavo; a ti si tisti, ki ima klobuk ua glavi, — petit caporal, pa nisi ti cesar?« »Uganil si,< odgovori oni, »in rasen tega sera tvoj prijatelj. No pripisuj svojo nesreče mani, ampak nesrečni zniedi okoliščin in zagotovim ti, da odjadraš a prvo ladjo v svojo domovino. Pojdi zdaj zopet k moji ženi, pripoveduj ji o arabskem profesorju in kar veš. Sianike in solato pošljem doktorju, ti pa ostaneš, dokler boš še tukaj, v moji palači.«. Tako je dejal mož, ki je bil cosar; Almanzor pa jo padel pred njim na tla, mu poljubil roko in ga prosil odpuščanja, da ga ni spoznal, po njegovi zunanjosti ni mogel videti, da je cesar. »Pray imaš,« odvrne oni smeje, >£e je tSovefc šele nekaj dni cesar, ne more tega imeti na čelu zapisanega.« Tako je rekel in mu pomignil, naj odide. Od toga dno je živel Almanzor srečno in veselo. i5* Arabskega profesorja, o katerem jo cesarju pripove-doval, je sme! še nekolikokrat obiskati, doktorja pa ni videl več. Cez nekaj tednov ga di cesar k sebi poklicati in mu naznani, da je v pristanišču ladja, s katero ga pošlje v Egipet. Almanzor je bil ves vesel; malo dni je zadostovalo, da so ga z vsem potrebnim opremili in poln hvaležnosti in % zakladi in darovi od cesarja bogato obložm, je odotoval k morju in stopil na ladjo. Toda Allab ga je hotel še dalje preskušati, hotel jo njegov pogum v nesreči še daljo utrjevati in mu še ni dal videti obalo njegove domovine. Drjgo frankov-Bko ljudstvo, Angleži, «0 se tedaj vojskovali'« cesarjem na morju. Odvseli so mu vse ladje, ki so Jih iriogli premagati in tako se je zgodilo, da so šesti dan vožnje ladjo, na kateri se je nahajal Almanzor, angleške ladje obkolite in obstreljevale; morala so je vdati in vso moštvo so spravili na manjgo ladjo, ki je z drugimi jadrala naprej, Toda na morju ni manj nevarno kakor v puščavi, kjer planejo nenadoma roparji na karavane in pobijajo in plenijo. Roparska ladja, je napadla malo ladjo, ki jo je bil vihar ločil od večjih ladij, polastila so je je in odpeljala vse niošivo v Alžir in ga tam prodala. Almanzor sicer ni prišel v tako trdo sužnost kot kristjani, ker je bil pravoveren musliman, vendar pa mu je sedaj zopet izginila vsa nada, da bi videl domovino in očeta. Tam je živel pet let pri bogatem možu in je moral cvetlice zalivati in vrt obdelovati. Pa umrje bogati mož brez bližnjih dedičev; njegova posestva so razkosali, njegove sužnje razdelili in Almanzor je padel v roke nekega trgovca s sužnji. Ta je ob tem času opremil ladjo, da bi svoje sužnje drugod draže prodal Naključje je hotelo, da sem hi! jaz sain suženj te^a trgovca in sem prišel na ladjo, kjer se je. nahajal tudi rih opravimo jutranjo , molilo pred nastiljanjeni leiišSa, najpozneje pa opoldne, teietijo 1 največ slučajih podnevi. Kravs pa, ki jih snolzemo zadnjič zvečer po nasiilja-nju, teleti jo ponoči. To zveni sia prvi mah nekam čudno. Vzrok b® najbri v tem, da imajo krave v drugem slučaju ves d»n večji mir in a« z njimi mirnejše ravna. Teletenje v noči js včasih trd oreh za gospodarja ali gospodinjo. Poizkusita naj navedeni na-»vtA in bržkone bosta zadovoljna. praauovcij*. »Kaj pravi!!? da si »e oženil v potek in da je bilo po vrh« še 13.? Kaj nisi nič P'"' »Do porok« ziisera bil, zdaj sero-' Stfs navade. »Dve papigi imaš, praviš?« ena je moja, ena pa nina.« »In govorita skupaj?« »Ne. Moja mB« posluša, do besede pa '"■' koli ne tsride.« Paričke znamenitosti: Naj^e-čja privlačnost ra-riza je kljub vsemu so -vedno Eilfelov stolp. Predlansko leto si ga I* ogledalo nad 370.000 oseb-Potemtakem »o Francofl z njim Inhko zadovoljni' Druga največja privlacnol Iwfk« VtfcnHii. Pre*. gaalfcMu. upriton v jWi«ij« v treh rtu-janjii iUriToprisažistk«.. Vsi prijatelji vljudno Tntiiiani'■ Huii pr: bumlkti. Ali j« pri mt, kaj noveg»V pomiml teži«; iakarno. pti si teto* l< pogasi pri-faližiijt; iJin- jt- zmteki iujmiji' iiuesii!» Ker K' SSsli dobitek nantenjeri za jmkriiji atro&kov liruJtvemsjfii mira. suiUi vljudno vabimo oKoii&mi posaono bratski, prosvetni! dzu-Itiia. on nat podprejo v obilnim obiskom. — Vseai jtriiateljeni tepepu patjii in poitem- zabave klite-Hio: V nedeljo n« svidenje na .lužic; teuu. ProsvatiK, društvo priredi v nedelje, dm U. aprifei predalov,-. »Gfcmii dobitek«, »pisal F; Lipah Saeetaii «i. S popoldne Vabljeni. Turjak. 'Uprizoritev dramo v ? dej. »Ljubavl cvs: i! zamorjeni, nan> je vreme za veliko nor preprečilo, zal« jo hoim> igrali v nedeljo, dne 11 aprilu ob Si popoldne v šoli. na Turjaku. Vsi prijatelji katollSk* pcosvate vljudno vabljeni. Arfič- pri Brežic*!;. Marijin vztac in fToiweUu-iriiteo prirediti v nedeljo dat 11. aprila ob 3 pop. v narodni soli »materinsko pn»Javo« pot! vodstven; f-ič, Pograjc in it ve igrici: »Potolažim sirotai m iPavelčkovs piitatka-. Pridite! CerkJjt pr: Kranju. obnovitvi Frosvetirega društva smo tudi pri aar. asumoviii iateovski adsafc, v kaleiem postaja vedno bol) žteahao Lutoša;« zimo ima to žantje (statike Motaobe. aa katerih u> lepa m poučna praiavanjit. poteg i«ga se pa tudi umi vadijo nastopati s tem, da živahno pb«gsjo v debato kii pa, da nastopijo e kratkimi referati Preti par meseci smo riubšli vzpjeu tadi dr Mtias&Bnipi, ti kateri se vabijo zlasti hmtje, da se jc poinožtevitno SKteležfc. V aiiii en i to pa na akstdemijo tudi drugi, (te tasttoji, ?mksžettK) da .za.inso ceniti apitov traii »n jrrTzadsvsntt. TKMjeim. Zadnjič tmo v »DaMotiabu« T»-rnftah, rta * v marcu vrii seja krajevne atftaaiza-cije JRZ. katere st: udeleži todi delegat jat Ljubljani. Ker so pa nastale jieajadne ovire, ae nna ai thdila. kar amr> odbornike pravočasno obvestili. Sedai p» *e zagotovo vrši sesa ,l!ž2i aa Prezsranjem v »l.iudskeK! demn-. v isnikljc 18. aprila ob 7 zju-tra, Cafeorniki naj pridejo potoro. Navzoč -bo tudi •ainlft iz Ljnbijmte. V nedelio 18 aprila bosta na Pndganitni dw- waši. Po drugri 1» pa veišk faven j »hod. na katerem govorijo rsumi povomifci Mtsrte. ! kntte. žene rti deldeia, ac?stežit» se v veddjo^ 48. ! apribi stiodta, da bomn sicurpro masifertirsli » «a B doodtdne isn traip tk- 5 r dvetmissn ojjftidanskšafi mimrmam. PiajBBaB 'Kadilske pastoje v iijaMiaai oi 8. Sr sprite T»ak dim: PtoMe, 12.® Vreme, poročila. Ifl Csas, aaored. obvestila, 13.« FloSSe, 14 Vreme, borza, 18 iti 22 tm, vreme, puriKllc, girored, obvestila. itmtak. 8. sprite: 18 Hiidii«k! orkester, l&ffl? mmtsiMum ze ffloveMe. 1BS0 "Net ura. »ISP -Zo-bavsst kotiček. 2CI Icadšteiii orkester. 21 Ft^te. 21.16 Uro tiancmihe idwtiietee tdasbe. 22.16 Baj-Mtam neami. — J»atsk- S. aptila: M SoSskn una. 1« Krasta ura. Ploffi«. 48.40 PzaneoSčina. 19.80 Hae. ura. 16.51) ZonlmivMii. 2» Pmmwk te Mnriliorn 8&H0 Anjttete iHsJŠfe:. HtmmSft. 10. ftprlla: tSBmt 1« Hadijski orkester. 18.40 Češkoslovaško toistvo. 19.8U Nat «i'u. M)J50 frefiesl e^ornoa 2U O sn-aan|i potttUu. iJOJSO Pratika ss saeaac april. Kadljski orkester — »eiteto, 11. 8 Ptožfe. MM Tumutilm. 4» fisasss, ptaitUa, eparad. ItU Verski govor. II) Prenos cerkveno glasbe. 11.10 Pie-i šce. 11.80 Otroška jiza. 15.») Prenos te Kratita, j 17 Kmetijska lira 1720 PlsSee 18 »Tri hčere«, veseloigra 1030 Sac, ura. lujo Slovenska ura. 20,80 Koncert. 2S.15 Zn dobro voliu. - Ponedeljek, 12. aprila: 18 ZdravniBkn ura. 183» Plošče, 18.40 t) giedaliSču. 19.BE) Nac. ars. 10.80 Zanimivosti. Koneert 22.15 Vesele ; ritre. ia*» Francoščini!. 19JK) Nac ura. 1350 Zammlvosti. 20 -K«ncert go-damega kvarteta. VOM Plo5če. SI.10 Praneošte kmsertne -soite. 82.80 Ausfleške ptoSfe. k 7,t\ in ftevel ab zdravljenje z aaravmni sredstvi to so: mce, voda, zrak in zdrsvthte. rastline. Knjiga obsega S96 tirani si stane nevezana 50 Din. vezsaa tO Bin, zžkntite 'Jogoslovsnska tejiganta v Ljubljani. SMrwje je dar božji in žrrijenfe tudi — zato se »loraoto truditi, tte »j obrsnrma. Ohraniii po ju temo, & bomo zatenso živeli in k strt^o držali navadil m sasvetav te knjige, jo pogosto prebirali m spoznali ltdaj in k*ko' naj upatab^amo gtomii zdravita sredstva, katera na«! nudi Stvarnik in uatara zutimtj; ospeb ne 4» »zastal, Koliko ljudi gre v prezgodnji grob. ker niso pravočasno »eslcr&ii tst ošstrsaili stisipene sdteove iz -notrs-njesti telesa. Zato a^asža ta Matah, Hoiaaadska kralji- * ie »dobiila p« kaleram te ah ©Miaii njo-, tiozete omaote StSOO "»ihnih retevakrfli in »ira-Miv«iih paalaj. Na- a®nieiic so t prvi vr«ti •vtomobiliji^j,, jg, pjola-J:iklisiimi, Vsaka pusi-aj« te imeia malhuo Mcmso. temluaski -apaiat. te .sobi. 0D f v«.!te£j»i»i -«e hathe ft»U KtlKU«««. ®>*l< »Morite .pmti mntei V m nitumt bteitfet v Abosi- križa. Kjiot |k> AsmsanafK. Tum me a® sjiftžiiaia -i« sa.ua mi je ijrpo-vedovtti svoje čudovite doživljaje. Veadar — ko «m» Btspili sai suh«, mu bii psmu ssssjiiiidmiapega vodstva Aliabovtjgu; «»ik je uheh doffiftvne, na ka- tero smo stojiili i iiii je trg Bjegov«®« tetinega BMMUt, kjer smo .bili |HWtavijeui javno na pradaj .in, o K*Ml»od, d« ui» krito jioveot, bii je njegov lastni, dragi oči;, ki ga je kupUJ Šejk Ali UBaiui se Je spričo te povesti globoko zamislil: nehote .ge je bil« }KMeg»ilte s seboj, psai ao Hr mu dvgflie, oko lu ie žarelo in večkrat je že bi! na tem, da seže v besedo svojemu mlademu sužnju; toda konec povesti ga mendts ni zsiriovojjeval. »Zdaj bi utegnil biti eden in dvaisei tet star, pravig?« tako je priče! izpraševati. ./Ooapod, moje starosti je, eden do dva in dvajset tet.« > Iu katero mesto, je dejal, je njegwo rodno bm>-»toV — tegti uaui še nisi j^vedaL« >Ce »e in motim,« jc odgovoril oai, »je bil« Alate- SilUisi vendar je to vaš -bb, Kaimm Almanzor; kajti vi »te, ki. ste g« kupili.* >Altah, Allah, čudo, veiikt> itedok so vzklikali navzrstfi te m gnetli bliže; fejk pa jt: stal brez besede te strmel v mladeniča, ki je svoj lepi obraz povzdignil k njemu. »Moj prijatelj Mustate,« reče staremu deTviSu, >moje ofi s»stira kopretsa solza, da ue morem videti, ali so poteze niejcove matere, ki jih je nesli moj siti Katram, začrtane »a njegovem obrazu; stepi sem iu g& poglej k Starec pristopi, rs dolg« glad«, položi svojo roko ne dete mladega moža ki pravi: >Kaizam, kako se je gtesil izrek, ki se»i ti ga na tteji nesreče dal na pot v taborišče Frankov?« i-Moj dragi užitejj,« odgovori mtedesiič :u pritisne sterževo roko aa svoje ustnice, »giasil se je: Kdor ljubi AiUdjSfa. in ima Ssto vtis L tudi v puščavi nesreče ni aaai; zakaj dva tovariša ima, ki mat vlivate tok&bo v srcex Tedaj dvigne starec svoje oči z Mthvato proti nebu, pjitteai?: ntladeni&t na svoje prsi, ga da šejku to pravi: >Vzem iga; katarr gotovo si deset tet iatoval aa »jim, tek« uei«m> je to tvoj sto Katram.« je ttoi ves iz sebe «d weseija in radosti; vedno IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Kako je drugod TRZNI RED V NEMČIJI Hitler je 3 svojimi sodelavci smatral, da spada med najvažnejša državna vprašanja dvig kmečkega stanu in da je v tem problemu poleg postave o dedovanju eno prvih poglavij načrtna m stroga ure-4ite« trga za kmečke pridelke. V ta namen je bil že 13. oktobra 1933 izdan kot nekakšna temeljna postara zakon o dri prehranjevalnem stanu, v katerem morajo biti organizirani ne ie vsi kmetje s svojimi družinskimi člani in kmečkimi delavci, marveč sploh vsi, ki imajo opraviti 6 prehrano nemškega naroda (torej tudi n. pr. ustanove, k! pridelke predeljujejo in vsi oni, ki jih rizpečavajo). Na ta način se deli organizacija v tri skupine: pridelovalec (kmet), predelovalec (razne tovarne m pod.) in razpečevalec (trgovec). Med najvažnejše oddelke zadnjič imenovanega upravnega urada je šteti oddelek III, ki je imenovan s kratkim imenom: trg (der Markt). Semkaj <,pada razpeča-vanje življenjskih potrebščin in vse, kar je s tem v zvezi. Posamezne gospodarski skupine tega oddelka so št posebej organizirane v gospodarskih združenjih, katerih je i7 in imajo nalogo zastopati koristi posameznih gospodarskih oanog v okvir« oddelka III. Naj jih nekaj navedem: združenje nemžkega žitarstva, živinoreje, mlekarstva, jajcarstva, vrtnarstva itd. Semkaj spada tudi kot jx*sebno združenje: drž. zveza nemških kmetijskih zadrug. Kakor osrednji urad so urejene tudi deželne, okrožne ia krajevne organizacij, le da je njih delokrog omejen na v^dno ožje ozemlje, tako da tako zvana okrožna iti krajevna kmečka združenja stoje že v neposrednem stiku s kmetom. Vodja vsake takšne edinice je seveda od zgoraj postavljeni Ftihrer in se vse kolo vrti po najstrožjem avtoritarnem načelu. Kiko so uredili trg? Tako, da so uradno določili najnižje cene, ki jih mora za svoje pridelke dobiti pridelovalec, na drugi strani pa najvišje cene, po katerih se smejo vsa živila prodajati koosumentu. Te cene so enake za vso državo ia strogo obvezne Kdor bi se pregrešil proti njim, ga doleti občutna kazen po zakonu. Uradna določitev cen se nanaša na vsa hraniva (živila), celo na pr. na mineralno vodo! Na vodilnih mestih v štabnem uradu so za vsako živilo točno preračunali, koliko stane pridelava, koliko prevoz ko iko ev. predelava in kolika naj bo razdalja ined nabavnim cenami razpečevalca (ime trgovec je Imlerizem črtal Vi svojega slovarja in vstavil na njegovo mesto ime razpečevaiec) in njegovimi prodajnimi cenami, torej njegov dobiček. Svobodna trgovina |e bila 3 tem na mah uničena. Kmalu se je pa pokazalo, da s temi predpisi preti malemu živilskemu trgovcu poguba. Kajti velike tvrdke, ki imajo ogromen promet, so z določenim dobičkom še vedno dobro shajale, vsled česar mali trgovec ni mogel z njimi tekmovati. Zato je bilo nujno treba tudi to vprašanje urediti. Po hitlerjevskem pojmovanju nič lažjega kot tol Po vsej državi, v prvi vrsti, na po mestih se je posameznim živilskim tvrdkam določil točen okoliš Tako ima danes dejansko vsaka trgovin« z živili svoje uradno določene stalne odjemalce, ali bi jih vsai rnoraia imeti. V kakšnem obsegu se izvršujejo i! predpisi, je težko reči. Po vsej Nemčiji so določene posebne komisije (seveda od zgoraj), ki pridelke ocenjujejo. Vzemimo sejem! Vsako prignano živinče se uvrsti po presoji komisije ali v I. ali II. ali III. razred. Vsak razred ima določeno nrnimalno ceno. ki jo kupec mora Plačati in se niže ne sme prodaja'i, lahko pa više. rav tako se ocenjuje tudi blago (n. pr meso) pri razpečevalcu in je jx> tej uvrstitvi točno določeno, do katere najvišje cene se živilo sme prodajati. Že samo bežen vjx)gled v to poslovanje pokaže, kakšen zamotan in hkrati ogromen aparat more vse to voditi in nadzorovati. Ponovno moram navesti svojo misel, da je kaj takšnega izvedljivo samo v strogo diktatorski državi jn še v takšni državi samo v Nemčiji, kjer je v večini naroda zakoreninjen mani pruski duh. Pa je kljub temu tudi v Nemčiji bilo in je najbrž še mnogo odpora in nezadovoljnosti. Na moje tozadevno vprašanje so mi to izrečno priznali, tako; pa dostavili, da mora iti s silo, če noče z lepa, kaiti posameznik 6« mora žrtvovati za dobro narodne celote. Vnovčevalne zadruge bi pri tej ureditvi trga sijajno shajale in bi bile po svojem ustroju nnoh« pritisniti ob steno privatno trgovino, te bi jim spet ne bil določen ia predpisan obseg poslov V nemški državi 6e je jasno pokazalo: če si rekel A moraš takoj reči tudi B in naprej kar cclo abe' cedo! Siccr si napravi! zgolj zmešnjavo. S takšnim odločnim posegom drž. preliranje. valnega stanu v gospodarstvo z živili je bilo po. magano kmetu; to pa je nacionalni socializem ravno hotel. Zakaj, sem že povedal na drugem mestu. Hitlerjevski pokret ima največ smisla z» kmeta predvsem za to, ker ga smatra za nosil« in ohranjcvalca arijske krvi. Poleg tega je pa ts ljubezen do kmeta in njegovega dela porojena šs iz drugih nagibov, med katerimi gotovo n: na zat njem mestu misel na morebitno bodočo vojno, v kateri mora biti Nemčija glede živeža neodvisna. Toda vsaka stvar — pravijo — ima tudi svoje slabe strani. Tako tudi nemški tržni red. Zlasti je treba poudariti, da je živež izredno drag. Dvigu življenjskih potrebščin je bilo treba prilagoditi plače delavstva in uradništva, ki m danes v primeri t plačami v drugih državah naravnost bajne Tako dobiva n. pr. Tjudskošolski učitelj, ki ima pri nas kakih 1800 Diu mesečne plače, v Nemčiji blizu 300 RM, kar se pravi v naši valuti nekako 5400 DinI Tudi delavstvo je v primeri kot drugod, sijajno plačano, ali če se upošteva izredna draginja zlasti na življenjskem trgu, so plače majhne. Visoke plače uradništva in delavstva so dvignile ceno industrijskim izdelkom in jc vse prizadevanje zašlo v začarani krog Vendar je bilo kmetu le pomagano. S svojimi gospodarskimi računi je na čistem, ker točno ve. koliko bo za posamezne pridelke dobiL Boste rekli: zakaj bi se to ne naredilo tudi pri nas! Ce odštejemo vse ogromne težave ki jiii je moral v Nemčiji premagati Hitler s silo, z diktatorskimi ukrepi — je treba pomisliti, da Nemfija v kmetijskih pridelskih proizvaja manj kakor prebivalstvo v državi potrebuje za skrpmno prehrano. Ni torej pri vnovčenju nobenega pridelka odvisna od inozemskih tržišč in tamkajšnjih cen. Zato v notranjosti države cene lahko poljubno predpisuje. Pri nas je to na splošno ncmojjcče, ker smo n velike količine pridelkov odvisni od cen na zunanjih trgih. Teh pa ne more predpisovati posamezna država, ampak so mednarodne. Vsled tega je jpolo-žaj glede cen pri nas v Jugoslaviji bistveno drtt-gačen in se z nemšikm nikakor ne more primerjati. Ali nekaj bi se tudi mi mo^li učili od Hitlerjeve Nemčije: dg je kmet v prvi vrsti vreden vse znova je opazoval poteze zopet ujadenega in nepo-bitno spoznal v njem podobo svojega ina, kakor ga je bil izgubil. In vsi navzoči so se z njim veselili, zakaj ljubili so šejka in vsakemu izmed je bilo pri srcu, kakor bi mu bil danes podarjen sin. Zdaj je zopet polnilo petje in radovanje to dvorano kakor v dnevih sreče in veselja. Se enkrat in obširneje je moral mladenič pripovedovati svojo zgodbo in vsi so hvalili arabskega profesorja in cesarja in vsakogar, ki se je bil zavzel za Kairama. Ostali so skupaj do noči in ko so se razhajali, je šejk bogato obdaril vsakega svojih prijateljev, da bi se vedno spominjal tega veselega dneva. One štiri mlade može pa je predstavil svojemu sinu in jih povabil, naj ga vedno obiskujejo, in bilo je dogovorjeno, da bo s pisarjem bral, s slikarjem delal mala potovanja, da bosta s trgovcem gojila petje in pes, četrti pa da bo zanje prirejal vse zabave. Tudi oni so bili bogato obdarovani in so veseli zapustili sejkovo hišo. »Komu se moramo za vse to zahvaliti.« so dejali med seboj, »komu drugemu kakor starcu? Kdo bi si bil to mislil takrat, ko smo stali pred to hišo in udri-hali po šejku.« »In kako lahko bi bili prišli do tega, da bi bili preslišali nauke starega moža,« je dejal eden izmed njih, »ali pa ga celo zasramovali? Saj jo bil precej raztrgan in reven videti in kdo bi si bil mislil, da je to modri Mustafa?« »Čudovito! Ali ni bilo vprav tukaj, kjer smo na glas povedali svoje želje?« je dejal pisar. »Tu je želel prvi, da bi potoval, drugi da bi plesal in pel, tretji da bi imel prijetno družbo in jaz — da bi zgodbe bral in poslušal in ali se niso vse naše želje spolnile? Ali mi ni dovoljeno vse šejkove knjige brati in kupiti kar hočem?« »In ali ni dovoljeno meni, da pripravim njegovo mizo in priredim njegovo najlepše zabavo in se jih udeležujem,« je dejal drugi. »In jaz? Kadar me bo gnalo srce, da bi poslušal petje in sviranje ali videl kak ples, ali ne boni smel iti tja in si izprositi njegovih sužnjev?« »In jaz,« je vzkliknil slikar, »pred tem dnevom sera bil revež tn se nisem mogel ganiti iz tega mesta, in zdaj lahko potujem, kamor hočem!« »Da,« so dejali vsi, »prav je bilo, da smo starca poslušali; kdo ve, kaj bi se bilo z nami zgodilo?« Tako so rekli in šli veseli in srečni domov. Gostilna v Sumavi. Pred mnogo leti, ko so bile v Sumavi poti še slabe in še ni bilo po njih toliko vožnje kakor sedaj, sta potovala dva mladca skozi ta gozd. Eden izmed njij" je bil morda osemnajst let star in je bil šestilar, drugi, zlatar, je bil mlajši — človek bi mu bil prisodil komaj šestnajst let — in je krenil zdaj najbrž prvič na pot med svet. Ze se je približal večer iti sence orjaških srn rek in bukev so temnile ozko pot, po kateri sta mladeniča potovala. Šestilar je stopal čvrsto naprej in žvižgal pesmico, včasih tudi čebljal s svojim psom Pazijem, tn kakor je bilo videti, se ni mnogo brigal za to, da ni bila noč več daleč, tem dalje pa bližnje gostišče. Toda Feliks, zlatar, se je Šesto boječe oziral okoli sebe. Ce je šumel veter skozi drevje, se mu je zdelo, kakor de sliši korake ?a seboj. C« se je grmovje ob poti majalo in razgrinjalo, je menil, da vidi obraze, ki preže za grmovjem se pod%> tudi po 0o2>' burju Jtcvilnj psi. te ,0 zelo lačni, lahko posta-ne jo nevarni tudi ljudem. Lepegz dne so čuti f«™ švedskega Rdečega krita, kako neznansko tulijo krog njihove bolnišnic« krdela podivjanih psov. Tulenje je prič«lo ravno pet minut pred napadom italijanskih bombnih letal. Švedi so koj da jih živali svarijo pr« nevarnostjo iz zraka m »o pravočasno spravili na varno bolnike in celo osebje bolnišnice. Ko I« bila celotna naselbin« Rdečega križa v zatoči-Sčih. »o že bili nad nti™1 italijanski letaki, ki »o metali zastonj na izpraznjene Šotore bomb« in streljali iz »trojnic. Niti eden človek m ranjen. Od tedaj se veselijo divji psi v Dagabur-ju hvaležnosti in pranja. Alji VEŠ... da Imajo v CSR o-eestva na Oplencu; obisk Venčaške vinogradske zadruge v Banji (največje vioogradeke zadruge v naši državi), na večer obisk v Arandjelovačkili toplicah. Četrti dan izlet v pokrajino v f.azare"ec, Sloveč in Stubline, ogled kmetij in zdravstvenih zadrug ter ostalih socialnih ustanov. Zvečer se Vrnejo izletniki nazaj v Belgrad in napravijo zvečer z ladjo p« Donavi in Savi izlet okoli Belgrada in ee z vlakom ob 28.80 vrnejo proti domu. stroški so zaenkrat predvideni na 300 Din. višji ne bodo in je v tej vsoti obseženo okoli MO Din za osebno uporabo. Izlet je namenjen v v prvi vrsti članom ZAK8, pa tudi ostalim kmečkim ljudem, v kolikor bi absolventje oe dosegli zadostnega Stevile izletnikov. — Kdor bi se ................. ..... ijiitiiiiuuiiiiiniiiMiiaaiiJiiiiiii.niiiiTiiiimi'^ n KatoL prosvetno društvo v Horjulu ponovi SIro »Kristus je moj« v ssedeljo, dne 11. aprila ob 3 Popoldne v St, Joitu nad Vrhniko. Igra, deklaracija ia petje. K udeležbi vsi vljudno vabljeni I Igra je zel0 lepa< ne bo vam žal za par dinarjev. "Jenar je namanjea za »ov prosvetni dora ter P>sv nujno rabimo, Bog va« živil rad udeležil tega izleta, naj se takoj prijavi na tajništvo Zv6*e absujiverstov kmetijskih 4oi, Ljubljana, TjriSeva 29/1. HeMant ZAK6«. piačajo 60 Din v8-i, kot je zgoraj povedano. Tudi na vsa vpraSa-nja glede tega izleta (Saje pojasnila navedeno tajni 51 vo. BROBTSNE Ktaljevi labodi »a Temni. Angleška kraljevska rodbina jo lastatess večine v Angliji se naha-J»joJ4h labodov. V juliju vsakega leta se vrši tako-anana >rajža labodov« po reki Temzi navzgor. Dobljenega dne se zberejo vsi labodi na reki in potujejo v spremstvu ovojih lastnikov dostojanstveno več kilometrov po reki. Zaskipnik atigleškfsaa kralja sedi v psteebnem »kratenem čolnu, ki ga krasi iz labodjega perja sestavljena kraljevska krona. Ob obrežju se tega dne zbere množina radovednežev, ki spremlja in občuduje vsekakor divni sprevod ve« tfsočev labodov, katerih svetlo perje se lesketa v žiivkih in valovih. Sol® «a stoletnih« so otvorili v umeriš ki državi Oklahoma. V njo sprejemajo samo inožfce In ženske ki so starejši od 70 let. Sedaj ima šola 80 učencev. Najstarejši dosega 101 leto, torej pravo Abrahamovo starost, Štirideset jih je starih nad 80 let, a 30 ima vo5 ko osem križev na hrbta. Namen čudu« šole je, da starčke obeli spolov^ zabava in jim daje poguma, da pozabljajo na težave starih let. Redov in izpitov sevedu ai. Budisti imajo svojega pajMita. Leta 1.934 je iimrl zadnji dalai-alama, vrhovni jsoglavstr buii-etične cerkve v Tibetu. Po budistični veri se je njegova duša preselita ▼ otroka, ki bb je rodi! aa dan njegove smrti. Ta otrok mora postati nori dalai-lama. Budistični duhovniki »o obiskali nad 300 družin, ki a® se jim rodila deteta ob smrti lialai-lame. 9w leti je trajalo iskanje, konžno so fabroli dvoletnega kmečkega sina Sroagdetsaaa. Mati sama je privedla svojega gina, ki bo deležen najvišje časii, v meato Liiasso, kjer ga je sinete zadnjič poljubiti, »a So pa s« Je iotlia za vediio od ajeg«. Njegovo vzgojo prevmuoejo duhovniki, ob pdaoMntMi je budistični »papež« neomejee vladar vseh budistov. P«sd Mtdiišnia. — Kako »Je se drznili f«>(i«i" vteasiti v iii&t ia krasti? — Oespod sodnik, r.ad~ iijič ste siti očitali, da sem bil Isko predraia, da sem kradel podnevi, zrbj »ii p,s očitate predmiost, ker sem krade! p»»o«i. Kdaj pa nsj po vašesn kradesi? Mmm lip i svila u lini za ženske obleke in birmanke v vseh najmodernejših barvah po zelo nizkih cenah pri: F. LfiMB, Ljabijsna, s«, hm s. 29 tako n. pr.s Krepdcšini, barvasti m beli . od Din t6-— aaprej Pralna svila, bela in barvasta ,, „ 12'— „ Volnen« blago v vseh modnih barvah . ■ ,, „ 2$'— „ Volneno !>l»go, dvojna . „ ,, 3S"~- „ kakor tudi vse »rst« pralno blsgo za vsakdanje obleke in predpasnike, beto m barvasto fei*go z.a penlo, svilene rute in žerpe, kombineže, nogavice, torbice, Slajerčke in »«očke itd. -Mste,i fssSi sM&m Se )zjieMi«f(& Na vaakib tfiO Din dobite i«p robček zastonj. Umakniti se mu mora, — Poglej, naš sosed beS v tem dežju brez dežnika, moke; kakor miš. — Umakniva ee mu, brž se mu makniva s poti. — Zakaj pa? ..... Ker imam njegov dežnik, ki ga je »adisjič pozabil pri nas. M aafcora. — Ko, Miha, kaj pa so ti rekli pri naboru? — Miha ponosne: čudili so s« sni. bo: Ko bi dečko tte bil goljgav in fekilav, ko bi imel raven hrbet in noge, bi bil gotovo najlepši vojak v vsem polku. Priporoča se Vam z. UdOtfltl m*W TfflMC nianu!0Hn«re lil perila, v«, kravat in drugo star. solidna tvrdka CHOHATH* Kranf „PrI Franceljnu" USTANOVLJENO 188S - - VELETRGOVINA MANUFAKTURE INDUSTRIJA PERILA IN SPLOSNE KONfESCCl'E Skrkino solidne konkurenčne cene za trjgovc« na debelo ia v irgoviiai Mali o ,, , , . .1, „,„.„, v»,a J. enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba« plačalo jamo obrtniki pomočnikov ali vateoce* b|litfi Domoljuba< pod št. 5381. iiSi klic,™ de'a in vajeno živine, sprejmem tssoj. Medjtt Jožef, Bled, Zagori« 25 itpM 0m tik pr staje Medoo it. 6 St. Vid poceni prodam. Orsega vrt. 2 njivi in gozd Vjt >šati Medno št 6 Sl Vid. »-»"i- r --------- — » • ' Pristojbina za male oglasu se plačate naprej. išHFSffip Va;BIIC8 ss rejmem r. oskrbo; prednost kmečki Ienac Šemen. Sv Jakob Dol. v bližini Novega rne-ta, Celja Maribora ali Ptuja kupim do vrednosti 25X00 Dia. Ponudbe na orpavo Domoljuba pod sPusestvo« št 5424. SejiBi prodani ali 2a- taenjam ta junca ali teiico. Eotar, Črnuče % atestu B!'re mem m kmečka dela. Kočar Miha. Slape 25. D. M v Polju ' SStfttli ms'° 'afetjeo, ™P"I kupim. Pezdir Jakob, Vnauje gonce št. 44, p. Brezovica. Sinln stnia kro,a-in ienski. pogrezljiv. cans 1» 2000 Din Šivata naprej in nataj; imata 15 letos jamstvo. — Na prodaj Ljubljana, Gradaška 8 z dobrim vinogradom in gozdno parcelo radi selitve takoi prodsm. Ve ure od ianie cerkve. Resnik Mor.jiora št. 24, Sv. Križ pri Litiji. kupim. Naslov 'S80 in eeiio na upravo Domoljuba pod »Takoj« št. 5340. za sedlarsko sil torbarsko obrt sprejmeia takoj. Hrana in stanovanje v hiši, Ivan Jakopin, sedlarstvo, Kranj. n.ui. za kmečka dola »salls »prejme Babnik L.. Ceiojiee 7, Spodnja Hrušica. Eno vež e in dvf manjši ob <-e-ti blizu trga — Po/a3aila: Gerbec. Lončarjev doi, Sevnica, Fmfffii slin za igaajekuho dobite pri Gospodarski zvezi v Liubijaui nMa vajeao vseh del. dobi takoj službo. Naslov v upravi Domo-moljuba pod štev. 5422. ».ki« [lošieno, za vsa «™™ kmečka dela sprejmem, Naslov: Ljubljana Florijansk« □lica St. 16 močnega in zdravega išče za takoj Pogačar Ivan, kovač. Vir, Dob pri Domžalah. ftebln 7-a v-& k®e(lka »BiiB j^ia sprejme večja hiša na Gorenjskem. Nastop takoi, plača po dogovoru Stara naj bo okoli 35 let. močna i o da bi se drsata več let hiše, ber je služba trajna in dobra. Ponud be na opravo Domoljuba jod sZi^ra-vac St. 5152. n Kupu-" jem. trgovec, — i Menart. Domžale. ptštena iu pridna, dobi sluibo v župnišču za dela pri živini in na polju Nastop takoj. Ponudbe na župoišče v Krašnji, p. Lukovica, SiBlkiSjl sp<)d'i'n)pkih det v boljši hiši. z daljšimi spričevali. dobi takoj službo v Ljubljani. Starost od 24 ao 30 let. Ponudbe na upravo Domoljuba pod >Snaž!ia< štev. 5431. za vsa kmečka dela sprejme Babnik Ivan, Stanežiče št. 3! št. Vid nad Ljubi j. Beg. br. st »Ooaroljjtib« slane 19 Din AL. PUNINtlK, LIUSL »KKTJlOVNOVA M'l TKIJ5PON »-31 mowa wmm V*8* «M5M*«f»8;M SAVO«M»V najkojantnej« takoj t eotorlul lo da]« Informaelje breuplsžno BUimE, FIGE in SLI¥E dobite v najboljši kakovosti pri Fran Pogačnik d. *tiubHana TyrSeva (Dunaislia) cesta 33 — Javna skladiiia Damsko volneno blago za pomladanske oblek« in piažče po izredno ugodnih cen»b nudi drž. uradnikom tudi na obroke IjniJljasa, Tyrte«a 2$ »Biia rtos^arske mze) Do preirlica nudimo Cm o in temnomodro blato ter deloma tudi dmso maoaiUluro „» hranilne knjižice članic Zadružne zvem, Ljubljana. Ljubljana "^sjaBjgAr Cr. Franc Der^SB« Komenakega uL4 f,m3 kimg.fti.ij, Telefon it. 36?» Ordlnlrs; 1L-1. Obcitila sem hode bolečine ¥ nogi ObMI SM merala (spate, lili? sem lla rs 1 _ Ljudje »s s« mi »majali, ko so me videlU !m«la sem kuria o£««» ia trdo kožo, noj« pa j« bil« otekla in talro m« ia bolela, ila nisem mo^lc obuti ievljev. Samo oni, ki je isto pretrpel kakor lahko razume moje vetcijo, ko tem našla enostaven is Ishak rsjCin, da se reiSiiu vseh teh muk. Neka prijateljica mi j« pripovedoval® o sijajnem učinku kisikov® kopeli a Saltrat Kcdellom. Poizkusila sem to in po treh minutah «> popolnoma izginila vnetis ia otekiftie, kuri« ožess pa so se omehčala * toliki meri, da sem jih lahko odstranila i koreninami vred. Sedaj spet o«sim lepe ia elegantne č-svije in ves dan lahko hodim brez vseh težav. Saltrat Rodeli »e prodaja po ugodni ceni v vseh lekarnah, drogerijah m parfumerijah. Sloni in bilard. One zelene mize v kavarnah poznate, ker se mestni gospodje ure dolgo zabavajo s tem, da potiskajo slonokoščene krogle po gotovih pravilih? Ne veste pa, da jx>meni ta igra smrt slonom. Leta !830 so jo na Francoskem upe-liali in do danes so morah za izdelavo bilardmtt krogel izdreti zobe tristoiisoč slonom. Z napredovanjem igre jc grozila nevarnost, da slone doce» iztrebijo. Angleška vlada je .morala vzeti dobrodušne dolgouhce pod svojo zaščito in prepovedan lov na nje. Sedaj ostane vprašanje: Aii mora turni svet opustiti priljubljeno igro ali pa C,0P,US' da izginejo sloni e te zemlje? Škoda, da slorios« ni dana govorica, da bi Snaniln i Družini Gabrovšek in Grčar iz Domfljj vorilu! svarita (.red raznašanjem neresnični« vesti, ker sicer ae bo aoanijgko postopalo naprai-razširjevaleem. pa <>P'°>« »Domoljub««. _ (,*!* ^^^zar^^Tj" ."P^«"" ■ »■ ed n I St * o sl)»m»tjnt».. narofalna. Insj-2*-»3, 2K-94. Z»-»y, M-n. - Izdajatelj: lir.Gregorij PeiTa t llTn^ re".'ku " Tetelon uredništva in uprave: 29-92, 1» ¥ J rečjak. - Uredniki Jože Kotiček. — Za Jugoslovansko tiskarno; Karel Ce&