ali je zaplahutal ptič v samoti
in od molka neprodirne teme zledenel?
Poslušam vase, da bi spoznal, ali v meni tako tajno poje? Vonj tvojih rok me je vsega obdal. Trpim od neznane skrivnosti tvoje.
Korake slišim, ki odmevajo skozi noč.
Ti greš, ti brez imena, ki te vse ure kličem!
V  sebi čutim brstenja tajno moč in oči daljnih pogled nepremičen.
Čakam. — Iz tišine vame blazni obup. Tesno je in nikogar ni pred vrati.
V  vodah noči je utonil zadnji up. Premišljam, kako veter ne more spati.
EKSTAZA
ANTON    OCV1RK
Ne vemo, kaj čaka nas onkraj večera. Le v slutnji odstre se najvišja lepota. Tam človek pred svojo skrivnostjo umira in vanj veje večnosti zadnja tihota.
Ste videli prsi do dna od ljubezni prežgane? V njih srca so solnca ognjena in zdi se, da tonejo v čudni bolezni, ki je v hrepenenjih iz sanj brez imena.
O, vemo, kaj čaka nas onkraj večera, ki duše presijal nam bo z zarjo pretajno, da bomo kot vrelec, ki iz sebe izvira in v sebi ujel je drhtenje prebajno.
DITIRAMB
ANTON     OCVIRK
Tiho nebo.             Daleč nekje
V vetru nocoj    kot sredi sanj
moti nekdo                rože gore
molka opoj.               polne molčanj.