Št. 133
V Gorici, v torek dne 22. novembra 1910.
fehaja trikrat na teden, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. urfcpopoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana :
vse loto   .   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.
»SOČA" ima naslednje izredne priloge : Ob novem letu ,.Kažipot po Goriškem tJfGradt&čanskeni4 in dvakrat v letu rVozni red že« leznic, »parcikov in postnih zvez'.
Na naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Tata| »L.
»Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič.
Uredništvo
; nahaja v Oosposki ulici št.. 7
Gorici  v i. nadstr. na degno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na  levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon št. «3. —
»Gor- Tiskarna" A. GabrSček (odgov. J. Fabčic) tiska in zal.
TolstojJ mrtev.
Čutil je, tla se um biiža zadnja tira. Prijatelj miru ni imel miru,, kar je občute-val vedno huje, čim bolj ga je prevzemala starost; vskipelo je v njem, odločil se je oditi z Jasne Poljane kani proč v samoto, aa zoranega duha .sam zase, utopljen v misli, nemoten od^svutnega gibanja in vrvenja dokonča svoje zadnje trenutke. C\\<-
til je smrt in šel je -- -........- —Ali kam naj
gre tak sloveč modrijan, da bi se dandanašnji ne vedelo zanj, ko je ves svet preprečen z žicami, ki bliskoma nosijo po svetu vesti ter razvito časnikarstvo ve za vsak korak količkaj važnejše osebe kaj še le za Tolstega. Poročali so, da je potrkal na vrata šainardinskega samostana, da bi tam v prosti meniški celici, kjer je sveta samota in tam zunaj daleč vrvenje in dr-venje ljudi, prebil v največjem miru ostanek svojega življenja. Ali že so ga izvohali in šel je na vlak, da se popelje v matuško Moskvo, pravijo, da ga je gnalo proti Kavkazu, da bi tam kje, kjer je sanjaril kot mladenič ter je v njem začel zoreti veliki duh, preživel svoje dneve. Ko se je peljal v vlaku, napravljen kakor navadno kot priprost ruski niiižik. so ga spoznali železniški uradniki, približal se n.j je uradnik in spjštljivo povabil visokega starca z belo brado, naj vstopi v boljši kupe na gorko. Tolstoj je odklonil, na postaji Astapovo pa je zbolel, moral je leči in tam je izdihnil      — --
Vesoljni svet pretresa žalost ob smrti velikega moža, preroka ruskih mužikov, oznanjevalea miru in ljubezni, duševnega velikana, kakoršni se ne porajajo vsako stoletje. Na ustih vsega civiliziranega sve ta se trese ime Tolstoj; civilizirano človeštvo čuti, da je zgubilo nekaj posebnega, nekaj izrednega, nekaj nenadomestljivega. Kdaj pa je hodil zadnjič po svetu človek, ki bi se bil povzdignil tako visoko nad drugo človeštvo, kakor se je Tolstoj. Iz vesoljnega človeštva gleda ven njegova glava in čez vesoljno človeštvo žari njegovo filozofsko oko, njegova beseda doni v ušesa vesoljnega človeštva in sega do srca. Povrni se nazaj, t; človeštvo, nazaj k prvotnemu naravnemu življenju! Ne ubijajte, ne vojskujte se! Ljubite se med seboj! Pogleda! je civilizaciji v srce in drob in s studom se je odvrnil od nje pa zaklicai: Nazaj k naravi! Tolstoj je vide! gnjilobo v visoki družbi na Ruskem, videl jo je v zapadni rlvropi: videl pa je tudi žilavega mužika, kako živi vse drugače, kako mu delo in notranja čutila dajejo podlago za življenje. Študiral je evangelije, spoznal, da krščanstvo, ki plove po svetu, ni pravo krščanstvo, tako ni učil Kristus. Pismouki so popačili Kristusove nauke, ne ravnajo se po njih. Iz evaugeljskih naukov so se rodili v njem zaključki: ljubi svojega sovražnika, ne zoperstavljaj se nasilji: z nasiljem, ne ubijaj, ne prešestuj, ne prisegaj — človeštvo, povrni se k prvotnemu naravnemu življenju! Ljubezen naj vlada m-ed ljudmi — tako je učil »verski riihilist«'. ves srečen je bil in razumel je blaženost življenja, ko je poskušal živeti za druge; altruist. Nasprotnik je bil smrtni kazni, vsaki vojni; ko je izbruhnila ru-sko-japonska vojna, je povzdignil svoj glas ter obsodil vojno; zatirani in preganjani so našli v njem najboljšega zaščit-'
nika. Njegov glas je odmeval vedno po celem civihzovanem svetu. On je bil dii ševni kralj ruskega naroda. Njegove učence so utikali v temne ječe in jih pošiljali v Sibirijo, njega se ni nihče dotaknil; tako spoštovanje so imeli do njega najhujši ruski oblastneži; suveren je stal tu, njegova beseda je bila tolika, da ni bilo mesta, kjer bi se je ne bilo priznalo v polni vrednosti. Kakšen pritlikavček morda je sodil drugače, toda kdo se je zmenil za to? Na inoralični sili slonijo njegovi nauki, njegova filozofija.
V tem velikem Slovanu je bivala velika slovanska duša. Svet gleda začudeno in občuduje silo te duše. Ni ga naroda v Evropi, ki bi imel pokazati le podobnega moža. Kristus je bival na svetu kot sin židovskega rodu, kdo za njim se je dvigal nad človeštvo tako, kakor ruski Tolstoj? Primerjajo Tolstoja tudi z Budilo, pisatelji in časnikarji ugibajo, kako bi najbolje povedali, kaj je bil Tolstoj. Oorki pa je rekel v svojem bivališču na otoku Capri. da Tolstoja ne razumemo še, da ga bodo proučevali in proučevali, razlagali in tolmačili; vedno bodo njegovi nauki predmet filozofskim študijam. Italijani še sedaj niso preštudirali Dantejeve »Pivine Connnedie«, kdo pa naj prouči Tolstoja? -¦
Pobjedonoscev. sloveči bivši predsednik sv. sinoda, 'je nekoč odgovoril Tolstoju: da njegov Kristus ni njihov Kristus. Prav je govoril. Tolstoj je sledil evangeliju, oni r > so zlorabljali Kristusa v svoje posvetne ; ameue. Izključili so bili Tolstoja iz svete r : voslavne cerkve, ali on se ni približeval tej cerkvi, pač pa cerkev nekako njemu, ker so sveti pravoslavni veljaki videvali, kako globoko se ukoreninjajo Tolstojevi nauki v ljudstvo; sedaj ob smrti trepečejo, kakor da bi vedeli, kako krivico so mu delali. — — —
Tam na Jasni Poljani kopljejo grob za velikega moža. Kjer se je igral 'kot otrok, tam izkopljejo jamo in v njo polo-že truplo, iz katerega je zlete! velik Tolstojev duh. Naj ostane ruskemu narodu, kajti gorje mu, ako bi zginil iz njega. Ruski mužiki poromajo na ta grob, ali kdo bo prav verjel, da je umrl Tolstoj. Ljudska fantazija' bo stvarjala legende, pravila bo, da je živel filozof, ki je učil ljubezen, ki je del s sebe oficirsko suknjo, ni mara! za buržun in škrlat, ki je delil svoje premoženje, ali ko se mu je bližala smrt, je bežal in izginil. Prav lepo je povedal neki nemški podlistkar, da ljudstvo bo sodilo, da se je peljal v nebesa kakor prerok Elija — — — — —
Grof Lev Nikolajevič Tolstoj se je rodil 28. avgusta (oziroma 9. septembra po našem koledarju) 1828. na Jasni Poljani v guberniji Tuli. Najprej je študiral orijentalske jezike in pravoznanstvo, vrnil se pa kmalu na svoj dom, kjer se je ha vil s filozofijo. Leta 1847. je šel zopet, v Petrograd študirat jus, zapustil 1. 1851. spomladi po nekem nesrečnem igralnem večeru domovino, šel v Kavkaz, vstopil kot poročnik v rusko armado, udeležil se krimske vojne, najprej pri donavski armadi, pozneje pri Sebasiopolu in slednjič kot poveljnik gorske baterije. Po končani
vojni je kvitiral vo^Ško službo, poročil se 23. septembra 1862. 1. z Zofijo Behrs, ¦hčcrfro' ruskega zdravnika Behjrs-a, napravil več študijskih potovanj in se popolnoma posvetil književnemu delovanju. Spisal je mnogo novel in romanov: »Otroška leta« (1852.), »Detinska leta« (1854.), »Mladeniška leta« (1857.), »Jutro ruskega posestnika« 1856.), »Dnevnik markerja«, »Lucern«, »Dva husarja«, »Tri j smrti«, nadalje kavkaške povesti: »JMa-. 'pad«, »Kozaki«, »Sebastopol v decembru«. »Sebastopol v maju«, »Se-bastopol v avgustu«, »Snežni vihar«, »Zakonska sreča«, »Polikuška«, »Smrt Ivana Iliiča«, »Kreutzerjeva sonata«, in njegovi daljši romani: »Vojna in mir«, »Ana Karenina«. Znamenite so tudi nekatere njegove drame: »Moč teme«, »Sadovi omike« itd. Manjših  filozofičnih    razprav  je  pa  vse
Tolstoj zadnjič v Moskvi.
Leta 1909. je bil Tolstoj zadnjič v Moskvi. Potoval je kot kak berač, sprejet je bil kot kak kralj. Pripeljal se je v Moskvo seveda v tretjem razredu. Pričakovala ga je nebrojna množica, ki je filozofa navdušeno pozdravljala. Pregovorili so ga, da je vstopil v voz, ki se je počasi pomikal med množico, l ovoril je z množico očetovsko; za vsako vprašanje je imel dober odgovor. Pravi triurni je bilo za Tolstoja to zadnje bivanje v Moskvi.
Kako Je mislil Tolstoj o slavi.
Neki francoski list je priobčil članek, v katerem opisuje Tolstojeve misli o slavi.
Tolstoj je rekel na vprašanje, kaj je slava, tako-Ie: Rajši bi videl, da mi poveste Vi, kaj je slava! Potem je pripovedoval: Ko sem bil zadnjič bolan, so mi pošiljali iz raznih mest pisma in deputacije. 'Tudi gospe so pohajale. Pa je govorila jedna presrčno in se spomnila mojih del, ki so nezabna. Na to sem jo vprašal, katera mojih knjig jej najbolj ugaja. Tu pa ni vedela odgovora. Vsa je bila v zadregi. ----------— Kaj naj torej mislim o svoji
slavi?
Kako je živel in deloval.
V Tolstoju se je izvršil potem, ko je poslal »Ano Karenino« v svet, velik preobrat. Zavrgel je moderno kulturo ter se udal moralni filozofiji.
Začel je živeti življenje ruskega kmeta, nehal se je baviti z umetnostjo in začel pisati moralne pripovedke za ljudstvo. 'Takrat v Parizu umirajoči Turgen-jev mu je pisal ginljivo pismo, s katerim ga je poživljal, naj se zopet literaturi posveti, a 'Tolstoj se ni udal temu pozivu. Tolstoj je. oral in drva cepil, pomagal kmetom zidati, peči in kopati greznice, vmes pa je spisoval spise zoper sodobno kulturo in njene institucije, učeč, da se mora inteligenca pokmetiti, če naj zavlada kraljestvo božje na zemlji. Pisal je ne zaradi umetnosti, nego da propagira svoje ideje. 'Temu namenu služi tudi igra »Moč teme« in roman »Vstajenje«, ta kolosaina slika iz življenja, pisana z izrednim bo-gastvom barv in prepletena z najvzviše-nejšimi misihni.
Ko je leta 1873, nastala v guberniji Samara strašna lakota, ki so jo hotele ob-iastnije prikriti, je šel Tolstoj na lice mesta, je prehodil vse vasi, rjomagal po svo-
jih močeh in potem objavil članek, ki je vplival kakor da je eksplodirala bomba. 'Tudi leta 1891., ko je nastala lakota, je hitel v prizadete kraje, ustvarjal ljudske kuhinje in pomagal judstvu v največji meri. Ko so oblastnije začenjale versko sekto duhoborcev v Kavkazu preganjati, jim je Tolsoj izposloval dovoljenje, da se smejo izseliti. Na svoje stroške jih je poslal v Ameriko in jih je tam naselil ter jim omogočil mirno in srečno življenje. 'Tudi sicer je bil 'Tolstoj skrajno dobrot-ljiv, kar je pač glavni vzrok, da je tik pred smrtjo prišel s svojo rodbino v največje navskrižje.
Pred petimi leti je bil Tolstoj izobčen iz pravoslavne cerkve, izobčen, mož, ki je oznanjeval najčistejše kristianstvo. Klerikalizem je pač povsod enak, naj bo pravoslaven, katol. ali židovski. Na izobčenje je 'Tolstoj.odgovoril s spisom, ki je razširjen po vsi Rusiji. Ne volja na pravoslavno cerkev zaradi izobčenja 'Tolstega je bila velikanska in zna provzročiti še državi velike neprilike.
Tolstoj se ni spravil s pravoslavno cerkvijo, zato ne dovoljuje maš in cerkvenega pogreba. Ali mužiki so razjarjeni in zahtevajo, da cerkev postopa tolerantno, ker sicer —.se je bati velikih izgredov.
'Tolstoj je mislil vedno, kako pomagati revežu. Ko je nekoč jedel šparglje, je vskliknil: Z denarjem, potrošenim za šparglje, N mogle živeti tri družine nekaj časa.
Napravljen čisto priprosto je bival v mali sobi. Bil je vegetarijanec. Živel je pa na sploh najpriprostejše, dasi bi bil živel kot grof in pisatelj lahko v največjem sijaju.
Pri Tolstoju.
O. dr. Bogumil V o š n j a k, ki biva v Gorici, je pred nekaj leti obiskal Tolstoja na Jasni Poljani in poroča o tem obisku v svoji knjigi »Na Razsvitu« jako obširno. Med drugim sta nekaj, govorila tudi o nas Slovencih. Dr. Vošnjak je rekel, da pripada narodu, ki ga mnogi sil-nejši narodi in sosedje neusmiljeno zatirajo. Na to je reke! Tolstoj: »Politična borba je po mnojem mnenju nepotrebna in škodljiva, ker odvrača človeka od duševnega življenja in od stremljenja za onimi cilji, ki so skupni vsemu človeštvu ... Jaz ne vprašam nikogar, kake narodnosti je, meni je dovolj,, da je človek.. Narodi se ne smejo med seboj pobijati, nego vsi morajo biti bratje.« - Dalje je dr. Vošnjak vprašal Tolstoja, kak svet daje Slovencem, češ, nam se 'godi velika krivica. Na to je Tolstoj odgovoril: »Ako ste trdno prepričani, da se Vam godi velika krivica, potem se ravnajte po mojem načelu: Ne plačujte davkov, ne služite kot vojaki, ne udeležujte se političnega življenja, sploh ne vpoštevajte več države. Ta svet sem dal tudi nekemu indijskemu bramanu. No, ko boste pa Vi dovolj močni, potem boste tlačili druge. Ne morem se ogrevati za politični nacijo-nalizem, ker vidim, da oni, ki so bili prej zatirani, pozneje sami zatirajo druge. Za zglea Vam lahko navajam Madjare. Borili so se za svojo svobodo, da bi mogli pozneje tem lažje zatirati svobodo drugih.« Ob Tolstojevem mrtvaškem odru. • Ko je umrl, so bili navzoči le zdravniki. Malo prej je bila -•pri ¦njem žena, ki je bridko jokala. Ko je umrl, so položili-truplo na. drugo posteljo in zastrnili okno, da . je prijeten mrak zavladal v sobi. Vencev
je.pasianih nebroi, sožalnic od vseh stra-* ni istotako nebroj. Ljudi prihaja iia tisoče in tisoče. Guvenasr skrbi za red. V Jasno poljano je prišlo mnogo deputacij. Veliki knez Mihajlovič je brzojavil Tolstojevi udovi: S celo dušo sem pri Vas v težki uri. — Mužiki klečijo v trumah okoli ; Jasne Poljane hi postaje Astapovo ter molijo.
V dumi se je spominjal včeraj predsednik Gučkov Tolstoja, .rdkoč: Domovino je zadela velika žalost. Grofa Tolstoja, velikega misleca in imetnika, ni več. Predlagam, da spomin počastite s tem, da se dvignete s sedežev. To se zgodi. Seja je bila zaključena v znak žalosti.
Ko pride do tega in se srebrni goldinarji umaknejo, bo v naših deželah uvedena zlata veljava.
To bi bilo torej tisto »plačevanje v gotovini«* radi katerega- se že dve leti vlečejo pogajanja med avstrijsko m ogr-sko-forvi-fsko vlado!
Plačevanje t gotovi.
• Dve leti že se vlečejo pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado radi takozva-nega bančnega vprašanja. Sedaj v veljavi nahajajoči se b a n č ti i p r i v i -legij se končuje — kakor znano — v tem letu. Do tega časa se morata avstrijska in ogrska vlada sporazumeti o glavnih bistvenostih bodoče notne banke. Vzrok zavlačevanju je bil v glavnem ta, da je bivša ogrska koalicija zahtevala s a m o s t a In o o g r s k o n o t ti o b a n-k o. Ta vzrok je tudi strmoglavil We-kerle-Košutov kabinet.
Med ostalim so zahtevali Madjari, da avstro-ogrska banka uvede plačevanj e v gotovini. Temu pa so se z vso odločnostjo uprli avstrijski agrarci (Simič Hoheirblum). Sedaj pa se zdi kakor da se Krruenovemu ministerstvu hoče posrečiti da avstrijska vlada akceptira to zahtevo Madjarov. S tem bi nastopila pri avstro-ogrski banki sprememba, ki bi bila velikega naTOdno-gospodarskega pomena. Zato mislimo, da bo zanimalo naše čita-telje, ako jim nekoliko spregovorimo o p 1 a č e v a n j u v g o t o v i n i.
Pred uvedenjem zlate veljave je bila pri nas uvedena srebrna yeljava. Enota te veljave je bil srebrni goldinar. Ta veljava ni bila stalna, ker se je vrednost srebra dnevno menjala.Zato tudi ni bila v avstrijskem goldinarju Obsežena ista veljava, ki mu jo je država dala. Tako je prišlo do tega, da je »eta 1892 100 srebrnih goldinarjev veljalo samo 75 goldinarjev in 93 novčičev. S tem je srebrni denar nehal biti takozvani kurenten (tekoči) denar, ker njegova prava veljava ni odgovarjala nominalni vrednosti, ki mu jo je dala država. Tako je prišlo, da je papirnati denar več veljal nego srebrni. Ni čudo, da so to stanje izrabljali nekateri privatni špekulantje, da so kupovali ceneno srebro in so si potem dajali napravljati srebrne goldinarje. Zaradi tega je država prepovedala kovanje srebrnega denarja. To je tako delovalo na ted&r«ji denarni trg, da je veljava denarja postala le nominalna, to je, samo po imenu, a v resnici je papirnata4 veljava postala brez metalne podlage. To se pravi, da izdaja papirnatega denarja ni bila pokrita z zlato in srebrno veljavo.
Tako stanje je bilo zelo nevarno in bi tilo moglo dovesti državo v gospodarske križe ali v vojni celo do državnega bankrota. — Razun tega je to stanje škodovalo naši državi v mednarodnem prometu, ker je delovalo da je naše blago izgubljate -i ceni na vnanjih trgih.
Ta uejstva so prisilila državo, da se je odločila za uvedenje zlate veljave, to je, da je kakor denarno enoto določila zlato krono! Izvedenje te reforme pa je oviralo več razlogov. Sedaj pa se dela na to, da se ta reforma izvede do konca. Papirnati denar bi se imel popolnoma umakniti iz prometa.
Sicer se res izdeluje zlat denar po 10 in 20 kron, aH izdeluje se tudi dovolj srebrnega denarja. Še vedno so v prome^ tu bankovci »Avštro-cgTske banke«, ki se v resnici dobrovoijno zamenjujejo v zlat in srebrni denar, ali »Avstro-ogrska banka« ni dolžna delati tega.
Plačevanje v -gotovini bi torej sestajalo v tem, da bi bila »Avstro-ogrska banka« ~ ikr ježe do sedaj zbrala Veliko množino zlata, tako n. pr. 23. novembra 1909. za 1368 mlijonov kron zlata — v vsakem času obvezana v za m e n j a v a-nje neomejenih množin svojih bankovcev z zlatim denarjem.
Shod v Sv. Križu na Vipavskem.
(Dopis.)
V.nedeljo 20. XI. se ie vršil pri <nas nad vse pričakovanje dobro obiskan političen shod v Ferjančrčevej -dvorani, ki je bila natlačeno polna zavednih mož.
Povedali smo vrlemu našemu poslancu g. Štirekelinu naše težnje in naše želje, razložili smo mu našo bedo in ga prosili odpomoči. Pri navdušenem aplavzu zborovalcev nam je obljubil v obče priljubljeni naš zastopnik, ki se je že ponovno odzval našemu pozivu in je vedno rad prišel v našo sredo, da bo storil vse mogoče v dosego naših želj. Izjavili smo se po živahni debati proti uvozu tuje živine, za uv~''. drugih živil, proti novemu vinskemu davku.
Med največjo debato je prišel sklice-vatelj shoda vrli naš g. A. Gabršček z opravičeno zamudo v našo sredo (mimogrede povedano: naša železna polžev-ka nima nikoli sile in tudi brezplačno vozi češče svoje potrpežljive potnike na postajališčih med vožnjo na sprehod.) Očr-tal nam je v slikovitih potezah delovanje našega slavnega dež. zbora, kojernu na vsem svetu ni para. Mesto resnega dela, dela po želji deželanov vidimo v dež. zboru sam prepir in ravs. Deželni glavar g. Pajer, Gregorčič et co. laških liberalcev niso srečni ako nam ne zadajo zaušnic. Blažene se pa počutijo, ako se jih z Najvišjega mesta pošlje kot za delo nesposobne domov. — Vedeli smo že pred tem shodom za te škandalozne razmere in hočemo pokazati ob prvi priliki, da nočemo klečeplazcev in izdajte, temveč pravih mož, ki so voljni delati po naši volji in so zmožni izvojevati nam pravice, ki so nam že zdavnej pritikale. Sploh je bilo navdušenje pri shodu nenavadno veliko.
Govorili so razni govorniki. Na predlog otvoritelja shoda g. M e d v e š -č e k a je bila enoglasno sprejeta resolucija, po fcoji so merodajni možje pozvani, zavzeti se odločno za "pomoč našej letos najhuje.prizadeti občini od strani vlade in dežele. Izrazili srno polno zaupanje gg. poslancema in se zadoščeni mirno razšli. GG. poslancema pa kličemo i mi v opomin: kar more storiti mož, to mož je storiti dolžan.
Domače vesti.
Smrtna kosa. — Danes je umrl g. Leopold B u d a u, c. kr. dvorni svetnik pri najvišji in kas. sodniji v pokoju. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje.
Poroke. - Poročil se je gosp. Ivan Kačič, dirigent podružnice ljubljanske kreditne banke v Gorici z g.čno Marico Benedekovo iz Planine. Vse najbolje!
Kdo bo škof v Trstu? — »Edinost« je poročala od odlič. strani, da ne Faidutti, ne Lupetina ne Lohninger ne pridejo v poštev pri imenovanju Škota v Trstu, marveč da bo imenovan nekdo drugi, o katerem se zelo malo piše in govori; imenovanje se izvrši v kratkem.
Današnja »Edinost« pa pripoveduje, da je povedal nadškof dr. Sedej v nedeljo v Riemanjih, da je imenovan za tržaškega škofa kanonik stolne cerkve v Ljubljani, dr. Andrej Kari in.
»Slovenski Narod« ne imenuje ljubljanskega kanonika,' določenega za tržaško škofovsko stolico, pravi pa, da je res določen neki kanonik v Ljubljani za to mesto ter da je to kompenzacija za nemšk^a škofa na Koroškem ter za,nemškega predsednika deželne sodhije v Ljubljan. ':'¦; so dosegli klerikalci. AH kaj pa to po .- ? VJadaje zadovoljna. Nemški škof na Koroškem pomeni novo silo za gerrnaniziranje Koroške, novi predsednik sodnije v Ljubljani pomeni važen nov nemški korak naprej na Kranjskem; J kaj bo proti temu slovenski škof v Trstu J iz ljubljanske politične klerikalne šole?! « — Vlada je zadovoljna, ker tako pomika
moč nemštva proti Adriji. Koroško smatralo slov. klerikalni generali že za izgu* bljeno, strankarska strast pa jim dovoljuje da prodajo še važno mesto   predsednika dež. sodnije v Ljubljani za to, da pride Y ' Trst njihov človek: delat za klerikalcem, j po ljubljanskem uzorcu. Razcepljenja tr- [ ž?*kih Slovencev bi se veselili vlada in ¦ Lahi, posebej pa še Nemci, češ, le ravsajo naj se po gonji iz škofijske palače, to bo toliko bolje za titrjenje nemštva v Trstu. |
-.------Za Koroško naj se izgubi počasi '
Kranjska,   potem tudi ne bo treba   več j slovenskega škofa v Trstu, ali vladal bi ( po naših deželah ob Adriji   mednarodni kterikaiizem, pod katerim bi trpeli Slo- | vani — Nemci pa bi se lepo razvijali; o Lahih sodijo, da je lahka reč, odvzeti jim vso moč. — Čudna so pota slov. klerikalne politike, čudna, ker po teh potih se zabijajo tudi stebri za    nemški    most    do Adrije.
Dunajski nadškof Nagi je postal generalni tajnik avstrijskega episkopata. To se pravir da je prevzel vodstvo in po veljstvo nad avstrijskimi škofi. Slovenci bomo že čutili njegovo roko.
Dva Prusa pred poroto v Gorici. — Včeraj sta sedela na zatožni klopi Henrik Wawrzinek, rojen leta 1890 v Ratiboru in Maksimilijan Seidel a Rude, oba \z pruske Šlezije. Seidel je rojen leta 1895, Obdolžena 'sta bila, da sta y*a v Tržiču 31. avgusta letos v stanovanje Ivana Bas-sija, delovodje, češ, da poprosita tam predujma, pa sta za'nekaj časa prijela Bassijevo gospo, jo davila, jej utaknila v usta žepno ruto, da bi potem vzela denar, ker sta slutila, da ima Bassi na domu vedno precej denarja. Gospa pa se je oprostila napadalcev, zakričala na pomoč ter bila z nogo na tla, vsied česar sta obtoženca zbežala. Aretirali so ju v Trstu. Wawrzinek je rekel, da ni hotel storiti gospe nič hudega ali potreben denar je hotel imeti. Seidel je trdil, da on ni storil gospe nič, šel pa je z Wawrzinekom le za to, ker ga je ta silil. Razprava proti njima je končala tako, da je bil Wa\vrzi-nek obsojen na 4 leta težke ječe s postom vsake* tri mesce, po prestani kazni ga iz-ženejo. Seidel je bil oproščen.
Nathan in Portugal. — V Ljubljani so sklicali v nedeljo klerikalci shod, na katerem so protestirali proti znanemu govoru rimskega župana Nathana in o portugalskih »grozovitostih« so govorili. Ali to le radi tega, da je mogel Šušteršič govoriti tudi o »domačih Nathanih«, kar vse je izrabil za agitacijo za nove občinske volitve v Ljubljani. Škof je dal navzočim žegen, pa je bilo konec. Papež ne more biti vesel izjav s takih shodov, na katerih se ne razpravlja stvarno o govoru Nathanovem, marveč je ta govor le povod za novo strankarsko hujskanje.
Vojaško streljanje na Ajševici. — Dne 23. novembra 1910 bodo goriški ^op-ničarji oddali 150 strelov z bi zostrelriimi topovi, polovico šrapnelov in drugo polovico granat, v strelišče od 9. do 11. ure zjutraj na Ajševici.
Klerikalci in Elsner. -— »Slov. Narod« piše: »Klerikalci niso storili nobenega koraka proti imenovanju Elsnerja. 2e več tednov, predno se je izvršilo to imenovanje, smo jih opozorili na pretečo nevarnost, a klerikalci se niso zmenili. S tem so najbolje pokazali, da jim ni nič mari za stvar in da zdaj le navidezno nekaj zabavljajo. Vzrok temu je, da imajo klerikalci pri nadsodišču v Gradcu posebno zaščito .Graško nadsodišče je doslej rešilo še vsakega duhovnika, ki je bil na Kranjskem obsojen na ričet. Naravno le, da so klerikalci za to hvaležni in dane delajo graškemu nadsodišču nobenih sitnosti, najmanj iz narodnih in političnih nagibov. Zato so zadovoljni tudi z Elsner-iem. Malo so zaropotali proti — liberalcem in PIoju in stvar je bila zanje rešena. Zdaj so z Elsnerjem popolnoma zadovoljni in bodo še njegovi dobri prijatelji, če bo skrbel za duhovnike.«
Otrok se opekel in umrl. — V Dolgi nlici v Gorici je prišla 4 letna Ana Deve-takova v kuhinji preblizu ognja. Otroku se je unela obleka, otrok se je opekel in umrl v bolnišnici. Mati se je odstranila za hip in/zgodila se je nesreča. Kakor po navadi ob zimskem Času. Vsako leto je po zimi precej takih »nesreč«. Koliko jih bo letos, ker se obeta huda zima?
»Društvo ljudski otroški vrtec v. Tolminu vabi na »Miklavžnico« v ponde-
Ijek 5, decembra t, 1. v šolskem poslopju. Začetek točno ob 5. uri pop. Vstopnina za odrasle 20. vinarjev, za otroke 10 vinarjev. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Certifikatisti. — Ministerstva hočejo razširiti certifikatno postavo na službe oficijantov. Oficijanti postanejo lahko ne le oni podčastniki, ki imajo uradniški certifikat, ampak tudi boljše kvalifikovani podčastniki s certifikatom za služabniška mesta.
Tako se da dlje časa služečim podčastnikom možnost, da pridejo prej ko doslej do državnih služb.
Mesto stalnega ponižnega pisarja je razpisano pri okrajni sodniji v Tolminu. Dnevnina K 2.50. Prošnje do 28. t. m.
Orli in »Orli«. Poročajo nam: Neki učitelj je v šoli opisoval orla in je dejal med drugim: »Orli so bivali nekoč tudi po naših krajih. A sedaj jih ni več! So že izumrli, A na triglavskem pogorju so še! Nato se oglasi učenka in reče: »Tudi v Velikih Žabljah so še!« -~ Nato se hudo-mušnež v zadnji klopi oglasi: »To niso Orli, ampak »čuki«! — Poroča nekdo, ki je to slučajno zvedel.
Ukraden je bil pred kratkim vozič na 2 kolesih pekovskemu mojstru g. A, Fajtu >na Korsu.
Skladu za Sokoiski dom v Gorici je
daroval gosp. Martin Poveraj, krojaški mojster v Gorici, za svoj god znesek 50 K. Velikodušnemu podpiratelju našega stremljenja najprisrčnejša zahvala! Na zdar! Odbor.
Češki Sokoli učitelji telovadbe v Srbiji. — Srbski vojni minister je odobril načrt, da se pokliče v Srbijo iz Češke 12 sokolskih vaditeljev, da bodo poučevali telovadbo. Nekaj izmed'njih bo poučevalo telovadbo na belgradskih gimnazijah. Začetna njihova plača bo znašala 1200 dinarjev. Po desetletnem službovanju bodo imenovani za višje učitelje in se jim zviša plača do 4000 dinarjev na leto.
Ivcza narodnih društev.
Zvezina društva so naprošata, da naslovljajo od sedaj naprej svoja pi^ma namenjena »Zvezi narodnih društev«, na. novi naslov, ki se glasi: Dr. Dinko Puc, Gorica, Semeitiška ttfica h. št. 1. I. nadstr. Tudi oni, ki imajo kaj opravka z Z. N. D., naj se zglase istotam.
Veselica v Podgori: 2e več časa se je govorilo, da bo v kratkem v Podgori veselica. Z zanimanjem smo pričakovali »veseli« Gorjčani, kdaj jo »pihnemo« v Podgoro. Z mojim prijateljem sva že davno sklenila, da obiščeva to veselico. In res! Plakati po mestu so nam naznanili, da se vrši v nedeljo, 20. t. m. veselita v Podgori. A ker je bilo ves teden tako nestanovitno vreme, sem že začel dvomiti, da bi šel v Podgoro. Prijatelj mi reče: Obljuba dolg dela!« »No, pa pojdiva tudi če bi »rante« padale z neba.«"
Prišla je nedelja! Dan je bil prekrasen. Odšla sva s prijateljem ob 3. od doma. Naročila sva gospodinji naj pripravi večerjo ob V''28. Dohitevala sva trume ljudi, :ki so hitele k podgorski veselici. Krenila sva črez »Železniški most« in še par korakov, pa sva v Podgori. Tu je že bilo vse polno ljudi. — Tudi znancev ni manjkalo. Šla sva s prijateljem v dvorano. Omeniti moram, da ni blizu dvorane, ki bi se primerjala s to! — Ljudje so še vedno prihajali. Tu si videl ljudi raznih stanov: Kmeta, delavca, ki je hotel vsaj en dan v tednu preživeti v veseli družbi. Videl si pa tudi uradnike in mnogo druge gospode. — Pozabiti ne smerno tudi goriških študentov, ki so v obilnem številu prihiteii na to veselico. Zanimala jih je gotovo »opereta« Kovačev šudent. Saj je ista vzeta iz dijaškega življenja. Pametno se mi je zdelo, da so Podgorci ukrenili, da dijaki plačajo le polovico vstopnine. — Zadnji kotiček je bil zaseden. Bili smo tako tesno skupaj, kot sardele v sodu. Pričakovali smo nestrpno pričetka. — Veselica prične! Godba zaigra slovansko koračnico. Nato so zapeli domači pevci Aljaževo: »Na bregu«, naravnost imenitno. Jaklovo: »Potovanje po Kranjskem« je orkester dobro izvajal. Na vsporedu je nato: »Kovačev študent«,
5
ki je privabil največ ljudi v Podgoro, — i . Reči, moram,-da se je isti prav mtčnffffiT obnesel. Posebno kovač in njegov sin sta se dobro držala, r-ajbolj se je Kovaču posrečil nastop v III. dejanju, ko je z za dovoljstvom gledal svojega sina Janeza, ki le koval podkve in drugo. Kakšna sprememba, kaj ne! V II. dejanju sin po ;¦ kjj^arnab-.v.JlK.^eia.uJtt pa-^P* MBf&Q*guju s kladivom VrocT*"— 'Mtfrsfkak nauk bi lehko izčrpali iz tega! Čeravno so igrali le delavci, so igrali res 'imenitno. Tudi kuplet' se je posrečil, — Po končani ve-, selici se je- razvija, .žjvahna, 'neprisiljena zabava4. Veselje je bilo gledati na mladino, ki se je v krogu vrtela kaj pridno. Mi pa, katerim se nam je že izkadilo iz glave veselje do plesa (mogoče pa, da ni hotela z nami nobena 'plesalka), smo šli k »Štefanu«, ki nas je prav dobro postregel z dobro kapljico.»Vipavca!« Dolgo se ni-sno mogli ločiti od znancev. Ker sva pa oaljubUa, da prideva k večerji, sva odrinila proti domu. Bila sva res malo na »ko-rajŽi«, pa to nič ne de. Enkrat zopet po dolgem času, menda ni tak greli. ¦
Za vedno mi   ostane ta dan v spominu.
Udeleženec.
kakor hrvaškega vprašanja nijpeij $a4r čenfevati, še istega tudi ne sme podceni vati. Mi imamo že zato, da odvrnemo morebitno nevarnost, največji interes na tem, da smo v dobrem razmerju s Hrvatsko!
Laška pravna fakulteta je na dnevnem redu'prve seje državnega zbora 24. 4*-jo. .Kak©L~se čuje .'m nemških poslani-Škifi krogov,'Nemci niso navdušeni za laško pravno fakulteto ne na Dunaju ne v Trstu. Iz njihovih govorov se da posneti, da bi ¦¦) vprašanje-radi zavlekli, ali nai-rajše spravili- popolnoma v stran. Najprvo pa čakajo na to, kako bo stališče Jugoslovanov nasproti laški pravni   fakulteti.
Trgovsko-obrtne in gospodarske vesti.
Zveza furlanskih zadrug je otvorila v soboto v Romansu podučno zadružno razstavo. Navzoč je bil pri otvoritvi tudi namestnik princ Hohenlohe. Razstava kaže notranjo organizacijo, razmerje do drugih društev; razstavljeno je razno orodje, različni predmeti, formulah, vino iz zadružne kleti v §>kodovak-i, mleko iz romanske mlekarnice itd. Razstava je prav zanimiva ter kaže dober ustroj zveze furlanskih zadrug.
Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani.
Sprejme se: 2 kontorista; 1 poslovodja; 5 pomočnikov mešane stroke; 1 pomočnik železniške stroke; 2 pomočnika manufakturne stroke; 3 pomočniki špecerijske stroke; 2 pomočnika papirne in galanterijske stroke; 4 prodajalke; 7 učencev; l učenka.
Službo išče: 2 knjigovodja; 3 konto-risti; 2 potnika; 3 poslovodji; 24 pomočnikov mešane stroke; 7 pomočnikov železniške stroke; 10 pomočnikov manufakturne stroke; 11 pomočnikov špecerijske stroke; 2 pomočnika modne in galanterijske stroke; 7 kontoristinj; 8 bla-gajničark; 12 prodajalk; 5 učencev; 2 •učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini.
Razne  vesti.
Politični pregled.
V ogrskem državnem zboru je v seji 19. t. m. posl. Barta interpeliral o političnem položaju ha Hrvatskem. Ministerski predsednik grof Khuen Hedervarv je odgovoril takoj na interpelacijo, ter je izjavil, da je namen dogodbe iz leta 1868, da bi prišlo do stalnega miru v razmerah med Ogrsko in Hrvatsko. Res je, da so hrvatske radikalne stranke porabljale nekatere nejasne določbe v to, da so vstva-rile krivo pravno podlago. Zadnje volitve na Hrvatskem so zelo razveseljive ker stoji od 88 zvoljenih poslancev 62 na podlagi nagodbe. Ministerski predsednik je izrazil nado, da bodo prenehale na Hrvatskem tendence, ki so v nasprotju z ogrskim državnim pravom. Ako se pa to ne zgodi, bo vlada našla pot in sredstva, da ostanejo te tendence nenevarne. Trditev interpelanta, da se ban pogaja s hrvatskimi strankami in da hoče za utrditev svojega osebnega sStališča dati istim koncesije na račun ogrskih interesov, ne odgovarja resnici. , V interesu Ogrske pa je, da ima zaupnik ogrske vlade na Hrvatskem večino, na katero se more opirati. Da je ban TomašiČ obljubil nezavisnost Hrvatske, ne odgovarja resnici.
Kar se tiče železničarske pragmati-ke, je uvedba iste povzročila veliko razburjenje na Hrvatskem. Nihče ne more tajiti, da je potrebna ureditev tega vprašanja. Viada v tem oziru ne poduzame nič novega, ona le nadaljuje, kar je hotela že prejšnja vlada doseči v tem oziru. Govornik je končal svoja zvajanja, z izjavo, da,
Tolstojevo truplo so odpeljali včeraj z Astapovega na Jasno Poljano, kjer so ga položili k večnemu počitku.
Brivci v Trstu, — Vsi brivski pomočniki v Trstu okrog 260 po številu so začeli stavkati. Zahtevajo popoten nedeljski počitek.
Čedna sobarica. — Soproga nekega bogatega trgovca v New-Yorku si je najela čedn>>, brhko sobarico, ki je bila tudi zelo poštena. Gospodinja ji je vse zaupala. Edino ona ji je tunela streči, imela je sobo zraven svoje gospodinje. Pred kratkem je napravil trgovec s svojo soprogo in njeno sobarico večje potovanje v Evropo. V Parizu je šel trgovec zvečer v neko zabavišče, kjer je videl mladeniča, ki je bil popolnoma podoben sobarici. Opazoval je natančneje in spoznal, da je sobarica v resnici mladenič in da ga je najela njegova soproga samo zato, " da sta se oba lažje ljubila in zabavala. Radi tega se je trgovec ločil od svoje žene, ki je šla s svojim ljubčkom, kateremu se pa ni bilo treba več oblačiti v žensko obleko.
Miljonska sreča. ¦¦— V London je prišel Viljem Darnborough, ki je priigral v Montc Carlo nič manj kot 1,250.000 K. Dobil je sicer pred enim mesecem že 2V2 milijona kron, katere je pa zopet zapravil. Hotelir mu je posodil 100 K in s temi je pridobil prej omenjeno svoto. Prisegel je, da ne bo več igral. V miru hoče živeti od obresti priigranega denarja.
Dve žrtvi trgovcev s Človeškim mesom. — Kmetski fant neke vasi bluti Budimpešte se je zaljubil v lepo dekle, katero je pa padlo, ko je iskalo službo v mestu, brezvestnim trgovcem v roke, ki so jo peljali po raznih balkanskih mestih. Kmetski fani je sledil svoji ljubici in jo je slednjič iztaknii v Sarajevu v neki javni hiši. Rešil jo je, toda ker ga ona ni hotela poročiti ravno radi njenih okoliščin, ga je pregovorila, da sta se oba usmrtila.
Poroka amerikanske dolarske prin-cesinje miss Elkins. — Že dolgo časa niso listi nič pisali o miss Elkins. Ta bogata Američanka se namerava poročiti z 'bratom italijanskega kralja, z vojvodo abruškim. Kakor poroča »Secolo«, biva Elkins s svojo materjo že delj časa v Lu-gano in se posvetuje s tamošnjim škofom, ker misli pred poroko pristopiti h katoliški veri. Miss Elkins dobi pred poroko naslov voivodmje teramske, v zakon pa prinese vse polno milijonov dolarjev. Poroka se bo -baje vršila začetkom januarja.
Zopet umor. — V Liibeckn na Nemškem je prišel v stanovanje bogate, stare, neporočene zasebnice Jensen, eleganten gospod, izročil ji pismo, v katerem se ji grozi, da mora plačati 800 mark, če ne bo umorjena. Stara gospodična je začela upiti in klicati na pomoč, hotela je zbežati,, toda kmalu je padla težko ranjena. Napadalec je streljal nanjo. Policija ga je vlovila. Morilec je bil 20 letni brezposelni trgovec Hartmann, katerega so dolgovi dovedli do tega koraka.
Svetovna razstava v Parizu. - - Odsek za trgovino in obrt v Parizu je sklenil pod predsedstvom Pevtrala, da se izreče vladi željo napraviti 1. 1920. svetovno razstavo v Parizu. Zgodaj so se začeli pripravljati!
Naborniki in beguni v Ialiji in v Franciji. — Število nabornikov je narast-lo v Italiji v zadnjih 8 letih od 32.000 na 40.000, število dezerterjev od 800 na 7000. V Franciji je narastlo Število nabornikov na 12.000. Število v Franciji živečih refrakterjev in dezerterjev znaša okoli 30.000.                                          *'
* Novi. japonski »dreadnought«. *- Angleški listi poročajo, da je japonska vlada naročila pri neki londonski tvrdki gradnjo drcadnoughta 27.000 ton.
Samomors&a epidemija v Moskvi. — V zadnjem času se množe v Moskvi samomori g.;ozovito. Bogat trgovec Šurav-jev se je. j.j.Sjtr.elil, .sledila mu je v smrt mlada dama, Gribova, iz bogatih trgovskih krogov. Smrt te dame je šia tako k src. mlac.emu milijonarju Tarasovu, da se je ustrelil. Ti samomori so se dogodili tekom enega dneva. Vsi trije samomorilci so zelo bogati in listi se opravičeno boje, da bodo tem trem sledili še drugi kandi-' dati za samomor.
Vlomilci v sultanovi palači. — V odsotnosti sultana, ki se je nahajal pri se-lamlfku, so vlomili drzni roparji v sultanovo palačo v Dolmabagče v Carigradu. Kmalu bi odnesli polno dragocenosti, da jih ni zalotila hišna straža. Vlom je vpri-zdrjl in vodil odpuščen uradnik, Grk Jftann.
Umor v Parizu. — Francoski kolo-nijski poročnik Meunier je v Parizu na svojem stanovanju umoril svojo ljubico, 35 letno baronico Olivier, rojeno grofico Anbricoult. Pismeno je naznanil policiji svoj čin. Ločena baronica je bila znana prikazen v pariških salonih. Vzrok za-strupljenja je ljubosumnost, Meunier-ja še niso dobili, najbrže je iz vršilsamomor.
Dva vlaka sta trčila na Ogrskem in sicer na progi Požun-Sobotica. Pet delavcev je smrtno nevarno ranjenih. Promet je vstavljen.
Ženo ustrelil na sodišču. — V Bero*
linu je skončala ločitvena obravnava ma-gstratnega tajnika Barmanna neugodno zanj. Ker je bil označen krivim, je počakal svojo ženo na stopnjišču in jo ustrelil.
Boji med francoskimi in amerlkan-skimi mornarji. — V Cherbourg-u so se stepi i francoski in amerikanski mornarji. Zadnji so bili popolnoma pijani. Komaj vojaštvo z nasajenimi bajoneti je ukrotilo Ijute Amerikance. Drugo jutro so potegnili truplo amerikanskega mornarja iz morja.
Obsojen na vešala. — Na Dunaju se je vršila porotna obravnava proti mesarskemu pomočniku Gustavu Allram-u, ki je v maju umoril prostitutko Leopoldino Piller ter jo oropal za par uhanov, ki niso imeli nobene vrednosti. Porota je obsodila obtoženca na smrt.
Ženo umoril. — V Moravski Branici je preklal 53 letni delavec Vvncenc Čeh svoji za sedem let starejši ženi po noči s sekiro glavo. Poskušal je tudi svojo hčer ubiti, toda ta mu je utekla, če tudi nevarno ranjena. Čeh sam se je hotel obesiti. N; se mu posrečilo, zato se je sam javil orožnikom. Prepir v družini je bil vzrok tega zločina.
Kardinala Puzyna v Krakovu je zadel mrtvoud. Ker je zelo star, se je bati za njegovo življenje.
Kako kaznujejo na Hrvatskem ppna-rejalce vina. — V svojem službenem delu priobčujejo »Narodne Novine« v Zagrebu dne 10. t, m. odlok, po 'katerem je bil Albert Waltersdorfer, vinotržec v Oro-slavlju, obsojen radi ponarejanja vina. On je, kakor je oblastno postopanje dokazalo, skvaril in ponaredil 148 lil vina v vrednosti K 2.368; zato mu je bila odmerjena taka-le 'kazen: zapor enega, meseca, globa K 600, v korist ubožnemu zakladu mora
plačati K 2.368 (Vrednostni znesek), tro-ške za-analizo K 224, tožbenih troškov K 14.50 m obsodba se priobči v uradnem listu. — Eksemplarično!                   '   '".
Mali oglasi.
KaJmaujSa pristojbina stane 8C vin. Ako Je oglas obselntsJSt se rafiuna za vsako besedo 3 vin. NaJpripravnejSe lnserlranje ta trgovce in obrtnike.
i  .   .v KoliLo ie manjSih trgovcev in obrtnikov v Gorioli
Spretnega krojaškega pomočnika
sprejme iakoj Ivan Golob, krojaški mojster > Solkanu.
Mlad trgovski pomočnik SSsr SES*
skega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali, išče službe. — Naslov pove naše upravništvo.
Valerij Simi - »ni
pekouski mojster
priporoča cenj. gg, obmejnim gostilničarjem svoj izvrsten kruli In
ra^no drugo pecivo. Gene konkurenčne.    Izdelek čist In dober
Postrežba strogo slovanska.
odlikovana pskirlja in sladGICania
Karol Draščik
v Gorici m Komu v (listal Mil)
zvrSuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za blrmance in poroke, odlikovane velikonočna
Slnce itd. čiia fina vina In llaarjo na drobno aH v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo* brojiia naročila ter obljublja solidno postrežbo Up* po Jako zmernih cenah. ""•«
Velika zaloga dvokoles od K 30 - 300; šivalnih strojev od K 30-250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri
Batjel-u
Gorica Stolna ulica 3-4.
Prodaja tudi na mesečne i obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za go-I stilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo, poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej.
r~"l   Zagrebški
^J"«o»«oo»ooooe«oo*oooo*o    Jcot      wv*mi:
najki/ši SES/
m
nGbriŠka ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni llilil, Bosposka ulica *t. 7, I. notfstr.) — Tolofon it. 78.
Račcu postne hranilnice Itev. 831315.
Ne občnem zbor« dne 30. aprila 1910. se je določilo:
Hranilna vlog« se obrezujejo po 41/,*. Stalne večje vloge 2 enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.                                                         *'
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni dalail se obrestujejo koncem leta 1909. s 6%.
Stanje 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85.374 kron. - Hranilne vloge: 1,654.661-17. Posojila: 1,643.638--. — Reservni saklad: 91.740'59. — Vrednost hiš: 854 416 72.
WA/W\/vy\/N/\y:\
_*§**.
Poživlja tok krvi, delovanje   živcev,   utrjuje   kožo
proti prehlajenju.
Izvrstno za umivanje glave, ust in obraza,   Izborno   sredstvo   proti
zobobolu.
FRANCOSKO ŽGANJE JIANA
m
H
Daš zdraunik
vam priporoča francosko žganje „Diana", ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinfciranje ust in osvežujočega upljiva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov frane. žganja „Diana", je dvakrat destilirano vinsko žganje.
Pri nakupu  pazite  na  znamko.  Vsaka
steklenica   nosi   na    zarnašku    iu   na
plombi      vžgano     gorenje     varstveno
znamko.
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,,Diana" in to vsled svoje osvežujoče moči, nizke cene in vsestranske
porabnosti. GEN K : I mala steklenica . K -'50 1 srednja „ . . „ \'W 1 velika „ . . . „ sMO Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Kjer bi se ne dobilo, naj se obrne na „Diana", izdelava frane. žganja družita z. o. z. Dunaj,   I., Ilohensluiipleiig   30.
Ustanovljena tvrilka 1866.         I
J. Drufovka - Gorica
Gosposka ulica 3.
Tovarniška   zalofja   usnja   ter   potrebščin  za čevljarje.   —   Usnje   za sedlarje in knjigoveze i. t. «1.
Odlikovana tovarna nadplatov.
Oduetnik
Dr. Dinko Puc
naznanja, da je odprl
lastno oduetniško pisarno
v Gorici, Semeniška ulica šf. 1
(hiša Kutinova)..
Proda se
velika hiša
z zemljiščem ob glavni cesti v Tržaški ulici št. 13.
Natančneje se. izve pri lastniku Ivanu Ušaj, istotam.
M. Šuligoj,
Za one, ki trpijo na želodcu!
Vsem onim. ki so si nakopali kako želodčno bolezen « prehlajeiijem ali s preobložo-niom želodeu. /. zunžitjem slabili, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z ne ziiiernie.) življenje >> kakor: želodčni katar, krče v želodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo tli zasliženje, se priporoča tem potom dobro donmee sredstvo. Ogar blagodejni vpliv se je preisknsil že več let. In to je
¦NP**   Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino.   "^Pfil
:vrstnih.   zdravilnih   /elišp \ino   odstrani   nerednosti
vljanju
To zelišAno vino je izdelano o/ivi prebavne or„r:->ie Slovekn. /eli š\ij(; tvnritev .drave. krvi.
S pravočasno porabo se itd«- ,o želodeiie bolezni že v ksilu. Zatorej so ne sme obotavljali pri vporabi. .Simptomi. k»k<>. : irluvobolj. kolennje, žganje, rinpiliiijeim.-t. bljuvanje, ki f.'e pojavljajo pri stanh želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tesra vina.
Zaprtje in njoira slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo spanje, kakor ¦ udi nabiranje krvi v jotridi. v slezeni in heniomidne bolečine >o odstranijo z zelfcOiiiin vinom. Zeliščno vino odstrani nfiprelnivljivost in vso nepotrebne stvari iz želodci: in čivvos s tem. da pospešuje stol
Suho in bledo obličje,  pomanjkanje krof,
.Medved je došli. mnogo pesnij na njen razglas.
clahrvct   so P" "aVad> l,osl,,< 3IOUU3I    staitja jeter. (iscbe.   ki   nimajo
ivadi posledice  slabe   probi
pomanjkljivi
eku. so nervozno   oslabljene   in   o/.|ovoljeiie.
Zeliščno   vino   daje oslabljenemu življenju
prebavo   in   hrano,   oživlja premem bo suo\i
veselje   do   življenju. M migu
trpijo na irlavoboiu. so brez sna. hirajo in trpiji novo moč. Zeliščno vino povzdigne tek. pospeši po-peši tvori te v krvi. pomiri razdražene živce   in priznavanja in zahvale spričnjejo to.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 3 in 4 K v lekarnah sledečih krajev : (iorica, Kormin, Gradišče, Romans, Aje), Campolongo. Konke, Tržič, Ajdovščina, Gor. Idrija, Tolmin, Kanal, Čedad, Videm, Palma. Červinjap, Ogej, Fiumitel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd., kakor tudi v vseli drugih manjših iu večjih krajih Goriško-Gradišeanske v lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno v-imi po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!    =^——
Zahtevajte izrecno
mabtrt (gilricfco^o   -*H   Zeliščno vino.
Moje zelisčino vino ni nobeno tajno sredstvo: njegove sestavine so : vino inala»a l?>0.0, vinski štrkljaj KJ0.0, glicerina 100.0. črno vino 240.0. sok jerebike i:>0.0. črešnjev sok 320.O. aniž. razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo.                                             |
v Goric«, Via della Barriera štev. 43
(pri državnem kolodvoru)            I
priporoča slav. občinstvu svojo zalogo ; švicarskih žepnih in stenskih ur, šivalni)! strojev vsakovrstnih sistemov, dvo-koles «Puch», «Steiyerwaffenrad» itd. Zastopstvo tovarne orkestrijonov in gramofonov.
Vse pod večletno garancijo,
Edina   slovenska   kisla   voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katarje v grlu, pljučih, želodcu in čreve-sih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v Jed-vicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč je tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v fnomostu 1896 in na higijenični  razstavi
na Dunaju 1899.
Naroča se pri (»skrbništvu Tolstovrške '
slatine,  pošta Giištanj  (Koroško),  kjer '
se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene
Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
Jabolka
fina namizna: 100 kg po hran
16» 20, 24 iz kolodvora Lilija razpošilja po povzetju j. Razboršekr Šmartno pri Liliji - Kranjsko.
Korbica 5 kg franko kron 2-40.
žMrnja bil svojca ,|„ e,-lH ;,, Zdravnik ni! po»|eda prav mir „l'rijat.'lj nt' manjka  Vam m^
V;,i»lj:v« pl,.;.. zala  Lini
v Tiv.i\sk..m domu pri ..Mlad
plesalci dv«.r'j/. ji zat<>,
k.M'  n-.llli.  plešo' |..  /.   ..olltt«.
l'ioj  i > 11 • ¦ l sem samo eno kurje oko, -•daj  nli je sto, ...ikai  nosim Bi»||o".
Muti-c  .iMn/j-ki    poje :
Profla se stoj 11012 Ha
v Št, Petru pri Gorici.
Ista se nahaja ob državni cesti in v bližini kolodvora. Jako pripravna za gostilno. —• Obsega 1 nadstropje, podstrešje in klet. Pri hiši je lep vrt. — Voda v hiši. — Natančen naslov po\v naše npravništvo,
Sans souci
najboljša tuzemska znamka napravljena  po
francoskem načinu.
1'artc    «r Or,    Carte   blanche,    Asti
s]HUiiante, Bakarska vodica.
Gennaro Ossoinack
odlikovana klet šampanjca
Gorica, Dia Q. Carducci št. 6.
Na zahtevo se pošlje cenike.
Odvetniški koncipfjent
tudi začetnik z nekoliko sodnijske prakse ali pa starejši HOfarSltl
kOHClpiient,  ki   želi  odvetniške   prakse,   se  vsprejme.   — Vstop
kakor hitro mogoče.
Sf^nOCr^lf       »zvvžban na pisalnem Strojll, se
&,aM          sprejme s t. januarjem  1011.
Ponudbe na pisarno Dr, D. TrfiD, Golica«