Občan Glasilo Občine Destrnik Cena: 0,60 € 21. november 2013 Številka: 10 (180) Leto XVIII Pisani svet Urbančanov Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Nagovor župana Laž in resnica Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, kreativne komunikacijske rešitve, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. 2 Leto nezadržno hiti proti koncu in kar sama po sebi se ob tem času prikrade tudi misel na »obračun« oziroma pregled uspehov in neuspehov na vseh področjih življenja v tem letu. Pri ustvarjanju realne slike nam pomagajo tudi prejete pohvale in kritike, seveda če so podkrepljene z argumenti. Ne glede na situacijo pa sem prepričan, da je vedno najbolje povedati resnico, čeprav ni vedno taka, kot si jo sam želiš ali kot jo želijo slišati tisti, ki jim jo sporočaš. Veliko bolje je namreč vedeti, kako stvari stojijo v resnici, kot pa sebe in druge varati z lažmi. Zato se mi zdijo obtožbe, da lažem, kar mi nenehno očitajo državni poslanec Franc Pukšič, svetniki Branko Zelenko, Marjan Irgl, Aleksander Koser, predsednik DU Branko Goričan in še kdo, ki opravlja javno funkcijo v odborih in komisijah OS, popolnoma nesprejemljive. S kakšnim ciljem me v vseh svojih javnih nastopih imenovani naslavljajo z lažnivcem? Prav gotovo zato, da si pridobijo določene koristi zase ali da meni naredijo škodo. Za dosego tega cilja se posamezno ali skupinsko poslužujejo prirejenih neresničnih dejstev, besed, izjav, situacij, dogodkov, okoliščin itd., ki jih prikažejo brez trdnih dokazov, čemur bi zato z lahkoto rekli laž. Menim, da laž in resnica vedno prideta na dan in se jima preprosto ni mogoče izogniti. Razlika med njima je ogromna. Resnica te osvobodi in z njo je življenje, medtem ko ti laž diha za ovratnik in je z njo nazadovanje ter poguba. Tu ni kaj razmišljati, kaj izbrati. Vsi skupaj bomo izbrali resnico. In to tako, ki je podprta s trdnimi dejstvi in z dokazi. Teh pa primanjkuje omenjenim, ki me obtožujejo laganja. Sam sem na čas opravljanja županske funkcije ponosen, saj zastavljeni projekti tečejo tako, kot so bili načrtovani. Morda je za razliko od preteklosti naše delo transparentno. Spoštovane Destrničanke in spoštovani Destrničani, novo leto je pred vrati, pred nami pa novo upanje na boljše čase. Novo v nas vedno spodbudi pričakovanje nečesa boljšega. Vi ste izkazali zaupanje v novo občinsko vodstvo in mi smo prevzeli to veliko odgovornost. Spremembe so, in to na bolje, pa čeprav so premiki drobni. Zaupamo v skupno moč Destrnika, še posebno zato, ker vemo, da je resnica na naši strani. Župan Vladimir Vindiš Franc Pukšič, poslanec DZ RS Odgovor na članek »Ali je naloga poslanca, da žali in kritizira, s tem pa zakriva lastna dejanja? Spoštovani gospod župan Vindiš, v uvodniku v zadnji številki vašega časopisa Občan ste zapisali »Vsi v življenju kdaj nehote naredimo kakšno napako, hodimo po robu zakona, vse to z dobrim namenom, da bi naredili čim več dobrega za ljudi, …«. Vašega časopisa govorim zato, ker očitno imate dostop do baze člankov preden so ti objavljeni, saj le tako lahko v isti številki odgovarjate na moj članek. Ne verjamem namreč v naključja, da jaz pišem o vašem ne delu in vi ravno o tem pišete v uvodniku. In vi še vedno sadite rožice o poštenih namenih, verjetno veste, da s tem tako urednica, uredništvo, kot tudi vi, ki ste zadolženi za zakonitost delovanja občine, s temi dejanji grobo kršite medijsko zakonodajo. Govorite o hoji po robu zakona, uf tega ste vi že zdavnaj krepko prestopili, saj ne spoštujete nobenega zakona, niti sklepa občinskega sveta. Kar naprej pišete neke vrednosti tja v tri dni in cenitvah narejenih na osnovi vaške debate. Vsak lahko ima svoje mnenje in tudi prav je da ga ima, vendar vi vodite občino in po veljavni zakonodaji ste vi izvršilna oblast – niste šerif ampak župan. Prvega oktobra, so vam svetniki s sklepom naložili, da podpišete pogodbo za nakup prostorov. Sklepa niste realizirali, še več, kot župan bi ga lahko zadržali, pa ga tudi niste. Torej delujete popolnoma v nasprotju z veljavno zakonodajo. Vaše vodenje občine je zelo podobno delu branjevke na tržnici. Ne vem, zakaj svetniki ne ukrepajo in pristojne institucije, očitno še niso ugotovili, da ste oblast vzeli v svoje roke. In to, gospod župan, je nedopustno! Niste pa odgovorili, zakaj je občina Destrnik dobila negativno odločbo pri koriščenju sredstev iz ukrepa 322 – Obnova in razvoj vasi. Niste pojasnili dejstev, ki jih prikazujejo državni Načrti razvojnih programov. Ob koncu uvodnika ste zapisali, da vam besedila zlepa ne bo zmanjkalo. To vam verjamem, dejansko pa vam je argumentov že zdavnaj zmanjkalo in govorite na pamet, kot tudi o ceni zimske službe, ki jo občini ponuja podjetje Gradnje Destrnik. Po podatkih objavljenih v Štajerskem tedniku, 18. oktobra 2013, spada podjetje Gradnje Destrnik med cenejše izvajalce zimske službe, vi pa kar na pamet govorite, da so najdražji itd. Da govorite na pamet prikazuje spodnja tabela (Podatki so vzeti iz Štajerskega tednika). Občina Ormož Sv. Tomaž Središče ob Dravi Gorišnica Majšperk Zavrč Cirkulane Videm Podlehnik Hajdina skupaj km 388 99 53,6 73,6 171,4 80 120 37,82 103 67,226 skupaj evrov 351.728,00 137.835,00 64.687,00 55.701,64 172.000,00 71.557,07 120.000,00 84.449,95 118.561,00 86.665,51 cena/km 906,52 1.392,27 1.206,85 756,82 1.003,50 894,46 1.000,00 2.232,94 1.151,08 1.289,17 Ptuj Kidričevo Markovci Destrnik Juršinci Sv. Andraž v Slov. goricah Trnovska vas 216,4 106,8 54 80,7 73 651.757,00 63.000,00 106.000,00 95.697,49 128.574,00 3.011,82 589,89 1.962,96 1.185,84 1.761,29 44,9 45,29 38.374,00 45.000,00 854,65 993,60 Zakaj to počnete? Ali se res ne zavedate, kaj pomeni danes delovno mesto, očitno ste bili predolgo v javni upravi. Kako ravnate z javnimi sredstvi pa nedvomno dokazuje poslovanje s podjetjem Multimedia, d.o.o., s katerim ste, po podatkih Supervizorja, sodelovanje pričeli novembra 2012 in do sedaj ste jim plačali skoraj 26.000 evrov. Pa nas v občinskem odboru SLS res zanima, kaj je to podjetje za našo občino naredilo, da ste jim plačali tako visoke račune. Je to plačilo za kakšne aplikacije ali dotacija za počitniško delo ljudi, ki so vam blizu? Zanimivo, da se počitniško delo izvaja v poletnih mesecih in kot je razvidno iz spodnje tabele so bila v poletnih mesecih nakazila največja. Upam, da ne boste odgovorili, da je teh 11.000 evrov stala nova spletna stran občine, ki je narejena na brezplačnem odprtokodnem sistemu Joomla in o njeni kvaliteti naj sodijo drugi, ker ne želim biti nesramen. Po podatkih Supervizorja (http://supervizor.kpk-rs.si/ ) so plačila sledila, kot je prikazano v spodnji tabeli. Mesec November 2012 December 2012 Januar 2013 Februar 2013 Marec 2013 April 2013 Maj 2013 Junij 2013 Julij 2013 Avgust 2013 September 2013 Oktober 2013 SKUPAJ Znesek 2.770,96 912,00 999,60 912,00 2.148,00 912,00 1.045,20 912,00 11.158,50 1.839,20 0 2.142,91 25.752,37 Pišete, da naj bi bilo v Terme Gaja Janežovci vloženih več kot 3,3 milijonov evrov. Spet zavajate in lažete, vstopite v računovodstvo in vprašajte kaj je ocenjena vrednost in kaj vložek občine. Ne, da smo kaj vložili, od Gorenja smo celo dobili okrog 80.000 evrov. Priporočam vam, da nehate lagati ljudem, saj vsako vašo laž demantiramo z argumenti in številkami. Spoštovani župan Vindiš, dovolj je politikanstva, preidite k dejanjem in tako vam, kot vaši direktorici priporočam, ne hodita po soncu, ker imata precej masla na glavi. 3 Tadej Urbanija Nada Zupanič Pesem in delo sta jo spremljala vse življenje Občinski funkcionarji so se pred skupinskim obeležjem poklonili padlim Tadej Urbanija Nada Zupanič Gospa Vida Šteger se je rodila 10. novembra 1923 v družini Bračko na Ptujski Gori. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Cirkulane, v kraj Paradiž. Otroška leta je preživela z bratom in s sestro. Oče je bil glasbenik, tudi Vidin brat je postal organist in pevovodja. Vida je začela prepevati v cerkvenem pevskem zboru že pri osmih letih. Po končani osnovni šoli se je šla učit za šiviljo v Podlehnik. Bila je pridna učenka in delavka, zato jo je obrtnik, pri katerem se je učila, po zaključeni učni dobi tudi zaposlil. Vojna vihra družini ni prizanesla. Vido so skupaj z družino zaprli v kidričevsko taborišče, od tu pa so jih poslali na prisilno delo v Avstrijo. 1945 se je vrnila v svoj domači kraj in se zaposlila v ptujski Delti. Tu je spoznala svojega življenjskega sopotnika Ignaca, s katerim sta se tudi poročila. Nekaj časa sta živela na moževi domačiji v Placarju 1, nakar sta se preselila v stanovanje kmetijskega kombinata v Placarju, 1965 so se preseli na Drsteljo 42. V zakonu so se rodili trije otroci. Hči Vida, ki je žal že pokojna, in sinova Milan ter Marjan. Gospa Vida se svojih preteklih let rada spominja tudi po pevskih zborih, v katerih je prepevala. Spominja se zlasti zborovodij Gregorca in Rajšterja. Povedala je tudi, da je iz Haloz hodila v službo peš in kasneje s kolesom. Ko pa je bila na Drstelji, se je že modernizirala in si kupila moped. Tudi čelado je imela, vendar jo je imela obešeno na roki, policiji pa je zadostovalo, da je niso kaznovali. Kmetijo in s tem tudi skrb za mamo je prevzel sin Milan, ki mamo obišče vsaj trikrat na dan. Sicer pa Vida še postori drobna dela v hiši. Rada gleda televizijo, pa ne nadaljevank. Zanima jo politika in je žalostna, da podjetja propadajo, ljudje pa nimajo dela. Gospo Vido so ob njenem 90-tem rojstnem dnevu obiskali Simona Lacko, ki ji je lepe želje namenila v svojem in v imenu župana Vladimirja Vindiša, predsednik Društva upokojencev Sveti Urban Destrnik Branko Goričan ter drugi. Vsi so ji zaželeli trdnega zdravja in še mnogo lepih dni. Tudi člani uredniškega odbora časopisa Občan se pridružujemo voščilom. 4 V času okrog prvega novembra, ko hitimo urejati grobove umrlih svojcev, je v navadi, da poseben poklon posvetimo tudi tistim, ki so svoje življenje pustili na bojiščih in se jih spominjamo pri skupnih spominskih obeležjih. Polaganje vencev in prižiganje sveč, ki poteka po vsej državi, kjer so vojne terjale svoj davek, tradicionalno poteka tudi v naši občini. Dan pred dnevom reformacije so svetnice in svetniki z županom na čelu na destrniškem pokopališču s prižiganjem sveč ter polaganjem venca izkazali čast padlim v obeh svetovnih vojnah. Ob tej priložnosti so se poklonili tudi pokojnemu svetniku Mitju Mohoriču. Nataša Ozvatič, 7. a (Basen) ŽELVA, POLŽ IN ČRNI MAČKON Želva, polž in lepi črn mačkon odpravijo se na tekmo na velik stadion, na start postavijo se in pištola dvigne se. Želva trudi na vso moč se, polžu prav tako godi se. A predrzen ti mačkon potegne črno črto čez celi stadion. Na sredino zelo hitro prispe, a ker utrujen je zelo, se odloči poiskati bližnjico. Vendar ti grda posoda, polna vsa črnila, na pot postavi se nedolžna in mila. Mačkon zaplete se vanjo in odtise pušča šapico po šapico. Prvi le prispe na cilj in si zasluži komandirjev najvišji čin. A njegovo slavo prekineta dva že na daljavo. Zaslužita si častni čin in mačkona vržeta na usodni klin. Ko goljufija zgodi se, tudi hitro odkrije se. Kristina Hauptman Kristina Hauptman Zahvalna nedelja Praznik zahvale je dan hvaležnosti in zahvaljevanja. Zahvala zajema vse naše življenje – vse, kar smo in kar imamo. Pesem poje: Hvalnico pojem Bogu ... Tudi v naši župniji vsako prvo nedeljo v novembru praznujemo zahvalno nedeljo. Cerkev je okrašena s poljskimi pridelki – Bogu v zahvalo za dobro letino. V nedeljo, 3. novembra 2013, so bili ob glavnem oltarju lepo razstavljeni različni pridelki, ki predstavljajo zahvalo jeseni. Za izvirno dekoracijo je poskrbel Franček Brenčič. Našo cerkev krasi v čast zahvalni nedelji že 22 let in to opravlja odlično. Morda bi kdo dejal, da to ni nič posebnega, toda tisti, ki poznamo njegovo delo in prizadevanje, vemo, da žrtvuje veliko časa za pripravo, nato pa še za pospravljanje in čiščenje cerkve. Delo ga veseli in ljudje ga vzpodbujajo, mu podarjajo svoje pridelke ter želijo, da so ob zahvalni nedelji razstavljeni v cerkvi. Prav zaradi tega mu v vseh teh letih ni zmanjkalo motivacije in idej za dekoracijo. Franček zasluži pohvalo za skrb in vztrajnost, da tudi v naši cerkvi lepo praznujemo zahvalno nedeljo. OBVESTILO Društvo upokojencev Sv. Urban – Destrnik obvešča vse svoje člane, da ob sprejemu občanov, starejših od 70 let, ki ga je 27. 10. 2013 v kulturnem domu priredila Občina Destrnik in na katerem je bila prisotna večina članov društva upokojencev, predsednik društva upokojencev Destrnik g. Goričan ni pozdravil in nagovoril prisotnih, ker mu tega ni dovolil župan g. Vindiš. Upravni odbor društva upokojencev Destrnik Pogostitev občanov, starejših od 70 let Kristina Hauptman Kristina Hauptman Letošnja pogostitev starejših občanov je bila na sončno jesensko nedeljo 27. oktobra. Dvorana Volkmerjevega doma kulture je bila pripravljena na sprejem številnih gostov. Župan občine Vladimir Vindiš in uslužbenki v občinski upravi Metka Kajzer ter Nataša Burina so sprejemali povabljence, ki so posedli k svečano pogrnjenim mizam. Mlada glasbenica Anja Fladung je zaigrala prijetno melodijo in s tem pričela prireditev. Gostitelj, župan Vladimir Vindiš, je prisotne nagovoril z besedami: »Spoštovane občanke in spoštovani občani! Veseli me, da ste se v tako lepem številu odzvali vabilu na naše današnje srečanje. Danes ste zbrani občani ne samo z največ leti v povprečju, temveč predvsem z največ življenjskimi izkušnjami, doživetji, z največ delovnimi urami in največ modrosti, ki jo prinese življenje. Zaradi vsega naštetega ste dragoceni in še vedno zelo pomembni za našo skupnost, kajti brez preteklosti ni prihodnosti. Vi ste most, ki povezuje včeraj in jutri, ste steber, ki podpira našo sedanjost. Z vabilom na današnje srečanje smo vam želeli izkazati spoštovanje in priznanje za vaš delež, ki ste ga in ga še vedno prispevate naši lokalni skupnosti. Čeprav vsak človek živi svoje življenje, pa ga vendar ne živi sam, vedno je del skupnosti, od katere prejema in kateri daje. Pravijo, da je čas gospodar našega življenja, res pa je tudi, da mi sami gospodarimo s tem časom. Danes je tukaj priložnost in vzeli si bomo čas, da obudimo spomine na preteklost, rečemo kaj o sedanjosti in načrtih za prihodnost. Dokler imamo spomine, obstaja preteklost, dokler imamo upanje, nas čaka prihodnost, in dokler imamo prijatelje, je lepa sedanjost. Naj nam bo današnje druženje prijetno in lepo, preživimo ga v prijateljskem vzdušju!« Ljudske pevke turističnega društva Urbančanke so zapele več lepih pesmi, nato je sledila pogostitev. Povabljenci, pražnje oblečeni in dobro razpoloženi, so sproščeno kramljali med seboj in čutiti je bilo, da so zadovoljni. Vzpodbudne besede župana, Anjina nežna melodija in ubrano petje Urbančank, vse je zvenelo preprosto ter zelo svečano. Odlična postrežba, dobra hrana in pijača, verjamem, da je bila sončna nedelja popolna. 5 Kristina Hauptman Nada Zupanič Na pobudo Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice, v katerem so člani tudi destrniški vinogradniki, so bile na Martinovo nedeljo odprte naslednje kleti: Lacko – Drstelja, Hauptman – Vintarovci in Lovrec – Jiršovci. November je čas za žalostne in vesele spomine. Martinovo je eden teh, ko se spomnimo na ubogega Martina, ki se je skril med gosi, te pa so ga izdale s svojim glasnim gaganjem. Za kazen so morale umreti. In to se dogaja še danes. Poleg gosi je še mošt, ki se ob martinovem reši vseh nečistoč in se spremeni v žlahtno kapljico. Za vinogradnike je to zelo velik praznik, ki ga proslavijo v družbi sorodnikov in prijateljev. Člani Društva vinogradnikov in sadjarjev osrednje Slovenske gorice so se zbrali 8. novembra v kulturni dvorani na Grajeni. Prisotni so bili pater Mirko Pihler, ki je opravil blagoslov mošta, 4. ptujska vinska kraljica Monika Rebernišek, podžupanja Občine Destrnik Simona Lacko, poslanec Franc Pukšič, Branko Brumen, vodja martinovanja na Ptuju, Laris Gaiser, predstavnik Panevropskega gibanja, Peter Vajnberger, predsednik četrtne skupnosti Grajena, kletarji in seveda člani ter članice društva. Predsednik društva je predstavil letnik 2013, ki je drugačen od vseh doslej. Pomlad je bila hladna, poleti je bila nadpovprečna vročina in v septembru preveč padavin. Vina letnika 2013 so sadna, aromatična, sveža, z manj alkohola, od vinogradnika pa zahtevajo mnogo znanja in dela v kleti. Društvena izobraževanja in delavnice bodo pripomogle h kakovosti. Na prireditvi so izvolili novega kletarja. To je postal Ivan Hauptman, ki je zamenjal dosedanjega kletarja Franca Paternosta. Za kulturni program so poskrbeli učenci Osnovne šole Grajena in moški pevski zbor z Grajene. Prireditve pa si ne moremo zamisliti brez čudovite razstave, ki jo že vrsto let pripravijo članice Društva kmetic mestne občine Ptuj. Nada Zupanič Kristina Hauptman V vseh kleteh so gostom postregli z dobro kapljico in s prigrizki. Letošnji obisk je bil presenetljivo dober, vsi trije vinogradniki so zadovoljni, to pa je pokazatelj, da je martinovo lep praznik in da ga ljudje radi praznujejo. Nada Zupanič Rodilo se je vino 2013, ki je sadno, sveže, aromatično … Kristina Hauptman Dan odprtih vrat vinogradniških kmetij 6 Nada Zupanič Kristina Hauptman Župnijsko martinovanje 2013 »Presvet Urban, kjer sladko vince raste …« Že od nekdaj je znano, da je pri Svetem Urbanu veliko vinogradov in da znajo Urbančani pridelati žlahtno vinsko kapljico. V čast vinu in svetemu Martinu vsako leto poteka tudi župnijsko martinovanje. Na pobudo župnika g. Jožeta Škofiča so tudi letos domači vinogradniki prispevali del svojega pridelka, pridne gospodinje pa napekle kruha in pogač. Tudi mesnih dobrot ni manjkalo. Po obeh svetih mašah so se ljudje zbrali v župnijski kleti, kjer jih je pričakala bogato obložena miza. Nazdravili so, malo pokramljali in lepo martinovali. Potrebna je vzpodbuda in malo dobre volje, zato župnijsko martinovanje uspe vsako leto. Teja Žugman, 7. a (Basen) MAMA VOLKULJA IN MALI VOLK Imela volkulja je malega volka, ki imel je zlomljena dva kolka. Ga skrbno je negovala in vse zanj bi dala. Volkulja ga je čuvala in ščitila pred divjimi zvermi, mu hrano je nosila, pa čeprav je veliko živali ubila. Bila je skrbna res zelo in volku kmalu bolje je bilo. Pa ta ozdravi, si nov dom naredi in si ženo poišče, pa z njo gre v novo zatočišče. Mamo pa pusti in nikoli več ga volkulja ne dobi. Pa stoče, za njim se joče, a ne pomaga nič, ker njen volk odletel je kot kakšen ptič. To žalostna zgodba je res, a tako, kot pravijo, dobrota je sirota. Slovenjegoriški »putar« v Lovrečevi grabi Nada Zupanič Kristina Hauptman Franjo Marošek, ljubiteljski ustvarjalec, se je odzval vabilu Nade in Marjana Lovreca ter v jesenskem času skupaj z ženo Vlasto nekaj dni preživel na izletniško-vinogradniški kmetiji, da bi ustvaril slovenjegoriškega putarja. Podrli so hrast in Franjo je s posebno motorno žago najprej grobo obdelal dobra 2 metra velik hlod. Drugi dan njegovega ustvarjanja je putar dobil roke, noge, klobuk, brento na hrbet in palico v roko. Potrebno ga je bilo še dokončati, se pravi putar je spregledal, na obrazu so se pojavile drobne gube, na palici pa nekaj črt, ki označujejo število prinešenih brent iz vinograda. S posebnim lakom je svojo mojstrovino še zaščitil. Putar pozdravi goste, ki prihajajo na kmetijo in mnogi se ob njem fotografirajo. In kdo je Franjo Marošek? Je samouk in ljubiteljski ustvarjalec iz Dravograda, z likovno ustvarjalnostjo se je začel ukvarjati pred dobrim desetletjem. Rezbari in kipari z lesom, od leta 2008 pa tudi s kamnom. Imel je kar nekaj samostojnih razstav po Sloveniji: v Dravogradu, Velenju, Mariboru, Ajdovščini, na Ptuju … in tudi izven meja: v Pliberku in Tinjah v Avstriji, v Čičovu na Slovaškem, Guči v Srbiji, Tengericu na Madžarskem … Na Ojstrici nad Dravogradom krasita cerkev njegova kamniti oltar in krstni kamen, v preddverju pa iz lesa rezbarjene jaslice v človeški velikosti. Šola na Ojstrici ima kombiniran oddelek in ob grožnji, da jo ukinejo, je Franjo iz lesa izdelal za razred učencev in njihovo učiteljico z željo, da šola ostane. Želja se mu je uresničila. Ustvarja reliefe Slovencev, znanih iz literarne zgodovine in z drugih področij, podobe na tolarskih bankovcih, narodne noše, religiozne in lovske motive ter različne kipe iz lesa. V kamnu rad ustvarja tudi abstraktne like. Franjo se rad pošali, da kamen govori, da se pogovarja z njim. Je član Društva rezbarjev in modelarjev lesa Slovenije, Društva Karinta s Prevalj, Društva likovnikov Koroške regije in predsednik likovne sekcije pri Kulturnem društvu Dravograd. Ob pogledu na čudovite Slovenske gorice je Franjo Marošek izrazil željo, da bi ena od likovnih rezbarskih kolonij potekala tudi na Destrniku. 7 Uradni vestnik Občine Destrnik 8/21. 11. 2013 Uradni vestnik Občine Destrnik Leto XVIII, številka 8 21. november 2013 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Skupaj – plinasta faza Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 – SOD–UPB1 in št. 11/2010) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 751,1841 EUR/t – kalo 5 % 37,5592 EUR/t – marža 141,4518 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2013 --------------------------------------------------------------------------------------SKUPAJ 930,1951 EUR/t ali Potrjuje se prodajna cena plina v višini 2,2883 EUR/m³. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,1019 EUR/m³ in davek na dodano vrednost v višini 22 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 11. 2013. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 354-1/2013-10, z dne 9. 10. 2013. Štev.: 354-1/2013-11 Datum: 12. 11. 2013 Župan Občine Destrnik: Vladimir VINDIŠ Obvestilo o oddaji člankov za naslednjo številko OBVESTILO KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DESTRNIK VABI NA ODVZEM KRVI, Članke in oglase za 11. številko časopisa Občan oddajte do 5. DECEMBRA 2013 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali (odločitev uredniškega odbora z dne 7. 9. 2012). KI BO V TOREK, 3. 12. 2013, OD 7.00– 11.00 V BOLNIŠNICI PTUJ. PRIJAZNO VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU. Odbor KORK Destrnik 8 2,2883 EUR/m³ Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo PGD Destrnik Oktober je v Sloveniji tradicionalno mesec požarne varnosti. Letos se je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje s sloganom »Začetni požar lahko pogasite sami« z vsemi ustanovami trudila ozaveščati državljane o hitrem ukrepanju, ko opazijo začetni požar. Tudi člani PGD Destrnik so v tem mesecu imeli pestro paleto aktivnosti na področju operative. Za začetek jih je v soboto, 12. oktobra, presenetila nenapovedana vaja v naselju Strmec. To vajo sta jim zakuhala poveljnik in njegov namestnik, namen pa je bil preveriti realen odziv operativnih članov in hitrost posredovanja. Prva ekipa napadalcev z GVC 16/30 je na kraj »nesreče« prišla v 10 minutah in v času prihoda druge ekipe preiskala ter evakuirala ponesrečenca iz gospodarskega poslopja in začela gasiti požar. Druga ekipa z GVC 24/50 in z zakasnitvijo le nekaj minut je po navodilu poveljnika obvarovala stanovanjski objekt pred širjenjem požara. Nazadnje je prispelo še tretje vozilo z oznako GVM1 z enoto gasilcev v pomoč prvima dvema ekipama. Ti so na kraju nesreče dobili različne zadolžitve, zavarovanje požarišča, pripravo opreme in pomoč napadalcem, dodatno smer napada, ali pa nalogo le kot rezerva za glavne napadalce. Kasneje so v gasilskem domu potekali analiza vaje in dogovori o izboljšavah. 19. oktobra se je 7 članov operativne enote v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu udeležilo praktičnih vaj. Na fizično napornih vajah, ki so potekale 10 ur, so se soočili s svojimi napakami pri pravilnem posredovanjem v intervencijah v različnejših pogojih, kot so požari širšega območja, požari v notranjih prostorih ali v visokih zgradbah. Prav tako so spoznali učinkovite in prijazne načine prenosa ponesrečencev v različnih nesrečah. Tega dne so se ostali operativci udeležili operativno taktične vaje v Vitomarcih. Ker je zahodni del občine, ki na operativnem območju meji s PGD Grajena, za obe društvi nekoliko neznan, je bila 25. oktobra ob 18.45 v naselju Drstelja organizirana vaja v sodelovanju s PGD Grajena. Na vaji sta društvi morali pogasiti požar na gospodarskem poslopju, evakuirati ponesrečence, preiskati in odstraniti nevarne predmete – v tem primeru 3 jeklenke plina. Analiza vaje v gasilskem domu na Grajeni je kasneje pokazala nekaj napak pri delu operative in veliko oviro pri dobavi vode iz hidrantnega omrežja. Pri operativnem delu je bilo opaziti ranljivost UKV-povezav, zato so se člani skupaj s PGD Desenci 2. novembra podali na vse domnevno kritične točke v občini in skupaj s centrom za obveščanje preizkušali slišnost kanalov. V mesecu požarne varnosti v društvu poteka tudi nekaj tradicionalnih aktivnosti – najpomebnejši sta temeljito čiščenje in pregledovanje opreme ter pregled hidrantnega omrežja na območju občine. Slednja je glede na analizo vaje s PGD Grajena še posebej pomembna, saj je na področju občine v nekaterih vaseh stanje hidrantnega omrežja zaskrbljujoče. Pri tokratnem pregledu je bilo opaziti žarek upanja, saj je bilo opazili kar nekaj popravljenih hidrantov, tako da so se na tem področju stvari začele obračati na bolje. Vse aktivnosti, ki jih društvo opravlja, imajo namen izboljšati operativno delo in varnost premoženja občanov. Kot je nekoč nekdo zapisal: »Če nehaš hoteti, da bi bil boljši, nehaš biti dober,« tako se člani PGD Destrnik venomer trudijo postati boljši, a kaj ko največjo oviro pri tem predstavljajo prav denarna sredstva in opremljenost. PGD Destrnik PGD Destrnik Mesec požarne varnosti Nika Matjašič, 8. a ČRTOMIRJEVO PISMO DOMAČIM Dragi domači! Bohinj, 30. 9. 772 Zdaj, ko gre dan h koncu in imam čas, vam pišem to pismo. Pokristjanili se ne bomo zaradi vojskovanja in ponižnosti, vendar nas bo pregnala lakota, ki bo nastopila vsak čas. Predal se ne bom zaradi vas, mati, saj ste me učili biti spoštovan, odločen in predan našim bogovom, za katere vem, da me branijo ter čuvajo vedno in povsod. Za mano je kar nekaj neprespanih noči. Vedno me spremlja misel, zakaj se je morala ta sreča kriva zgoditi prav nam, in pregovor, ki sem ga velikokrat slišal iz vaših ust, da se prijaznost vrača s prijaznostjo, tokrat ne bo veljal. Kajti zdaj se med seboj pobijamo že bratje istega naroda, in to samo zaradi vere, ki je za naše življenje še kako pomembna. Prav zaradi spoštovanja se ne želimo predati in hočemo živeti z našo vero. Danes ponoči načrtujemo odhod in prav zato upam, da se vam bom v objem lahko vrnil ponosen nase ter na svoje tovariše. Ko bo nad nami vihral vihar in padal dež, upam, da se bodo reke napolnile z vodo in ne z našo krvjo, ki bi jo morali žrtvovati zaradi poganstva. Če bom prišel domov živ in zdrav, bom vesel. Če pa bom moral žrtvovati glavo za našo vero, se bom vsaj v onstranstvu veselil z našimi bogovi. V nestrpnem pričakovanju! Vaš Črtomir 9 Nada Zupanič Oktober – mesec varstva pred požari vključila v gasilsko društvo in pridno obiskujem vaje. Ko bom odrasla, bom gasilka in bom pomagala ljudem v stiski. V petek, 11. oktobra, so se v Volkmerjevem domu kulture zbrali predsednika in poveljnika Gasilskih društev Destrnik in Desenci, ravnatelj Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas Drago Skurjeni, župan občine Vladimir Vindiš, učenci Nika, Klara in Jan z mentorico Nino Laki, starši, gasilci ter drugi. Namen srečanja je bila analiza dela gasilcev v oktobru in podelitev nagrad za izbrane spise, ki so jih pisali učenci. Pri analizi so izpostavili večje akcije. V soboto, 12. oktobra, je gasilce presenetila nenapovedana vaja v naselju Strmec. Namen je bil preveriti realen odziv operativnih članov in hitrost posredovanja. Na kraj požara je prva ekipa prišla v 10 minutah, drugi dve sta ji sledili le nekaj minut kasneje. Po opravljeni vaji so analizirali delo gasilcev in izrazili zadovoljstvo nad hitrostjo in opravljenim delom. Teden dni kasneje se je 7 članov operativne enote udeležilo izobraževanja v izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Istega dne so se ostali operativci udeležili operativno-taktične vaje v Vitomarcih. 25. oktobra je bila skupaj s PGD Grajena izvedena vaja na Drstelji pri požaru na gospodarskem poslopju. 2. novembra so gasilci preizkušali slišnost kanalov na domnevno kritičnih točkah občine. V mesecu požarne varnosti sta obe društvi temeljito očistili in pregledali opremo ter hidrante na področju občine. Okrog 50 % vseh hidrantov dobro deluje, ostale bo treba popraviti oziroma usposobiti. Vse aktivnosti, ki so jih opravili, so opravili z namenom, da bi izboljšali operativno delo in varnost premoženja občanov. V drugem delu srečanja so učenci Klara Sužnik iz 3. a, Jan Benko iz 4. a in Nika Matjašič iz 8. a prebrali spise na temo požarne varnosti, požarne vaje ter požarov. Vsi so dobili nagrade Gasilske zveze Destrnik. V imenu Občine Destrnik je učencem čestital in jim podelil nagrade župan Vladimir Vindiš. Klara Sužnik 3. a 3. a V POŽARU Sedim za šolsko klopjo in z zanimanjem poslušam učiteljico. Pogovarjamo se, da je ta teden teden požarne varnosti. Takrat se po zvočniku zasliši obvestilo: »V kuhinji je prišlo do požara, prosimo, da vsi v miru zapustite razrede.« Učenci 3. a stečemo do avle, kjer se obujemo. Glavni vhod je že zajel ogenj. Odhitimo nazaj do najvišjega nadstropja, kjer se ogenj še ni razširil. Pri oknu opozorimo gasilce nase. Gasilci prislonijo lestev in učenci pazljivo zapustimo šolo. Gasilci so napihnili zračno blazino za reševanje in ostali učenci so strahoma skočili nanjo. Ko so učenci na varnem, gledajo gasilce, kako gasijo požar. Takrat vprašam učiteljico: »Zakaj nismo vzeli torb?« Učiteljica mi odgovori, da bi nas torbe ovirale pri varnem zapuščanju šole. Sedaj vem, kako so gasilci pomembni v življenju. Zato sem se 10 Požar pri sosedih Bil je sončen dan. Igral sem nogomet, ko je do mene prišel čuden smrad. Zazrl sem se naokrog in zagledal dim. Gorelo je pri sosedih. Ogenj je bil zelo velik, zato sem vzel telefon in poklical na številko 112. Ko se je oglasila prijazna gospa, sem se predstavil in povedal, da pri sosedovih gori. Kasneje sem povedal še naslov. Gospa mi je rekla, naj me nič ne skrbi in naj se ne približujem ognju. Čez nekaj časa sem zaslišal sireno. Hitro po tem so na sosedovem dvorišču stali gasilci. Vsak od njih je prijel eno cev in jo vlekel k drugi, da bi jo pripel. Nato so odprli hidrant in začeli gasiti. Nekateri so odhiteli v hišo po sosedo. Našli so jo na tleh. Ko so jo prinesli ven, so zunaj že čakali reševalci. Odpeljali so jo v bolnico. Na srečo ji ni bilo nič hudega. Ko je prišla domov, sem jo takoj obiskal. Zdaj živi v drugi hiši. Ko sem se usedel za njeno mizo, mi je ponudila sok in kekse. Pripovedoval sem ji, kako se je vse skupaj dogajalo. Potem mi je povedala, da je hotela speči potico, a je vse zažgala. V zahvalo, ker sem ji pomagal, mi je podarila čokolado. Še dobro, da sem poklical gasilce, ki so v nekaj minutah prišli in pogasili ogenj. Mislim, da je za ta poklic potrebno veliko poguma. Gasilci tvegajo svoja življenja za življenja drugih. Nika Matjašič, 8. a Rada sem gasilka Po zimskem poležavanju komaj čakam na sončne dneve in poletje, ampak ne samo zato, ker bodo počitnice, ampak, ker si bom popoldanske ure krajšala z gasilskimi vajami. Spominjam se vaj, ko sem bila še pri pionirjih. Z »brentačo« smo ciljali v tarčo in prenašali vodo. Ampak to se le spomini, sedaj sem že mladinka. Vaja za mladince je veliko težja, povrh vsega pa se je potrebno naučiti in odgovoriti na kup teoretičnih vprašanj. Letošnje gasilsko tekmovanje je potekalo v mojem društvu. Veliko smo se pripravljali na ta dogodek. Potrebno je bilo pregledati vse cevi, očistiti gasilske avtomobile, vendar smo se pri tem s prijatelji zelo zabavali. Bližal se je dan, ko smo morali pred komisijo pokazati znanje, ki smo ga pridobili na vajah. Ob glasnem navijanju naših navijačev smo s strahom odšli na progo. Vajo smo opravili več kot odlično in tako postali zmagovalci. Nihče od nas ni mogel skriti navdušenja ob prejemu pokala. Iz gasilskega tekmovanja sem prišla premočena, ampak ne zato, ker bi tako močno deževalo, temveč ker smo se v vročem nedeljskem popoldnevu škropili in se veselili novih zmag. Na tekmovanju vsak navija za svoje društvo, ko pa se pripeti požar, ni pomembno, iz katerega društva si, ampak le to, da znaš pomagati. Tudi jaz upam, da bom morda nekomu rešila življenje. Nada Zupanič Nada Zupanič Jan Benko, 4. a Tina Vrhovšek Malovič, pedagoginja OŠ Destrnik-Trnovska vas Že več let zapored na OŠ Destrnik-Trnovska vas v tednu otroka organiziramo različne delavnice in izlete. Drugi teden v oktobru so si učenci lahko ogledali brezplačno lutkovno predstavo, ustvarjali v kreativnih delavnicah, se pomerili v športnih igrah in se odpravili na jesensko potepanje po Ptuju. Dan, ki je bil določen za naše potepanje in raziskovanje starega mesta, je zjutraj kazal nič kaj prijazno megleno podobo, toda do našega odhoda na Ptuj je posijalo toplo jesensko sonce in z velikim pričakovanjem smo se odpravili mestu naproti. Najprej so se učenci, razdeljeni v skupine, pomerili v branju navodil za pot in v poznavanju ptujskih ulic. Vse poti so nas ponovno združile na Vrazovem trgu, kjer se je pričelo naše raziskovanje skritih kotičkov mesta in prezrtih zanimivosti, ki jih v običajni naglici hitenja skozi mesto ne opazimo. Odpravili smo se na Slovenski trg, kjer so nas v TIC-u prijazno sprejeli in nam predstavili svojo dejavnost ter pomen takšnega centra za turiste. Vrnili smo se na Vrazov trg, se ozrli po pročeljih hiš in opazili veliko zanimivih stvari. Seveda smo izvedeli tudi, kdo je bil Stanko Vraz in domovanje česa je bila velika modra hiša na trgu. Pot smo nadaljevali po Jadranski ulici, kjer smo pričeli z našim odkrivanjem ptujskih dvorišč, ki so obiskovalcem mesta običajno skrita. Zanimivo dvorišče smo si ogledali na hišni številki 9, še bolj pa nas je pritegnila zgodovina stare hiše, ki je bila nekoč sinagoga. Njeno zgodovino nam je predstavil lastnik g. Toni Hamler. Sprehodili smo se lahko tudi skozi razstavni prostor v pritličju hiše. Na naše veliko presenečenje nas je g. Hamler prijazno popeljal v svoj velik podstrešni atelje, kjer smo si lahko ogledali njegov delovni prostor, spoznali poklic restavratorja in dekorativnega slikarja, na koncu pa vsi prejeli steklen cvet kitajske češnje v spomin na naše srečanje. Poslovili smo se od prijaznih lastnikov in polni vtisov odšli naprej proti Hiši usnjarja Jerneja. Na poti nas je zmotil afriški slon in ugibali smo, kaj tam počne. Ko smo ugotovili, zakaj se je znašel na vogalu, smo se še malo ozrli naokrog in nekaj trenutkov namenili še zgodovini ter pomenu Narodnega doma. V Hiši usnjarja Jerneja nas je na dvorišču pričakal lastnik g. Šilak. Predstavil nam je zgodovino hiše in usnjarske četrti na Ptuju, grb usnjarskega ceha, razkazal obokano jedilnico in pojasnil način gradnje obokov. Lepo obnovljena hiša, urejeno dvorišče, zanimivo pripovedovanje lastnika nas je zelo pritegnilo in želeli smo si, da čas ne bi tako hitro bežal. Pot smo morali nadaljevati, saj nas je v antikvariatu v Prešernovi ulici že pričakoval g. Dornik. Tudi on nas je prijazno povabil skozi velika vrata na dvorišče in nato v prostore antikvariata, kjer je bilo vse polno zanimivih starin. Seveda nas je o njih marsikaj zanimalo in skozi pogovor smo izvedeli veliko novega. Napotili smo se še na ogled lepo urejenega proštijskega dvorišča in vinograda, kjer so nas prijazno sprejeli, nam pa je bilo zelo žal, ker smo morali že hiteti na avtobusno postajo, kjer nas je čakal zadnji avtobus, ki pelje proti Destrniku. Seveda smo si morali privoščiti še sladoled, saj brez njega ni pravega izleta. Tako smo preživeli čudovit popoldan v prelepem mestu, ki pa v času našega obiska ni kazalo nič kaj mestne podobe – ulice so bile prazne, prav tako veliko izložb. Nas to seveda ni zmotilo in odvrnilo od obiska in bomo v mesto še prišli, saj smo ga tokrat spoznali in doživeli malo drugače, predvsem pa ugotovili, da skriva še veliko neraziskanega. Ob koncu bi se ponovno zahvalili vsem, ki so nas tako prijazno sprejeli, nas povabili na svoja dvorišča in v svoje prostore ter nam tako razkrili čudovite skrite kotičke mesta. Hvala tudi ge. Viki, ki se je na poti skozi mesto družila z nami. Arhiv OŠ Destrnik-Trnovska vas Arhiv OŠ Destrnik-Trnovska vas Jesensko potepanje po Ptuju Marko Pukšič, vodja otroške FS KD Destrnik Gostovanje na mednarodnem folklornem festivalu v Makedoniji Skopje, 2.–6. 10. 2013 Starejši otroški folklorni skupini iz Kulturnega društva Destrnik in FD »Rožmarin« Dolena sta se po dveh uspešnih skupnih turnejah v BiH ter na Češkem letos ponovno skupaj odpravili na gostovanje v tujino, da bi predstavili slovensko kulturo, ples in petje širši javnosti. Pot nas je tokrat vodila v Makedonijo, v prestolnico Skopje, kjer smo se na pobudo Otroškega kulturnega centra Skopje udeležili 23. mednarodnega folklornega festivala z naslovom »Oro bez granice«. Zraven nas so na omenjenem festivalu sodelovale še skupine iz Turčije, Ukrajine, Bosne in Hercegovine, Srbije ter seveda domačini. Polni pričakovanj smo 1. oktobra zvečer končno sedli na avtobus in se odpravili na dolgo pot, polno novih spoznanj, prijateljstev ter dogodivščin. Naši gostitelji so nas medtem že nestrpno pričakovali. Prijaznemu sprejemu je sledilo spoznavanje otrok in namestitev pri dužinah. Ko smo se po zasluženem počitku zjutraj ponovno srečali, smo imeli polno dela s pripovedovanjem o tem, kje kdo spi, v katerem jeziku se sporazumeva, kdo je kaj jedel za večerjo ipd. Eno največkrat slišanih vprašanj medtem je bilo seveda: »A pri vas imajo internet? Kaj pa Wi-Fi?« Po kratkem pomenku smo se nato odpravili na prvi daljši sprehod po mestu, ki je na prvi pogled čisto običajna evropska prestolnica, medtem ko številni berači na ulicah opozarjajo na precej drugačne razmere že nekaj kilometrov 11 se poslovili od naših gostiteljev in se odpravili proti Beogradu. Ob sproščenem ogledu številnih znamenitosti glavnega mesta Srbije smo preživeli poslednji dan našega gostovanja in si za kosilo privoščili tudi čevapčiče. V času našega gostovanja smo spoznali nove prijatelje, postali bogatejši za nova spoznanja in številne dogodivščine ter imeli priložnost doživeti drugačno kulturo in način življenja. Obiskali smo kar dve balkanski prestolnici, pri vsem tem pa se seveda še odlično zabavali. Tisti, ki vas je med branjem teh vrstic zamikalo, da bi se nam morda pridružili, pa to le storite čim prej. Kristina Hauptman vstran. Pa vendar nas je mesto z veličastnimi zgradbami in mogočnimi skulpturami hitro prevzelo. Prve obveznosti na festivalu so se pričele še isti popoldan, in sicer z blagoslovom ter uradno otvoritvijo festivala, ki je bila prav posebna. V znak miru smo namreč po reki Vardar, ki teče skozi mesto, spustili steklenico z listino podpisov vseh udeležencev letošnjega festivala. Sprevodu skozi mesto je sledil tudi prvi nastop v centru – na znamenitem trgu Makedonija, pri čemer pa nas je zaradi zelo nizkih temperatur močno zazeblo. Posledično skoraj ni bilo člana naše skupine, ki ne bi vsaj malo smrkal. Kljub temu se nismo dali in smo svoj nastop, po odzivu publike sodeč, odlično opravili. Naslednji dan smo odpravili na izlet v kanjon Matka, ki leži približno 20 km zahodno od glavnega mesta. Po krajšem barantanju smo si privoščili še izlet z ladjico in občudovali številne naravne lepote kanjona. Pozno popoldan smo se napotili v eno izmed obrobnih naselij Skopja, kjer so nas že čakale nove obveznosti in večerni nastop. Zadnji festivalski dan je potekal zelo sproščeno, saj smo se sodelujoče skupine udeležile piknika na prostem in se zabavale ob različnih družabnih igrah. Pozno popoldan, ko so se druge skupine že odpravile na pot proti domu, smo se odločili podrobneje raziskati mesto in njegove znamenitosti. Med drugim smo obiskali muzej, ki slovi po voščenih lutkah, pozabili pa nismo niti na nakupovanje spominkov. Povrhu smo se nato zvečer zabavali še v enem izmed številnih klubov v mestu. V poznih večernih urah smo Kristina Hauptman »Prav je, da v Volkmerjevem domu kulture deluje Kulturno društvo. Želim, da v vseh sekcijah ustvarjajo še naprej tako uspešno in da ustvarjeno podarjajo na prireditvah gledalcem. Hvala Kulturnemu društvu in čestitka ob 35. letnici delovanja.« S temi besedami je g. župan Vladimir Vindiš nagovoril nastopajoče in gledalce v dvorani. Kulturniki so 15. 11. 2013 na koncertu vseh sekcij društva dostojno proslavili 35 let dela. Nastopile so vse tri folklorne skupine, ki jih spremljata harmonikarja Žan Zorec in Aleks Vrečar. Mlade folkloriste vodijo mentorji, Kaja Horvat, Mateja Kuhar in Marko Pukšič. Za folkloro navdušenih otrok je veliko, pri plesu uživajo, zato so uspešni na plesnih revijah in srečanjih. Otroci so lepo oblečeni in veselje jih je gledati. Pevci Destrniškega okteta z umetniško vodjo Marijo Stoger, ki deluje 16. let, s svojimi, nastopi popestrijo prireditve doma in v širši okolici. Mešani pevski zbor Ojstrovec z zborovodkinjo Aleksandro Papež, ki letos slavi 7 let dela in nastopanja vedno bolj pridobiva na pevski kvaliteti. Obe pevski skupini sta v ponos občine Destrnik. Večer je dosegel vrhunec, ko je predsednik društva Marko 12 Pukšič povabil na oder vse nastopajoče, tako rekoč vso članstvo kulturnega društva. Oder je bil poln ustvarjalne energije in predsednik društva je bil upravičeno ponosen. Vsako društvo si lahko samo želi toliko podmladka. Vodje sekcij so za vzpodbudo prejeli priložnostna darila. Predsednik je namenil besede zahvale vsem bivšim predsednikom in vsem članom društva, ki so bili aktivni v preteklih letih. V svojem nagovoru je med drugim povedal: »35. let ni dolga doba. Veselimo se vseh naslednjih let, upam, da bo v društvu tudi v prihodnje takšna množica otrok in da bomo članstvo še širili. Vsako leto bomo praznovali obletnice in vas drage obiskovalke in obiskovalci vabili. Hvala za aplavz, ki nastopajočim največ pomeni in vabljeni tudi na našo 40. Letnico«. Če se ozremo nazaj, 35 let hitro mine, toda v vseh teh letih je bilo nešteto ur vaj in nastopov, lepih trenutkov, pa tudi veliko odrekanj. Zaradi teh dejstev, je potrebno ceniti delo Kulturnega društva Destrnik. Kulturno udejstvovanje bogati ljudi in kraj, zato si moramo želeli, da vztrajajo in še naprej uspešno delujejo. Kristina Hauptman Kristina Hauptman 35 let Kulturnega društva Destrnik Nadzorni svet Gradnje Destrnik d.o.o. Ne da občini zaračunavajo več kot drugi, so najcenejši! Majda Simonič Žetev ajde Majda Simonič Spoštovani gospod Horvat, vsakemu povprečnemu prebivalcu Občine Destrnik je jasno, da ste zelo slab politik, če morate majhno podjetje Gradnje Destrnik d.o.o. izrabljati za svoj strankarsko politični poligon. O rezultatih podjetja govorite le v letih ko vam to ustreza in sicer, ko je poslovalo z izgubo. O letih 2008, 2009 in 2012 ne pišete nič. Zanimivo, kaj ne ? Družba je namreč v teh letih poslovala z dobičkom, kar gotovo ne ustreza vašim interesom, celo tako daleč ste šli, da se sprenevedate (vsaj upamo, da gre le za sprenevedanja), da rezultati za leto 2012 še niso znani. Vsi svetniki in strankarski sodelavci bi morali imeti toliko osnovnega znanja, da bi vedeli, da je potrebno v večini družb (razen v tistih, ki imajo poslovno leto različno od koledarskega) letne izkaze predložiti Agenciji za javnopravne evidence in storitve do 31.3. za preteklo leto in da so podatki dostopni na tem in drugih brezplačnih portalih že lep čas. Glede na to, kako odločno in prepričljivo manipulirate s podatki o poslovanju družbe je to najmanj, kar se od vas pričakuje. Prav tako zavajate s ceno ure rovokopača, saj se vaša navedena cena 41,48 eur nanaša zgolj na manjša urna opravila, kjer je v ceno vštet tudi transport do trenutnega mesta izvedbe ter nazaj, saj nadzor potrjuje zgolj efektivno opravljene ure, ne pa tudi stroškov transporta. Za vsa ostala dela, ki so pa v veliki večini, se od druge polovice leta 2012 dalje obračunava cena 24,48 eur + DDV, kar skupno znaša 29,87 eur, pa še to samo tam, kjer ni cena na osnovi konkurenčnih oziroma najnižjih ponudb izpogajana po enoti mere. Velika razlika glede na vaše navedbe, mar ne? Nadalje o razmerju plač vodstva napram plačam delavcev. Vaša trditev o skoraj polovici je namreč točno 32%:68% v korist delavcev! Spet velika razlika! Spet nenamerno zavajanje? Težko verjetno. Pa še vaše razmišljanje o prištevanju vaših napihnjenih vrednosti odtujene opreme k izgubi. Seveda je potrebno v primeru odtujitve opreme le to odpisati in upoštevati v izkazu poslovnega izida. Vendar se to odpisuje po knjigovodski vrednosti z upoštevanjem amortizacije, kar je bilo tudi narejeno! Zato preden se medijsko spuščate v obrazložitev finančnih podatkov o poslovanju, si privoščite kratko izobraževanje in usposabljanje. V omenjenem članku g. Horvat še dodaja, da sta sedaj člana nadzornega sveta občinska svetnika SLS g. Slukan in g. Koser, tako da ostane podjetje v upravljanju »domačih«? Prav na pobudo takratnih opozicijskih svetnikov je komisija razrešila bivši nadzorni svet in imenovala novega. Sedanja člana nadzornega sveta sta bila na 6. redni seji dne 7. 5. 2011 soglasno potrjena z 11 glasovi za in 0 proti. Komentar verjetno spet ni potreben. Da ne naštevamo dalje. Prav tukaj se namreč pokaže vaše namerno zavajanje s podatki! Od kod pa ste pridobili podatke, da so stroški dela v letu 2012 znašali samo 135.395 evrov, leta 2011 pa 186.010 evrov, če ne iz poslovnega poročila, za katerega trdite, da ga ne poznate, gospod župan Vladimir Vindiš pa celo pove, da je bilo poslovanje negativno, čeprav je bilo poslovno poročilo pisno predano občini Destrnik dne 2. 4. 2013. Spet čista preverljiva laž. Podjetje je namreč poslovno leto 2012 zaključilo s pozitivnim poslovnim izidom v višini 1.554 evrov, prvič v treh letih. Spoštovani gospod Horvat, za zaključek naj vam sporočimo, da je vaše pisanje pravi odraz stanja duha v slovenski družbi, kako z načrtnim manipuliranjem čim bolj spreti ljudi med seboj in odvrniti pozornost od resnično veliko težje problematike že skoraj grozljivo visoke stopnje brezposelnosti in moralno oporečne politične srenje, ki nas vsakodnevno zastruplja s podobnimi spletkami. Kot nam izkušnje iz pretekle zgodovine kažejo, bo ceno za to tako ali tako plačal vsak še zaposlen delavec v gospodarstvu, od koder izvirajo sredstva, ki jih koristite vi in vam podobni za svoje intrige. V Jiršovcih je družina Potrč letos v maju posejala ajdo, ki je zrasla do 1 m visoko. Poleg pomena v prehrani je ajda pomembna tudi v ohranjanju kulturne krajine, kot zdravilna rastlina in čebelja paša. Predsednica društva kmetic Alenka Gregorec se je dogovorila, da jo bomo požele članice, povabile pa smo tudi gospodinje iz Radgone. Z veseljem so se odzvale, saj so v društvu prvič žele ajdo. Pridružili so se nam tudi člani kluba starodobnih vozil Sv. Urban in odpeljali snope z njive. Na dvorišču smo snope stepli in očistili seme, pri čemer nam je s svojimi nasveti pomagal gospod župnik Jože Škofič. Gospodinja Marija ga bo tako očiščenega laže sušila, saj je po spravilu ajde treba zrnje čim prej posušiti. Če je ajda predolgo vlažna, lahko plesni in se pregreje. Takšno seme izgubi kaljivost, ima zatohel vonj in slab okus. Ob delu so nam zapele ljudske pevke Urbančanke, prireditev pa je povezoval Feliks Majerič. Nekaj besed nam je namenil tudi župan Vladimir Vindiš. Na koncu smo se okrepčali z dobro jedačo in pijačo, manjkalo pa ni niti sladkih dobrot ter kostanjev. Majda Simonič Odgovor gospodu Horvatu na članek, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku: „Občinsko podjetje, ki občini zaračunava več, kot bi ji drugi.“ 13 Vsi bližnji, ki smo jih ljubili, nas s smrtjo niso zapustili, v ljubezen so se spremenili, z njo naša srca napolnili. Spomin … Edini, ki ostane, močan nad vsemi: edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne … SPOMIN 3. novembra 2013 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, brat in stric Srečko Zorčič ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata, svaka in strica iz Ločkega Vrha 46 JANEZA VAJTA iz Doliča 15 21. 8. 1935–22. 9. 2013 4. novembra 2013 je minilo eno leto, odkar nas je zapustila tudi draga mama, tašča in babica Alojzija Zorčič iz Ločkega Vrha 46 Hvala vsem, ki se ju spomnite, podarite svečo ali cvet. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki nam v teh težkih dneh stojite ob strani, ter vsem, ki ste nam izrekali besede tolažbe in sožalja. Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše, cerkev in vežico. Hvala za vaše darove, cvetje in sveče, hvala, da ste se mu poklonili v tako velikem številu in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku, kvintetu Zarja, govornici, godbeniku, praporščakom, turističnemu društvu, društvu upokojencev, krajevni organizaciji RK in pogrebnemu podjetju Almaja – Jančič. Vsem in vsakemu posebej – še enkrat hvala. Vsi najbližji Žalujoči: njegovi najdražji POŠTA SLOVENIJE 22. novembra 2013 bodo izšle še zadnje letošnje poštne znamke. Ponovno bomo izdali redne znamke na samolepilnem papirju, kot Tudi serija Slovensko industrijsko oblikovanje bo novembra je že stalnica za božične in novoletne znamke. Tudi tokrat bodo dopolnjena z novo znamko. Tokrat bomo predstavili kiosk K67, izšle štiri praznične znamke, dve z božičnima in dve z novoletnima delo slovenskega arhitekta Saša J. Mächtiga. Tudi ta znamka z motivoma, vsakič z nominalama A in C. Vsaka znamka bo izdana v nominalno vrednostjo 0,92 evra bo izšla v mali poli z 10 znamkami. poli po 50 znamk in v zvežčku. Znamki iz serije Z žlico po Sloveniji nas bosta tokrat popeljali na Dolenjsko. Na dveh znamkah bomo predstavili jedi, značilne za ta del Slovenije: to so fižolovi štruklji s kislim zeljem ter pečena gos z mlinci in rdečim zeljem. Znamki, vsaka z nominalo 0,92 evra, bosta izšli v poli s 16 znamkami (8 x 2). Novembrska izdaja bo ponudila tudi nov filatelistični izdelek, ki bo popestril marsikatero filatelistično zbirko in bo lahko tudi izvirno darilo ob praznikih. Tako bo ponovno izšla knjiga znamk, tokrat z naslovom »Arheološke najdbe na znamkah Pošte Slovenije«. Zgodovinski pregled obstoja najstarejših kultur na slovenskih tleh, o katerih pričajo arheološke najdbe, odlično dopolnjujejo znamke iz serije »Arheološke najdbe«. Že tretje leto zapored nas bodo znamke spomnile na začetke slovenskega filma: v seriji Slovenski filmi bo izšla znamka z Več informacij o izidu je na voljo na spletni strani www.posta.si in motivom iz filma Vesna, črno-bele romantične komedije iz leta v Biltenu št. 98. 1953, ki sodi med najbolj gledane slovenske filme. Znamka z nominalo 0,97 evra bo izšla v mali poli z 10 znamkami. 14 Želimo vam uspešno, srečno in zdravo novo leto. Tadej Urbanija Računovodski servis Ksenija Munda s. p. Uvod Iznajdljivost in prava ideja sta gotovo ključa, ki odklepata vrata krize, ki nas že nekaj let drži v krču. A eno je govoriti, drugo pa pravo idejo realizirati in jo prodati. Zato smo se v uredništvu odločili, da bomo v vsaki številki Občana predstavili po dva podjetnika ali dve kmetijski gospodarstvi, ki delujeta na območju naše občine in morda še koga spodbudili k udejanjanju svoje podjetniške žilice. - izdelavo medletnih izkazov uspeha za vse stranke – po dogovoru Naš računovodski servis lahko za vas opravlja kompletno vodenje, lahko pa nam prepustite skrb za samo določena področja. Občan: Kakšne so Vaše vrednote? Moje vrednote so poštenje, doslednost, odkritost in prijaznost, tako da lahko vedno zaspim z mirno vestjo. Občan: Kako boste našli čas še za vse druge dejavnosti? Ste zaposleni, ste urednica našega časopisa, doma pa imate povrh vsega še kmetijo? V družini smo se o vsem pogovorili, tako da odločitev ni bila težka. Vse se da uskladiti, če ti družina pri tem stoji ob strani in te podpira. Znano je, da smo lahko ženske najboljše podjetnice in kuharice. Tadej Urbanija Izletniško-vinogradniška kmetija z nastanitvijo Lovrec Občan: Kaj Vas je spodbudilo k odločitvi, da začnete s svojim računovodskim servisom? Če me je kot otroka navduševalo neskončno vesolje, sem v podjetništvu spet odkrila tisto iskreno otroško željo po doživljanju neskončnega. V podjetništvu namreč še kako zelo drži rek, da »ni meja za izzive in nove uspehe«. Tri ključne lastnosti uspešne podjetnice: vztrajnost zjutraj, vztrajnost preko dneva, vztrajnost zvečer. Med spanjem pa si lahko zasluženo oddahnemo. Občan: Kakšna so Vaša pričakovanja? Uveljaviti se kot zaupanja vreden in odgovoren računovodski servis, ki vas varno vodi preko računovodskih in davčnih poti. Naš moto je: »Ustvarjeni smo za podjetne, zato skupaj z Vami mislimo vnaprej in Vam pomagamo dosegati ter presegati začrtane podjetniške cilje.« Občan: Nam lahko na kratko predstavite, katere storitve boste nudili v Vašem servisu in kaj je Vaš glavni namen? Pri nas bomo nudili računovodsko, knjigovodsko, poslovno svetovanje za: - majhna in mikro podjetja - srednje velika podjetja - samostojne podjetnike - kmečka gospodarstva (kmečka gospodinjstva in dve statusni obliki: samostojni podjetniki posamezniki ter gospodarske družbe) Tako bomo v okviru poslovanja nudili: - knjiženje prejetih in izdanih računov - knjiženje bančnih izpiskov s prilogami - kniiženje blagajniškega dnevnika, blagajniških prejemkov in izdatkov - knjiženje izvedenih dokumentov iz pomožnih knjigovodstev - obračun plač zaposlenih in izdelavo vseh obrazcev za plače - obračun prispevkov za zasebnike - obračun amortizacije opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev - izpis dnevnikov, kartic, odprtih postavk in izkazov - pripravo dokumentacije za pridobitev bančnih posojil - izdelavo letnega obračuna plač za dohodnino - izdelavo letnega obračuna plač za obrazec m4 za pokojninsko invalidsko zavarovanje - izdelavo napovedi za obračun davka od dejavnosti za zasebnika - izdelavo vseh z zakonom predpisanih bilanc in izkazov za poslovne namene ter za javno objavo Občan: Kako dolgo že deluje kmečki turizem Lovrec? Izletniškovinogradniška kmetija z nastanitvijo Lovrec deluje že šesto leto. Pred tem sva imela skupine v predprostoru današnje slamjače. Ta je nastala zaradi potrebe po večjem udobju gostov. Zaradi povpraševanja gostov glede nočitev sva pred tremi leti v zgornjem nadstropju uredila tudi sobe. Na voljo je ena triposteljna, tri dvoposteljne sobe in posebna soba, v kateri je postelja Marije Terezije. Vse sobe so opremljene s kopalnicami in klimami. Občan: Kaj Vas je spodbudilo k temu, da ste se odločili za tovrstno dejavnost? Za turizem sva se odločila zaradi veselja do dela z gosti. Drugi dejavnik, ki je vplival na odločitev, pa je bil ta, da proizvodom s kmetije damo dodatno vrednost, saj kmetijo obkrožajo vinogradi s 45.000 trtami belih in rdečih sort grozdja. Ukvarjamo pa se tudi z živinorejo, tako da lahko našim gostom ponudimo domačo govedino in svinjino. Občan: Kako poteka tipični delovnik lastnika kmečkega turizma? Delovni dnevi na kmetiji so dolgi. Med tednom je delo v vinogradu , na polju ali travniku, sobote in nedelje pa so rezervirane za goste. Takrat je delovni dan dolg tudi po 20 ur. Počitka je zelo malo. Občan: Kaj vse lahko ponudi obiskovalcem Vaš kmečki turizem? Obiskovalcem lahko ponudimo tople in hladne jedi ter vsaj 10 različnih vrst vina. Za sladico spečemo gibanice, krapce, zavitke, cmoke … Narezek pri nas vsebuje meso iz tunke, domače salame, zaseko, domača kuhana jajca, skuto z različno zelenjavo … Velik poudarek dajemo sveži zelenjavi, v zimskem času pa vloženi. Z obiskovalci se radi pogovarjamo in gremo z njimi na sprehod v Rakovo grabo. Otroci lahko brezmejno tekajo po travniku in gozdu, uporabljajo domača lesena igrala, igrače, ki jih hranimo v »šibnati korpi«. Organiziramo in izvajamo različne delavnice za skupine, kot so izdelovanje rož iz »najlon« nogavic, iz krep papirja ali perlic, izdelava predmetov iz ličja, različnih vizitk, slik … Ker sva oba turistična vodnika, naše goste popeljemo na panoramsko vožnjo skozi Destrnik, odpreva viničarijo, ob pomoči gospoda župnika si lahko ogledajo cerkev, s turisti pa se povzpneva tudi na Maistrov stolp v Zavrhu. Občan: Kakšna so Vaša pričakovanja za prihodnost? V prihodnosti si želiva zlasti zdravja in mnogo življenjske energije, da bova še naprej zmogla opravljati dela na kmetiji. Želiva si mnogo zadovoljnih gostov, ki bodo odšli nasmejanih obrazov in se še večkrat vrnili v Lovrečevo grabo. 15 Nada Zupanič Nada Zupanič Na slovenjegoriško planinsko pot se je podalo več kot 100 pohodnikov Slovenjegoriška planinska pot je dolga 96 km. Poteka po srednjih Slovenskih goricah, po Ptujskem in Dravskem polju. Teče tudi skozi občino Destrnik in ob njenih mejah. Sestavljena je iz 4 etap. Prvi del poti poteka od Ptuja do Vurberka in so ga v organizaciji Planinskega društva Ptuj prehodili v letu 2012. Drugi del so planinci in planinke ter drugi pohodniki prehodili v soboto, 2. novembra 2013. Ptujčani in drugi pohodniki so se z avtobusi pripeljali do Vurberka. Od tu so krenili preko Grmade, ki je najvišja točka na poti – z nadmorsko višino 462 m. Del poti je speljan po Krčevini pri Vurbergu do Gomile, kjer so se posladkali pri družini Čeh. Pot so nadaljevali do kontrolne točke na Izletniško-vinogradniški kmetiji Lovrec v Jiršovcih. Od tu so nadaljevali pot do trikotne kapele, kjer so zapustili destrniško občino. Preko Trnovskega Vrha jih je pot vodila do kmetije Požegar in do Gostišča Siva čaplja, kjer so imeli zaključek. Naslednje leto se bodo pohodniki lotili 3. dela, to je iz Trnovske vasi do Juršincev. Zadnji del vodi iz Juršincev, preko Gorišnice in Markovcev do Ptuja. Celotna pot je markirana. Obstajata pa tudi zloženka in vodnik z opisom poti in znamenitosti krajev ob poti. Pohodnice in pohodniki so bili srečni in zadovoljni, saj so na teh poteh pozabili na vsakdanje skrbi, na leta, ki bežijo, zato si želijo, da bi bilo še veliko takih dni. 16