Za poduk in kratek čas. (Jenerala Cah in Szapary. Zve6inom kažejo se naši generali in oficirji, boreči se za osvobodjenje kristijanov v Bosni in Hercegovitri, prav prebrisane glave in tudi sreča jim je pogosto mila; le dvema ne aije solnce sreže; to sta general Cah, še bolj pa general Szapary. Prvi je iz Dalmacije in Hrvatske prekora6il tursko mejo ter se je botel nagloma polaatiti trdnjave in mesta, katero se hrvatski zove Bia6e, nemški in turški ljudje mu pa pravijo: Biha6. Imel je seboj 1 brigado in 4 kanone. Ali hudo se je general Cab zmotil, ko je mislil na nagel uspeb. Kakib 13.000 dobro orožanih Turkov ga je za na pol razdrtim zidovjem prav tibo pričakalo in ko 80 naai vojaki neprevidno in preblizu priali, bila je nesre6a djana. Blizu kakor se je lani Rusom prrokrat godilo pred Plevno, tako so naši zastonj z bajonetona skušali v mesto vdreti. Gosta to6a krogelj iz puaek, revolverjev ia kanonov jim je to zabranila. Morali so odstopiti. Zgube bile so znatne. Vladini listi pravijo, da je obležalo 96 mrtvih, 400 je ranjenib in 35 se je pozgubilo, da nibče ne ve kam. Dunajski listi pa poročajo, da so zgabe ve6je, da je palo okoli 900 mrtvih in ranjenih. Vsakako je nesreča velika, žalost britka, ki bi se bila lehkojodvrnila, ako bi se prej poizvedelo po dobrih in zanesljivib ogledubib, koliko sovražnika je; tudi služijo kanoni v to, da se sovražnik ž njimi poisce, poščegečo, da jeiprisiljen pokazati 86. Ali V8e to se je opustilo in tako je toliko vrlih vojakov in oficirjev grozna nesre6a zadela. Razni listi torej generala Caha že prav ostro sodijo in grajajo. Ali imajo pa na vse strani prav, ali je res general Cah sam vsega kriv, to bo še le pribodnost razjasnila! Nesrečnim generalom pa ga bodo vsakako prištevali. Menje oatro sodijo in grajajo drugega nesrečnega generala, poveljnika 20. divizije, magjarskega grofa in generala Szaparyja. Nabaja se namreč pri njem mnogo reči, razlogov in nepričakovano budih okolišcin, ki ga močno zagorarjajo in izgovarjajo. Najvažniših hočemo zaporedom navesti. Pred vsem je pomisliti, da se mu je odločila neizmerno težavna naloga, pomočkov pa premalo odkazalo. Dobil je namreč nalog turških vstasev potrebiti celi veliki kos zemlje od Save naprej proti jugu med Boano in Drino, to pa tako, da je imel pri Samacu iti črez Savo, potem kraj Bosne prodirati do vode Spreče, ondi se obrniti proti izhodn in po Sprečki dolini marširati naprej v Tuzlo, Zvornik do Srebernice in Višegrada, kder bi potem bil lebko roko podal 6etam generala Filipoviča. Načrt je bil lep; akoda velika, da ga Szapari ni mogel izpeljati. Ena sama divizija bila je za toliko nalogo preslaba, namreč kakib 15.000 mož. Kajti vedeti nam je, da je ravno kraj Save med Bosno in Drino, t j. v tako imenovani Posavini največ mobamedancev, in cel6 malo kristijanov; dalje ra6unijo te mobamedaHce med najbolj divje, surove in razjarjene privržence krivega preroka Mobameda. In rea, mohamedanski popi, imami in bodže, so povsod ljudi aeuvali in oznanovali; džedad, t j. sveti boj zoper kristi- jane, katerega se ima vsak mohamedanec udeležiti, ki le orožje nositi more. Po eeli Poaavini, dalje v Majevici planini, potem v Sprecki dolini in po Ozren in Vranji planini je vse vrelo ljutega aovraštva do kristijanov in do avstrijske vojske. Koliko je pa v začetku mesenca avgusta bilo že orožanih in na boj pripravljenib vstašev ondi zbra•nih, to ni prav in natanko znano. Sedaj jih je okoli 40.000 z več kakor 40 kanoni. Glavna moč, kakih 25.000 mož z 25 kanoni, jih stoji v doljni Sprečki dolini, više pri Gračanici zopet 4000 mož z 4 kanoni, ae dalje zadi pri Tuzli 5000 mož z 5 kanoni in v Zvorniku 4500 mož z 4 kanoni. Navidežni poveljnik je Izmail-beg. Toda 22. aug. je iz Carigrada doael mož z 12 oficirji, kateremu se vse vklanja. Imenuje se Abdulab (blapec božji), ki je le izmialjeno ime, da se pravo pred svetom zakrije. Pravijo, da ta mož nikdo drugi ni, kakor znani Osman-paša, ki je lani Plevno proti Rusom tako kr6evito branil. Nemogoče to ni. Rusi ao Oaman-pašo sicer vlovili, toda vsled miru zopet spustili. Tudi magjaraki prekucub Klapka je pri vstašib. Skrivnostni mož je jako skrben in delaven. Tuzlo, Bjelino in Zvornik je ukazal z šancami obdati, kakoršnih so lani Turki imeli okoli Plevne; tudi je vstaše razdelil v taborje ali bataljone; vsak ateje po 500 mož. Streliva gleštajo Turki veliko, vsaj jim ga Angleži marljivo dopošiljajo. Sedaj skrbijo tudi za živež in kupičijo moke in zrnja v utvrdjenih mestib, kolikor ga Ie dobiti morejo. Vse to kaže, da pride tukaj do odločilne bitke in celo prav je, da je general Filipovič 8am z oddelkom generalnega ataba iz Sarajeva priael v Brod, da odtod vodi krvavo delo, ki se je ravao ta teden z novimi vojaki pri6elo. Ceravno je pa Szaparijeva divizija med vsemi največ trpela, se o dogodkib pri njej najbolj težko izve kaj zanesljivega, zlasti o prvih jenih bojib, ki so bili tako nesrečni, da je mogla od Tuzle nazaj iti do Doboja ob Boani in^je le malo manjkalo, da ni bila čisto uničena. Štraanej tej osodi bi pa gotovo ne bila všla, ko bi ujej 19. aug. ne bil general Šmigoc na pomo6 piibitel, 4. sept. pa general major Waldstatten in 8edaj Filipovič sam. Le v eni dunajaki novini smo našli sledece norice o prodirauju geuerala Szaparija v Turiko: 20. divizija, piše poročevalec, ateje ve6ji pel aame magjarske regimente in je 30. julija pri Samacu vdrla črez Savo. Prvo, kar nas je motilo, bilo je etiaano slabo vreme, vedni dež in nalivi. Iz bližnje Gračanice so nam dohajali tužni glasi, mile proanje, naj hitimo, Turki 6ejo vse kristijane poklati. Res hitimo, kolikor inorerao, po groznem blatu. Ko se mestu bližamo, pozdravijo nas prve sovražne kroglje iz Gračaniških hiš; jeza naa zgrabi, zapalimo Iesenja6e in v trenutku je 80 hia gorelo; brž smo imeli mir. Potem smo vrlo prodirali naprej do Tuzle, pred katero smo došli 7. aug. Mesto ti6i v stranskem zakotju gornje Sprečke doline tako; da ga obdajajo od vseh strani precej visoki strmi hribi. Na teh je 8talo 5000 Turkov z puškami in kanoni, ki so le preveč dobro streljali v nas. Brž razvrsti general Szapary 4 bataljone in jih poalje nad sovražnika. Boj se vname in traja od 11. ure dopoldne do 9. ure zve6er. Opravili nismo ni6; niarveč čutili smo, da je sovražnika čedalje ve6. Drugi den 8. aug. sta oberst Morocutti in atotnik Mačke sklenila Turke zalesti, ali bila sta sama zalezena in naši ao neizmerno trpeli, ker ao od vseh strani kroglje švigale in sovražniki pritiskali. Ob enem je začelo manjkati živeža in streliva. Na pomoč ni bilo misliti, ker smo od Doboja bili oddaljeni 14 ur, od Samaca pa več kakor 20 ur. V tej sili smo sklenili še isto noč iti nazaj in smo res priiii do Doboinice. Tukaj ao na8 9. aug. Turki grozno napali, da smo se jih komaj obranili. V no6i od 9.—10. aug. smo zopet maršiiali nazaj do Gračanice, kder smo se zopet morali braniti zoper Turke, ki so za nami tiščali. Jednako se nam je godilo 11., 12. iu 13. ang. Del naa je odbijal turške napade,, del pa ranjence, potem živež in strelivo, kolikor smo ae ga imeli, vlekel in tiščal proti Bosni in Doboju, kamor smo ae le 14. aug. prišli. Koliko smo trpeli, tega ne popiae nobeno pero. Najbolj usmilili 80 se narn reveži, ki 80 ranjeni obležali in turškim divjakom prišli v peat. Vsakemu so takoj glavo odrezali, na kole nateknoli in jih pred nami po bregih in bribih razstarili. Grozen pogled! Sreca velika, da je major Jaluanik mo8t priredil črez Bosne. Ker ni bilo bitro drugega lesa, je dal biie podreti in les porabiti. V jutru 16. aug. je ve6ina 20. divizije šla 6rez most, nekaj batajonov je pa pred mostom za varstvo ostalo in ae hitro z grabni in šancami obdalo. Le tako je bilo mogoče nadalejanje napade odbijati in dirizijo uni6enja varovati, dokler ni prišlo pomo6i. Smešničar 38. Zakaj pa Slovenci niso izvolili Seidla? To prašanje nam je nek volivec tako razložil: Seidl si je sam kriv, da ni bil izvoljen. Sam je nainre6 staro mero, ki je poznala seidle ali maselce, pomagal odpraviti, nova mera pa ne pozna aeidlov, atnpak ima samo litre in pollitre! Zato je Seidl moral propasti!