.Gorlca" izhaja vsakl torek in to bo to. Ako pade na ta dneva praznik, dan poprej. Dredništvo se nah; ja v „Narodnl Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, katnor je naslavljati pisna. Mefrankirana pisma se ne sprejemajo, enako se ne uvaiujejo pisma brez podpisa. Bobopisl dopisov se ne vračajo. ^^^^^K ^fl^^^P M^^^Bk ^HH^^ ^^^^^^H ^^^^^^^& I^HH^H ^^^Htt i^^^^^^^ '¦^^^¦^^^^k\ fffii^^^H ^^^fll^B 9^H^A h^BHHI ^^^^^^^B ^^^^^^^b b^^^^h ^^^r JIT^^^^Hh TELEFON št. 201 ,t»or »FA\- nost» bo žc imela prav, ker pos^eča po- zornost gospodarstvu goriškega mesca in dela za skupen nastop. Vse je töftruavdrrseno za skupno delo z nami brezdoinovmskimi klerikal- ci a to jili ne ovira, da v isti sapi, ko sc navdusujejo za skupno delo, pišejo w- doma ali iz ncumnosti gorostasne nc- resnice o zadevah, katere sami progla- šajo za skupna in za neutralna tla. Lo- jalnost do političnega nasprotnika pač neznan pejm pri nekaterih listih. Oopisi. S Krasa. Čital sem v wSoci« poro- Cilo o obenem zboru »zveze kraških županov in podžupanov«, ki se je vrSil dne 4. t. m. v Sezaifi in kateremu sem tudi jaz oscbno prisostvoval. \ /e i.a zboru sem hotel dati duŠka svojemu ogorCenju nad nastopom načelnika zvt- ze g. župana Yrana iz Toinaja, v kol;- kor ie !e-la napadal g. dež. poslanca g. dr. Stepančiča in v kolikor je hotel kri- tizirati odloke de/elnegi« odbora. Toda, ker niseni bil dotičnega one prav dobro razpoložen in ker so itak nekateri ino- iih kolegov baliatemu naCelniku oporc- kali, oniejil sem se na kratke opazke, iz k --!¦?. sc jc Jalika razviuela tnoja ik- \(»lja. Sedaj pa ko se župan \ ran k javno baha, niu nioram tudi jaz pove- dati svoje mnenje. ^upan Vran se je spodtikal nad tem. da se g. dež. poslanec dr. Stepančič nt odzval vabilu (ali povabilu. kakor se je on izrazil). 2c iz tega izraza p o v ;•,- bilo sem razvidcl. da stvar ne more biti v redu in da usiljivi načelnik nak zveze gotovo ni tozadevno, da ne vjo^ vorim o taktnosti pra\ilno postopal. Poizvedoval sem nekoliko na kak- šen način je »povabil« gosjiOda dežehjt- ga poslanca, se li kaj poznata, in mu je 11 povedal zakaj ga vabi? Izid poizvedhc k nioj sum opravičil. Kaj je napravil uceni gospod načet- nik? Pred vseni nioram pripomniti za onega gospoda eitatelja, kateri bi tega Še ne vedel, da glasoni poizvedb naš dicni in na videz za blagor Krasa m- tako potegujoči načelnik in župan \ ran se sploh §e nikdar ni ponizal, da bi šel na deželui odbor in da bi se z svojim rojakom in deželniin odbornikom dr. Stepancicem li kojeimi se z veseljein vsi /atekavamo in kateri vsakega z prirojeno mu ljubeznivostjo sprejme - kaj o zvezinih ali županovih /adevali pogovoril, vsled česar ni tozadevno nič ali prav slabo informiran. On vsestransko strogo sledi le svo- jemu izvoljeucu in zagovorniku g. dr. Oregorinu (ali pa zadnji sledi prvenm! Op. stavca) kajti tudi dr. Oregorin — kakor smo slišali ferdamano nialo ve, kaj se godi v (lorici v deželni hiši. ker baje nikdar tja ne pokuka, pač pa rajsi tcka nadlegovat gospode pri na- niestništvu v Trstu, češ, kaj ne bo se nič z tolikokrat zahtevanim razpustoui deželnega zbora, da bi Kraševci ori le- tošnji dobri lctini z volitvami zopet ne- kaj potrosili. Ker nimata nikakega stika z dežel- nim odborom oziroma s kraškim dežcl- nim odbornikoin dr. Stepančičem, je pa tudi vse njih besedičenje le pesek v oči, kajti saj nista vendar niogla nič po- vodati. k.-ir bi h\h\ izposlovala na korist KrasL Iz načelnikovega poročila se ie razvidelo, da se njegove uloge sploh nc upoštevajo, iz onega državnega poslan- ca dr. Qregorina pa, da se več briga za neke teoretično, mogoče idealne stvari, katere pa nas kraške župane ki ljubimo Ic realnost, le malo zanimajo in katerih, odkritosrčno povedano, uidi ne razu- inctno. Toda dragi čitatelj oprosti, da sem zašel v svoji gorečnosti od stavljenega si vprašanja. Evo ti, kaj je napravil na§ fini zvezni načelnik. Poizvedel sem, da je ppsla! men- da tudi rad intrigira deželnemu po- slancu g. dr. Stepančiču neko skratka rečeno provokatorično po v a b i I o, ka- kor, da bi on vkazal, da mora dr. Ste- pančič priti na zborovanje. kjer je isto- dobno navzoč bivši protikandidat dr. Oregorin. Netaktni g. Vran ni premislil, da to nič prav ne »»paše« in da tudi sicer ni dolžan naš deželni poslanec vračatl v Sežani njemu vizite, katero mu on v Oorici ni napravil. Saj vernier delovanje dež. poslanca in odbornika dr. Stepančiča rai kraški župani, kateri smp ž njim v vednem sti- ku, poznamo in vsled tega ni prav za prav potrebno, da nam o tem še posebe) in sicer na občnem zboru .iaše zveze še kaj pove. Tu ima poročati samo v imenu od- bora zvezni. .načelnik in, kakor se je vi- delo. je zval tudi gospoda deželnega od- bornika dr. Stepančiča samo z name- nom, da bi v njegovi navzočnosti prott dcž. odboru — če tudi popolnoma neo- pravičeno — zabavljal. Predno sem ta dopis spisal sem se namreč na pristojnem mestu informiral ter poizvedel, da je naš kraški zastoj>- nik dr. Stepančič tudi pri razdeljevanju zneska 40.000. katerega je dala vlada za povzdigo živinoreje v deželi in o kojem se je na občnem zboru govorilo, vestno zastopal kraške interese in da je tazodevnim razmeram Krasa odgovar- jajoca glavniea varno deponirana v de- želni blagajni, z namenom, da se bode pri pribodnjem nakupovanju bikov upo- rabila. Letos je bila namrec uporaba nc- mogoca. ker so se bili biki za Kras na- kupili vže pretečeno pomlad. Tako je tedaj dragi naeelnik! Ni bilo tedaj torej treba, da si se spodtikal nad iimestno resitvjjo deželnega odbo- ra, ne zahtevaj en drugikrat. v imenu zveze tega, kar bi ti sam rad imel. pis! jasneje in gotovo vdobiš meritorno re- šitev. Po moieni mnenju in po mnenju vseh trezno mislečih županov je imel g. dr. Stepančič tedaj popolnoma prav, da se ni odzval provokatoričnemu povabilu zveznega načelnika župana Vrana — in to tem več, ker je bil obeni zbor skli- can na dan, ko so vrši v Oorici seinenj sv. Andreja, katerega dne morajo biti deželni odborniki v uradu, da dajajo notorično mnogobrojno se zglasečim strankam potrebna pojasnila. Načelniku zveze, Vranu, svetujem konečno, naj obdrži vsaj en drugikrat manj ali več premišljeno zagrešene ne- slanosti za se in naj jih ne predlaga jav- nosti v zasluženo kritiko. Toliko za danes; svoje mnenje gle- de iprepovedi uvoza argentinskega me- sa z oziroin na kraške razmere, in gle- de tozadevnega glasovanja, katerega je omenjal g. dr. Oregorin, morda povem pri drugi priliki. posiin v papirnici v Solkanu, je padcl pri dchi tia vroč valjar, kakoršne iinajo v papirnicali ter si pri tern hudo oparil obc roki. Ponesrcčenec se naliaja v tu- kajsnji holnisnici iisiniljenih bratov, kjer se leci. V bolnišnico so prepeljali tudi 15- letnetfa Evgena Fonzari iz Podgore. Pri delu v podgorski tovarni je padla tra- verza na njegovo levo roko ter jo zma- stila. Požar na Proseku. Včeraj ob 1 mi ponoči je izbrulinil požar v hlevu pose- stnika Ivana Balanc. Nad hlcvoin se je nahajal senik, ki se je tudi vnel. Ker do- maeini niso mogli biti kos ognju, so telefonično naprosili pomoč tržaških o- gnjcgasecv, ki so po peturncm gašenju zadusili ogenj. Pogorelo je mnogo sena in poslopje. Skode je 3000 K. Balatic je bil zavarovan. Davčni oücijal Jug pred porotniki. Oproščen. V četrtek se je vršila pred tržaškim porotnim sodiščeiii porotna obravnava proti daveneniu oficijalu Andreiu Jug iz Vole pri Tominu. Ob- dolžen je bil .lug poneverbe. Afera je našim čitateljem že znana in jo homo v sledeee le na kratko resumirali. lug je od goriskega davenega urada doblje- ne pupilarno varne papirje, ki jili Je iiTiel shraniti v uradu kot depozit neke dedseine, zastavil v Oorici za 40dl) K. Papirii m> bili vredni 8877 K 87 v. De- nar, ki ga Je prcjcl, je porabil za to, ka- kor je |>ri zaslišanju izpovedal, da uredi svoje slabo finančno stanje za toliko časa, dokler se z drugim posojiloin ne opoiuorc. Zadeva se je razkrila vsled vprasanja komenskega sodišča, ki iina dol/iiost upogledovati v tozadevui duc- vnik davkarije. Jug je bil koj suspendt- ran od službe ter se je uvedla proti nje- mu kazenska preiskava. Porotniki so edino vprasanje, ee je nainree .lug kriv uradnega poneverjc- nia, zanikali in Jug je bil oprošeen. Vojaške zrakoplovne postaje v Av- striji. Yojna uprava je odposlala v Oo- rieo stiri Utrichove lctalne aparate. Cez nekaj dni se ustanovi tudi v Pulju moniariškaaviatična postaja. V As- pernu se tudi nastani letalni oddelek. Nasa vojna uprava bo imela tako pet lctalnili postaj, ker y.e ohstajata letalni postaji v I Hmajskeni Novem Mestu in •in v Fischamendu. Tihotapec streljal na finančnega paz- nika. V Trstu pri Sv. Soboti je pred- veeraj ponoči ob pol 2. finaneni pa/.nik Milovae ustavil nekega tihotapea. Ta pa je potegnil iz žepa revolver ter ustrelil najfliznika. Ranjen je paznik na uogi in roki. Tihotapec je pobegnil, paznik je v bolnisnici. Iz državnega železniškega sveta. Važna je izjava železniškega ministry v drž. žel. svetu, ki je zagotovil, da bo delal za izdelavo železniške proge No- vo inesto Karlovec še ta niesec od- dal, tako da se bo jlelo sponiladi v me- iern obsegu začeio. Izjavil je tudi, da bo šla nadaljna zveza te proge po Liki in da za trdno upa, da bo ogrska vlada svojo dogovorjeno dolžnost resrio izvr- šila. Med drugimi se je tudi sprejela rt~ solucija, da se v Ljubljani ustanovi no- vo železniško ravnateljstvo, in sprejel se je predlog, da naj sprejrne vlada v svojo lokalno predlogo tudi progo Ljubljana-Idrija-Sv. Lucija. Castniki vojne mornarice in hrvat- ski jezik.Te dni se je vsidrala v Splje- tu eskadra vojne mornariee pod povelj- stvom podadmirala grofa Karla Lanju- ša. Spljetski občinski svet je priredil na cast oficirjem banket, ki sl se ga ude- ležili vsi mestni in državni dostojan- stveniki. Na tem banketu je iniel pod- admiral grof Lanjuš napitnico v hrvat- skem jeziku. Na napitnico je odgovoril tudi v hrvatskem jeziku župan Katali- nič. Misleč, da večina častnikov ne ra- zunie hrvatskega jezika, je hotel svoj govor nadaljevati nemški. Toda castni- ki so proti temu ugovarjali, češ, da ysi razumejo hrvatski. Požar na Rekl. V oljarni ogrske rafinerijske akcijske družbe »Hungaria" je nastal velik požar. Mnogo sodov olja je zgorelo. Lkoda znaša nad 600.000 K. Trafikantje pri finančnern mini- slru. V soboto je bila deputacija tobač- iiih trafikantov pri finančnem ministru Zaleskyju ter mu predložila prošnjo za povišanje provizije, ki znasa sedaj W/<.. Minister je izjavil, da bo skušal ugoditi predloženi prošnji. »Deutsches Volksbiatt« prodan. — Vergani je prodal/» Deutsches. Volks- blatt« za () in pol inilijona kron »Liiii- derbanki«, ki ga porabi za svoj finan- eni list. Nadvojvodinja Cita je ob svojein obisku v Dubrovniku obiskala |)ar tr- govin dalmatinskih narodnih noš ter si mursikaj izbrala. Tako ji je v trgovini Luja Kraje izredno ugajala konavoska nosiija ter si je takoj v trgovini ponieri- la krasni konavoski jopič iz iinega rde- čega sukna in s pravim zlatom vezen ter istotako eepico; oboje je inladi nad- vojvodinji izvrstno pristojalo ter je celo obleko kupila. razven tega pa še več drugih narodnih predmetov. Tudi v tr- govini Alek. Kirya je nadvojvodinja tu»- kupila rnnogo dalmatinskih predmetov in starin. •La guerra d* Furopa«. Italijanskl viceadniiral (iualterio je napisal pred kratkim nekak fanatičen roinan »La Guerra d* F.uropa 1912—23«, kjer opi- suje evropsko bodočnost v teh letili. Trozveza, bo seveda tiničena. Laško brodovje bo preinagalo našo vojsko pri Pulju in odstopiti IhhIciiio morali Trst in Trident Italiji, Bo^no pa Srbiji. kjer bo takrat vladal ernogorski kralj. V Avstriji bo iste dni vclik prevrat. Vsi svobodoniiselni dementi, se bodo zdru- žili proti vladarju Fruncu Frideriku (Fcrdinandu); ta bo moral odstopiti tn vlado prevzame za njim Ivan Orth kot »pol bog liheralnih Avstrijcev«. Siccr to §e ni še le »bode«? a vidi se, kaj vse ne sanjajo nasi ljubi sosedje v bla- žcni Italiji. Seveda tudi tu ni brez brce »klerikulccm«. katcri so kakor videti. celo tem laskim gospodom v 2elodcu. Proč z Avstrijo, proč z katoliško Av- strijo, to je tenor te čudovite pesmi, ki pa ni nič drugega kot basen o lisici in tistenni grozdju. ki pri nas raste na čr- norumenih kolih. Naj gospodje v Italiji le niirno zaspijo, naj kujejo rajši »r^- mane« o afrikanskih pohodih in junast- vib. ki do zdaj še utniajo para »nelhi gnerra d' Muropa«. DrobMnice. Zakon proti pijancevanju na Rn- skem. Oržavna duina je v tretjem bra- nju sprejela zakonsko predlogo proti p;- jančevanju. Zakon inia tned drugim do- ločbo, da se v nobenein državnem obra- tu ne srnejo prodajati alkoholne pijace. Na srednjili šolah se bodo vršila preda- vanja o škodljivosti alkohola. Izrekla sc je tudi želja, da se zviša kazen za zlo- čine, storjene v pijanosti in da se poi- ščejo novi viri državnih dohodkov ua- rnesto tnonopola na žganje. Pes rešil 200 ljudl. Kapetan pone- srečenega parnika »Jokey« je pripovc- doval po poročilu nekega mornariške- ga časopisa o čudoviti rišitvi 200 Ijiuli na njegovi ladiji. Vse te ljudi je resil njegov pes, novofundlandec. Parnik »Jockey« je zadel ob skalovje v St. SJiootu. Vsled velikanskega valovja ljn- dje niso mogli priti v rešilne čolne ter se prepeljati na kopno. Končno se je vendar posrečilo priti štirim mornar- jem na obrežje. Na čolnu so imeli vrv, s pomočjo katere naj bi se rešili ljudje na parniku. Komaj so mornarji dosegli obal, je valovje odneslo vrv. Drugemu rešilnemu čolnu se pa navzlie vsemu trudu ni posrečilo priti do obrežja. In tako so bili vsi ljudje v največi nevai- nosti, da se vsak trenotek potope. Te- daj je pa prisel kapitan Radway na re- šilno misel, izvesti rešitev v nomočjo svojega novofundlandca. Konec vrvi je privezal psu okoli vratu, je z veselim lajanjern skočil v morje. Tri četrt urc" se je '»Cesar« boril z valovjem. Končno je pa vendarle priplaval do obrezja. Ljudje na kopnern so r>oteni s pomočjo \rvi potegnili parnik bližje obrežju v rnirnejšo vodo, nakar so vsi na ladji la- liko se rešili. Nek bogat American, ki je bil na ladji med potniki, je izročil k;> pitanu 25.000 dolarjev, s katerimi naj skrbno preživlja nemega rešitelja 20o ljudi. Denar mu je zgorel v peel Neki stari kmet Oangelberger blizu Meran.> na Tirolskem je bil silno nezaupljiv na- sproti vsakomur, zato je ves svoj ime- tek .?200 K v bankovcih skril v pec v neki postranski sobi. Te dni ga je prisel obiskat neki znauee in je prespal noe v omenjeni sobi. Ker je bilo hladno so pec zakurili a pri tem je tudi zgorel ves < jangelbergov denar. Gospodarske vesti. Sredstvo /a unicevanje kobilic. - Zadnja leta so kobiliec v raznih krajih napravile na polju in na sadncm drevju občutno škodo. Vendar dozdaj se ni bilo vredstva. s katerim bi se uspesno poriti pri)ti kobilicam. Sedaj pa poročaju listi, da jt neki francoski naravoslovec opa- zil v Mehiki, kako so poginile kobilicc vsled neke kužne bolezni. la opazova- lec je začel stvar preisko\rati in je res naSel takozvane bacile, ki provzročajo uničenje kobilic. Te bacile* je naravo- slovec na umctcn način gojil in pomnc- žil ter Jilt je nastavil kobilicam v dru- jfih krajih. Radi tega se jc kuzna bole- zen pri kobilicah razširila in so te sko- dljive žuželke na vesclje poljedelcev po- Kinile Ti baeüi se bodo baje rabili v bodoce tudi v Kvropi za pokončevanje kobilic. Zoper usivosj živali. Kadar i>osta- iic žival usiva, uši redkokedaj same od scIk* izgiuejo in jih je zato treba na pri- mercn način zatreti. Je vcliko sredstev I>roti ušem, kojih nekatcra počasneje u- cinkujejo, druga hitreje. Vsako sredstvo ni za vsako žival, kajti nekatere. zlasti mladc živali. so na kozi občutljive. Po- bro dornače sredstvo je voda, ki se ]c v njc] kuhalo seme ostr(»žnika (svalni- ka, nem. Rittersporn), ki zoper voljo kmetovo njive lepoti v druzbi z modkojnice se bo vršil v sredo, dne 13. t. in. ob 10. uri zjutraj iz hiše žalosti Via Pietro Zorrutti St. 16 v farno cerkev na Plaeuto in ud tarn na pokopališče v Solkan. V Gorici, dne 11. decembra 1911. Franc Avgust Koojedic. Franc Leopold Kancler. nečaka. EmiIIja Konjedic, nečakinja. Tvrdka Konjedic & Zajec trgovlna z železjem v Gorici v hiSi „ßoriske ljudske posojilniee" (prej krojaška zadruga). Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za poliištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, sirešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, zična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domaöa in eene konkurenöne. ----- — — Prosimo zahtevati listke blagajne radi kontrole. Politic™ pregled. Državni zbor. Včeraj se je nadaljevala v poslan- ski zbornici debata o proračunskem proviznriju. Oovorilo je sedeni govor- nikov. med njiiui tudi dalmatinski po- slant\. Cinurija. ki se je v svojem go- voru potegoval tudi za slovenske na- rodne tezuje. Ko se je prekinila razprava o Ki>r- nerjevem predlogu v zadevi zapostav- ljanja čeških sodnikov, so podaii nem- škonacionalni poslanec Langenhahn ir. tovariši interpelaeijo na dorn. ministra Georgija, v kateri je receno, da avstrij- ska vlada sama podpira italijansko špi- jonažo v Avstriji, ker so v smislu to no- jgodbe italijanski finančni stražniki na- meščenj v nekaterth avstrijskili obinej- nih krajih, tako zlasti tudi v mestu Riva na Južnem Tirolskem, ki je že par let seni urejeno kakor obmejna trdnjava. ltalijanska finančna straža je orga- nizirana strogo po vojaško in inia po svojem reglemeytu dolžnost, da poroča italijanskim vojniin visjim oblastim vse, kar vidi in aije zanimivega v vojaškem oziru. Avstrijska vlada torej vzdržuje tako v avstrijskih obmejnih trdnjavah priviligirano in informirano italijansko Špijonstvo. Interpelantje so zahtevali ta- kojšnjega odgovora od domobranskega ministra Oeorgija. Zelezničarsko vprasanje. Predloga glede na zvišanje železni- čarskih prejemkov pride v petek dne 1?. , t. in., pred plenum zbornice v razpravo in sklepanje ter bo torej rešena se pred božičem. iiaiijanska pravna takulteta v Pragi? Vlada se je začela prav resno ba- viti z načrtom, da se ustanovi italijar- ska fakulteta v Pragi in pričela so se tudi tozadevna pogajanja s Cehi. Vlada se je včeraj popoludne pono- vno obrnila na češke parlamentarce, na) se izjavijo, kako stališče zavzamejo na- pram temu načrtu. Celo cesar si je pu- stil obširno poročati od ministerskega predsednika o usodi italijanske pravne fakultete, ki je postala z uradniškim v- prašanjem vred zopet ključ za delova- nje parlamenta. Ceška parlamentarna komisija ima danes sejo, na kateri se bo določilo ofi- cijelno stališče na-pram temu vpraša- nju. Med češkimi poslanci vlada mnenje, da nikakor ne gre, da bi se smela vlada aii kaka stranka terorizirati po Nemcih, ki so proti temu, da bi se določil Dunaj kot sedež italijanske pravne fakultete. Slovanskim narodom mora biti na tem ležeče, da se varuje mednarodni značaj državnega glavnega mesta in zato treba zahttvati, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta najprej na Dunaju, do katerega imajo vsi a v s t r i j s k i na- rodi enake pravice. Ceški poslanci pa izrecno izjavlja- 30, da so s principa za to, da se ustanov- italijanska pravna fakulteta v Pragi, ie ako se izkaže popolna nemožnost, da se reši to vprašanje v smislu vladnc predloge, to je, da se Nemci z vso silo uprejo proti ustanovitvi na Dunaju. S tem hočejo Čehi pokazati, da niso taki kulturni barbari kot so Nemci. Obenem pa zahtevajo Cehi, da se fakultetno vprasanje ne sme rešiti brez primernih kompenzacij na šolskem po~ lju Slovencem, katere neposredno do- tika italijansko faku'itetno vprasanje. Čehi bodo glasovatf za pogoje, ki jih bodo stavili Slovenci. Olede teh pogo- jev so se vršile včeraj in se danes na- daljujejo pogajanja med Cehi in Sloven- ci. — Govori se, da se ie vlada že zaupno obrnila v Prago za nabavo potrebnin prostorov za italijansko pravno fakul- teto. Nernški »Nationalverbarid« je odlo- čno proti nameščenju ital. pravne fakul- tete v Pragi. Najbrže pa se zadeva ne bo rešila pred Božičem, ker nameravn- \f\ Npmri v nrnračunsketri odsekll ob- s.truirati in. v tem slučaiu k ^klcnil na- celnik odsiAa prekiuiti /borovanje. VolUve v hrvatski sabor. V petek 15. t. m. se prieno volitvc \ hrvatski sabor. Ako se sodi po tem, kar se že sedaj dagaja na lirvatskcin, se bodo te volitve vršile v znamcnjn najhujšega vladnega terorizma in nasil- stva. Kakor poročajo hrvatski listi, je ban dr. Tomašic zaprosil poveljstvo \X armadnega kora v Zagrebu in X ar- madnega kora v Gradcu za vojaško asi- sienco. On zahteva nič mani in nič več kakor 60 stotnij pchote in 6 eskadronov konjenke. Zagrebški armadni kor bi naj dal 40 stotnij in 6 eskadronov, gr.v ški pa dstalih 20 stotnij pehote. Razen tega se ima pri volitvah porabiti celo- kupno hrvatsko orožništvo w sicer v prvi vrsti v Liki. V okrajih, kjer so vo- jaske posadke. itnajo le-te asistirati pri volitvah. V okolid Reke bo opravljaia asistenčno službo reška posadka. Take reči se dogajajo v kultivirani državi v XX. stoletju. Italijansko - turška vojska. Vojna sreča v Tripolitaniji se je ka- kor se zdi, spremenila. Italijani so, ka- kor je že /nano, minoli te'den zavzeli oazo pri Ain-Zari, kjer so imeli Turki in Arabci zbrane svoje glavne sile, kar sklepajo Italijani iz tega, da so tarn nu- šli vse polno praznih lesenih zabojev. v katerih so se nahajale konzerve, minii- cija itd. Italijani pripisujejo tej zmagi veliko važnost, ker mislijo, da so s tem napra- vili velik korak naprej proti definitivni zmagi. Seveda so koj pričeli utrjevati svo- jo novo pozicijo s tem, da kopljejo oko- pe in baterije. Če to delajo, je znamenje, da še vedno niso gotovi, da proderejo v notranjost Tripolitanije in si osnivajo s temi utrdbami Ie črto, do katere mislijo pustiti prödreti napadajoče Turke proti mestu Tripolis. Na vsak način morajo glodati trdo kost. Prejšnji teden so zmagali, a če se Turki zopet zberejo in izvršijo naval ra Ain-Zaro, ni izključeno, da bodo Italija- ni zopet nazaj vrženi in bodo morali v zaščito topov vojnih ladij. Pa tudi če bi Italijani prodrli v no- tranjost Tripolitanije, bodo imeli vse one težkoče, ki jih ima armada, brez prometnih sredstev, ki bi jih vezala z domovino. Zgodi se tudi prav lahko, da jih Turki nalašč pustijo prodirati zato, da bi se potem urinili zahrbtno med nje in morje in jim tako vzeli vsako možnost, da se jim dovažajo najnujnejše potrebščine. Da se to ne zgodi, morajo biti Ita- lijani jako močni na prometnih zvezah med morjem in vojno in to bi zahtevalo mnogo ljudi, ki bi potem odpadli pn glavni vojni. Tako bi bila glavna vojna oslabljena in vspehi Ibi bili tem manjši. Zadnje dni odpošiljajo Italijani mo- čne oddelke v okolico oaze Ain - Zara, da rekognoscirajo. Kakor poročajo listi, niso nikjer našli odpora in tudi 0 Tur- kih ni baje nobenega sledu. Situvacija na drugih mestih je ne- spremeniena. Vrše se Ie praske ki nimajo nobenega pomena. Nemcija se oboroŽuje. Nemška vlada bo novemu parla- mentu, ki se zbere začetkom prihodnje- ga leta, predložila novo vojaško pred- logo, ki bo zahtevala 60 do 70 miljonov mark izdatkov, ki se bodo porabili za zvišanje števila vojakov. Angleži nameravali 0 Božlču pognati v zrak nernsko trdnjavo Wilhelmshaven. »Rheinische westfälische Zeitung« poroča: Ko so zasledovale oblasti vo- hunsko zadevo, so dognale, da namera- vajo Angleži 0 F3ožiču pognati v zrak utrdbe Wilhehnshavna. Pred nekaj dnc- vi so zaprli v Wilhelmshavnu radi tat- vine tri policijske stražnike. Med njiml je dohil eden vrednostno pismo. Ko so ga uradiio odprli so našli v njem 75.000 mark, ki so bile poslanc z Angleskega ni določcnc za vohunstvo. Ko so pri v.w- prtcm pulicistu izvršili hišno prciskavo, so nalli načrte. kako da so sc namera- valc razstreliti utrdbe. Poročilo nave- denega lista še ni potrjeno, a demonti- rano tudi ne. Ruski ultimatum Turčlji. Iz Carigrada se poroča, da je vro- čil ruski poslanik Tureiji noto, ki za- liteva za ruske ladije prost prehod sko- zi Dardanele. Nota je stavljena v obliki ultimata. Turški politieni krogi so radi odločnega ruskega uastopa presenečeni. Oomače in razne vesti Smrtna kosa. Včeraj predpoludne je unirla v Gorici v 77. letu svoje dobc gospa Marija K a n c I c r, udova po po- kojncm naducittiju, g. Valeiitinu Kan- cler. Blaga pokojnica je bila jako pridna podpirateljica naše šolske inladine in je posebno svojega pokojnega soproga, ki je bil večletni blagajnik društva ^Slo- ga<(, ki je takrat imelo v oskrbi naše slovenske šolske zavode, z vso goreč- nostjo podpirala. Blag ji bodi spomin! N. p. v in.! Pogreb bode jutri ob 10. uri predp. od hiše žalosti tilica Pietro Zorutti štev. 16. — Usmiljenim sreem! Zima je nasto- pila, premožnejši sloji kupijo zase in za svojee potrebno zimsko oblačilo in obu- tev, da obvarujejo život pred mrazom in da si tako ohranijo svoje zdravje. - Ysakdo pa tega ne more storiti. Mnogo je siromakov, ki še za vsakdanji kruli nimajo, kaj šele za gorko zimsko oble- ko. Tudi med nami goriškimi Slovenci je mnogo revežev, ki trpe pomanjkanja. nimajo nezazimsko obleko, nezaobutev Stariši revni. mogoče bolni, družina ve- lika, dohodkov od nikodor. Obup se po- lasti očeta in mater. Revščina zija pov- sod na okrog. AH ne videvamo vsaki dan uboge, raztrgane, bosonoge otroke, katerim se bere na obrazu, da trpe po- manjkanje, kako korakajo s tablico pod pozduho proti »Šolskemu« in »Malemu Domu«! Komu se ne smilijo ti revni čr- vički! In teh je mnogo! Saj je znano, da v našem »Šolskem« in »Malem Oonui« so po večini otroci revnih starišev. In ravno med revnim ljudstvom imamo goriški Slovenci nepremagljivo moč, ki se je pokazala ob priliki revizije ljud- skega Štetja. Našim šolskim zavodom se je zahvaliti, da ni ta na tisoče broje- ča masa slovenskih revežev padla v la- ško žrelo. Naš »Šolski Dom« je obva- roval to maso pred narodnim odpadom! Skrbeti moramo torej po svojih močeli, da to maso tudi v bodoče ohranuno svojemu rodu. Vsako leto 0 Božiču se priredi na zavodih »Šolskega Doma« »Božičnica«, pri kateri priliki se obdarijo revni otro- ci z obleko, obuvalom itd. Kako veselje sije tern revčkom iz oči, ko dobe novo obleko, nove čeveljčke, klobuček, kapi- co itd. Pravemu rodoljubu se smilijo ti ubogi slabo oblečeni črvički in bi rad sebe slekel, da bi te sirote oblekel. Le kdor je že okušal grenkosti rev- seine ve, kako hudo de človeku, ko ne more svojirn otrokom preskrbeti zado- stne obleke. Zatorej polagamo vroče na sree go- riškim premožnejšim rodoljubom: Po- magajte obleči našo revno mladino, po- magajte otirati solze z lie siromašnih starišev, pomagajte tešiti gorje potreb- nim, pomanjkanja trpečirn! V ta namen darujte po svojih mo- čeh za »Božičnico« »Šolskega Doma^, za hlačKe in krilca revnim otrokom! Rodoljubu odprite sree in usmijite se naše mladine! Najprej skrbimo za naso mladino! Našo mladino oblecimo, naso mladino nasitimo, našo mladino izobra- zujmo in podpiraimo! Vsak, tudi najmanjši dar sprejema predsedništvo »Šolskega Doma«, uči- teljstvo ))§olskega Doma«, naše uredni- štvo in upravnistvo! Ravnatelj dr. Tomlnšek. Včeiaj je zapustil Ciorico ravnatelj dr. Toniinšek in se je podal v Maribor na torišče svo- jega novega delovanja. Med nami je bil ravno eno leto. Ce premotrimo zdaj, ko k'a ni več v Gorici, njegovo delo tckom tega leta, moramo pviznati, da je bil mož na svojem mestu. Z nenavadno spretnostjo se je lotil zamotanih razmer na tukajšnji gimnaziji in jih, kolikor je bilo v njegovi moči, tudi uredil. Njcgov odhod iz Goricc pomeni izgubo za na- so deželo. Z veseljem se ga bodo spo- minjali stariši, učenci in učitelji, ki so imeli priliko poznati ga. Da ga je obla- jalo pri njegovem odhodu iz Gorice a- narhistično glasilo našilf liberalnih in- tcligcntov, je umevno, unievno bi ne bi- lo, če bi si bil g. ravnatelj zaslnzil hva- lo takih gospodov. Značaj župana Vraiia, načelnika »7veze kraških županov«. Qlasom pc>- ročila v )>Soči« je povdarjal dne 4. t. m. zvezni načelnik g. župan Vran na obe- riein zboru v Sežani, da se deželni po-, slanec g. dr. Stepančič ni odzval vabitu ter da tudi n i n a z n a n i I, z a - kaj n i p r i š e 1. Temeljen popolnoma zanesljivih in- forameij moremo pribiti, d if j e d o b i 1 n a v e d e n e g a dne g. 7 n p a n Vran o d g. p o s 1 a n c a dr. S t e - p a n čl i č a v S e ž a n i pis in o, v ka- terem se je le-ta opravičil, da nin ni bilo mogoče vdeležiti se zborovanja z ozi- rom na tehtne uradne zadržbe. P o 1 ž n 0 s t g. načelnika župana Vrana je bila tedaj, da bi bil opravičil nedoslcga gospoda poslanca dr. Stepan- čiča. On pa, ne le da ni tega storil, uego je zbrane župane krivo infortniral, da ni g. poslanec naznanil, zakaj ni prišel Takšno — da ne rabimo gršega iz- raza — brezvestno postopanje gotovo ni častno za načelnika župana Vrana, ono ni pa tudi pripravno, da bi provz- dignilo omračeni ugled županske zvezc, kateri še vedno načeluje baje na istem občnem zboru ednoglasno izvoljcni mo- žak župan Vran. Daljnega komentarja menda ni tre- ba, ker si je vsak čitatelj gotovo žc na- pravil svojo sodbo. Korni poveljnik fern. baron Leithner se je inudil v nedeljo in včcraj do polu- dne v Gorici. Bil je tudi v Štandrežu, kjer se je pogajal glede zgradbe nove vojašnice za oddelke strojnili pušk. V pojasnilo. V zadnji številki naše- ga lista smo priobčili vest, katero smo posneli iz tukajšnjega laškega lista, da so predminuli pondeljek trije mladcniči iz Opatjasela napadli ' nekega Fabrota pod Kostanjevico, ga skušali vreči na tla in mu ukradli uro z zlato verizico. Panes smo dobili od nekaterih rnladeni- čev iz Opatjesela dopis, v katerein či- tamo, da omenjeni trije mladcniči niso Yi Opatjesela napadli nekega Fabrota mi. K temu dodamo še, da pri tej nočnl praski se ni šlo za roparski napad, ka- kor so poročali laški listi, marveč le z* nočno razgrajanje malo natrkanih liila- denicev, ki baje tudi niso ukradli Fabro- tu ure z zlato verižico — kakor sedaj sam pravi - , ampak je mogoče, da jo je zgubil še poprej ko je naletel na ome- njene tri mladeniče. — S tem naj bo ta reč popravljena. Sedaj pa še eno besedo »Soči« 0 tej zadevi. V sobotni številki se zaganja v »Prim. List«, ki je prinesel enako vest 0 tem noenem spopadu kakor »Goricac Strupeno se vanj zadira, češ, da je pri- občil lažnjivo poročilo. »Soči« bodi po- vedano, da »Prim. List« prinese ravno tako pojasnilo, kakoršno mi danes pri- občujemo, in noče nikomur krivice dc- lati. »Soča« bi imela najmanj vzroka se v kak list zadirati zaradi netočnega po- ročanja in kraje časti. Kolikim je že ona vedoma kradla cast in dobro ime, a ni tega popravila ali preklicala. Javno je bila njena laž dokazana, a je kot grob molčala, mesto da bi laž preklicala! »Soča« molči! Dve nesreči pri delu. 27-letni Ernest Križaj, stanujoč v Solkanu st. 317 in za- Velika 72loga dvokoies, šivalnih in kmetij- sVih strojev, gramofonov, orkestrijonov itd. Me- hanična dclavnica. Poliranje x električno gor.ilno silo, ter emajHranja dvokules na plin. Kohsarjem » koristf Kdor hoče »taro dvokolu obtioviti naj ga takoj pošlje emajlirat ki stane K 6. v raziičuih barvah K 8 ori BATJEL-U t dHM^H^MMHBMHHinMMnaHHfeflMHHBa Gorlca, STOLNA ULEGA 2 4 Mebanična delavnica. • Prodaia tudi na obrokf Oniki poltnineprosti. Veiika izbira le rabljenili dvokoies in vsakc- vrstnih strojev. Ivan Bednarik priporoca svojo knjigoveznico v G0RIC1 ulica della Croce stev. 6 Fani Jelinek 6ORIGA Via MoPBlli 8,1. nadstropje masira pod zdravnikovim nad- zorstvom one, ki trpe na r e v- matizmu. Odlikovani fotografski atelje A. JERKK, GO RICA, Gosposka ulica štev. 7 priporoca se svojim cenjenim sorojakom - najtopleje. — Iv. Znidarcič & dr. stav. tvrdka v GORKI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune. sprejema stavhinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent, v vseh avstrijskih mestih $t. 27221. Lastnina WestfaL-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju, nizke konstrukcije, z ravninvstro- pom zavarovanim proti ognju, ki izoli- rajo vsako šumenje in ropötanje, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov, ceneji kakor vsl drug! ma- slvni strop! Pojasnila, stat. izkazi in prora- Čuni brezpiačno Izdeluje cnodružinske hiLe po sistemu votli blok, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja. z vedno isto temperaturo. Geneje kakor vsi drugi sistemi. Jakob Miklus mizar in lesni t r g o v e c 3= v Podgori 3= u vottlo ielenifttia mosta (na cetti, ki fieije proti Gradilki) \ o o o I Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi i vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3—12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. Nanut k Bregant aut. stavbena tvrdka v Gorki, ulica Adelaide f^istori št. 5. Se pripcroča p n. obcinstvu zn vsa .stavbena dela kak-r tudi za izdelovanje vsakovrstnih načrtov, proračunov ter ku- lavdacij po najnižjih cenah. HIŠA z gostilno v eni najbolj živahnih ulic v Ljubljani s hlevom in šupo, gostilniškim in vrtom za zelenjavo; pod hišo je 20 m dolga in do 4 m visoka klet. Hiša je pripravljena tudi za vsako drugo obrt, je še 16 let davka prosta — se proda radi bolezni. Poizve se: Prisojna ul. 5. Dobro krepilo zazelodcno slabost in za one, ki so se prehladili ali prenajeli ali si pa z zaužitjem slabih, za prebavo težkih, prevročih ali premrzlih jedi nakopali neprijetnosti v želodcu, kakor katar, krče, bolečine, napihnjenost itd. mr je dr. Elgelnov „BALDRIANU M". "WS .Baldrianum' se izkaže pri takih neprijetnosvih, dokler niso še razvite, kot dobro želodčno vino z izvrstnim vspehom in zabranjune tudi slabe posledice, kakor nervozHeto, nespečnost, omotico, «fisko itd. Vsled njegovih sestavin, ki so samoško vino z motovilčnimi kapljicami, mali- novec in črešnjevec, vplipa ,Baldrianum* tudi pospešujoče pri zaprtju in za- jtdno krepilno na eel človeški Organizern. Dr. Engelnov „BALDRIANUM" ne vsebuje nikakih škodljivih sestavin ter ga lahko prenašajo siabotne osebe in otroci tudi pri daljšem uživanju. Najboljše je, če se ga zavžije zjutraj na tešče ali pa zvečer predno se gre spat eno čašico kakor za likerje. Za otroke in siabotne osebe se razredči &OO- „BALDRIANUM" ¦€>€>€> mm illinium z vročo vodo ter se mu pridene nekaj sladkorja. iiiiiiiiJiiiiMiin Dr. Engelnov „Baldrianum" se dobiva v steklenicah po 3 in 4 K v vseh lekarnah, mirodilnicah in boljših prodajalnah jestvin Goriško-Gradiščanske. V Gorici, Korminu, Gradišču, Romansu, Ajelu, Dolgempolju, Ronkah, i Tržiču, Ajdovščini, Gor. Idriji, Tolminu, Kanalu, Čedadu, Vidmu, Palmi, Červinjanu, Ogleju itd. se dobiva v lekarnah. Tudi pošiljajo goriške lekarne dr. E n g e 1 - n o v „Baldrianum" ------------po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogerske.------------ ---------=|n Svarl se prcd ponarejartjem! n| Zahtevajte izrecno Dr. Zngel-riov „Jßaldrianum". Svojl k svojim! Svoji k svojim ! MIHALJ TURK na Kori\u št. 6. priporoca slavnemu obcinstvu svojo BRIVNICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za maskiranje pu primerni ceni. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivecv Qo- rlci Gospodska ulica St. 1 se priporoca si. slovcnskeniu obcinstvu i/. mesta in i dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in strižc tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zmerni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska dela ter kupiije ženske läse po 12 Kin naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, št. 1. VV flova trgovina z železnlno "TU Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrst- nega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo- sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidua, prijazna in domača. Cenjeuemu obcinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. Lepo in praktično božično darilo za vsakogar ! Daruiemo 3000 porou črevljeu. Odločili snio se, d-i v svrho upHjave naše tvrdke darujemo 301H) parov našili izvrstnih Chevreau (sevrö; črevljev le pioti plaeilu dela v znesku'K 14. - Na5i Crevlji so iako elegantni (moderna forma, trpežni) in stancjo tUuaaic 3 pari K 36. — S temi crevlji vam napravimo v resnici lep dar in stavimo le ta pogoj, da priporočate naše črevije v krogu svo- jih znancev. Bodite pre- pričani, da bodete dobro postreženi, ker računimo, da se bode trgovina raz- širila le z vašim priporo- čilom. — I'revlje daru- jemo le do 31. decem- bra t. 1. — Pripor«- čamo torej, da koj na- ročite črevlje, ker imamo le 3000 parov za darovati. Naročila se izvršuieio po vrsu Kot priii.ijajo; ko bode 3*JvH) parov poda rovunih bodem tuizua- nili, ker bodo potem 3 pari stali K 3ti. Do ta krat pa dobite lc y.a K 14 'A part« crovljiw, j, katerimi lioiitte jtotov«» za- dovoljni. PoMjemo vam po izliori najboljse ženske ali moSke črevlje v vsaki ž«-- Ijeni večini. Če vain ne konvenira po^iljatev, jo ra- devolje spiejnuMiio nazaj, tako da i)S ri/ika pri na- ročilu. — Črevlje pošiljamo proti povzetju ali predplac'lu. Naro^ila naj se poSljejo na nasiov: Schuhfabrik In Oswieclm N.ro 2o5, Avstrlja. Kupujte! le pri tvrdki Kupujte! Kerseyani & Cuk GORICA- Stolnl trg štev. 9 - |(Piazza Duomo) ker ta van» nudi lp'.najboljse in najcenoje Sivalne stroje, dvokolesa, puške, samokrese, »Gramofo- nov« in plošče, vsakovistno knietijsko orodje, slamoreznice, stiskalnice, drozgalnice (stroje za -- masteiije grozdje) orala.|brane itd., itd. — j . „Original Victoria" šivalni stroji I so pripravni za unielno vezanje in krpanje, imajo ¦ L lahkitek,šiva3o i.aprej in nazaj. Original Vir- I I tcria ši"vaini so napravljeni z dvema gasovama \ r za hitri in poöasni tek, so po 20 letni rabi še vcdiio bn'Zsumin. Z „OriginalJVicturi»" stroji j "se nap'ravrv" eni ipinuti od 2000 do 3000 ubo- p dov (štihov)^Za „Originalni Victoria" šivalne I stroje jamčimo 10 let. ^^ 'l^Trvdka EERŠBVANI & ČUK, ^^^ jopazarja cenj. ^ojesarje, da ima ko- Hj^gk "Ieša raznih tovamT kakor Pu ch, W$l§§ Sty;ria, Wafseiirad, Dürkopp SUUBaHM terldoniačelizdelke. Vsak kolesar, katen kupi pri tvrdki Kerše- v a n i & Čuk dvokolo, dobi solidno in pošteno I postrežbo in si je objed- nern tudi prihranil naj- manje K 30, ker tvrdka ne vračuna provizije zastop- nikov ali posredovalcev. Vsled tega je pri tvrdki k Kertevani in Čuk po , ceni blago. ifiEB15 ^ i tvrdka EBRŠBVANI & CÜK daje tudi na mesečne obroke. \ Ceniki se razpoSlljajo zastonj in franko.