POŠTNINA PLAČANA Leto II. št. 28 Trst 16. oktobra 1948 IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. UREDNISVO IN UPRAVA V TRSTU, UL. RUGGERO MANNA ST. 29. TELEFON 27—947. CENA: POSAMEZNA ŠTEVILKA 15,— LIR, 6 DIN. NAROČNINA: LETNA 350,— LIR, 85.— DIN; POLLETNA 180,— LIR, 45,— DIN. ČEKOVNI RAČUN »LJUDSKA ZALOŽBA TRST, ŠTEV. 11546. — CENE OGLASOV: ZA VSAK MM VIŠINE V ŠIRINI STOLPCA 40,— LIR. Cena lir 15 Degradacija tržaške trgovine Pred tednik Zveze italijanskih trgovcev je pred kratkim podčrtal v nekem italijanskem gospodarskem časopisu velike težave, s katerimi se morajo danes boriti zlasti italijanski trgovci na drobno. V dokaz za svoje trditve je navedel, da so v prvem polletju tega leta dosegli menični Protesti v Milanu vsoto 4 milijard lir, to je trikrat toliko kakor v istem obdobju preteklega leta. Med vzroki globoke krize v italijanski trgovini je naštel splošne teak oče gospodarske' narave, davčni pritisk itd. So pa tudi druge okoliščine, ki povzročajo škodo italijanskim trgovcem. Med 'temi je »neizprosna in nepoštena konkurenca« — tako se je izrazil Predsednik Zveze, s strani razbili ustanov, kakor zadrug, političnih organizacij, kmetijskih konzorcijev itd., ki izvršujejo svoje posle pod mnogo boljšimi Pogoji zlasti v pogledi« davčnega' 'bremena. Poleg tega se je poj ar vila v Italiji prava inflacija trgovinskih dovoljeni. Kot gobe -so hanireč brez vsakega reda vsepovsod zrasle stojnice-, /Vdzički, kioski, kjer razprodajajo najrazličnejše predmete večkrat brez Vsakega dovoljenja. Pa tudi mno-'ge trgovine se bavijo bre-z dovoljenja s prodajo blaga, za katerega -nimajo licence. Zveza italijanskih trgovcev je že storila korake, za zdaj -v krajevnem okviru, za odstranitev vseh »ne-tedn-osti«, k-i pd mnenju trgovske Vveze ogražajo obstoj kategorije trgovcev. * * Kaj naj rečemo o postopni degradaciji trgovine v samem Trstu? Ka-t°r gobe rastejo v Trstu nove »trgo-V|t>eti. Vprašanje je seveda, kakšnei s° te trgovine. Samo en primer: na ,rSu Skorklje se ti čez noč pojavi st°]nica in za njo nov trgovec s sad-letu in zelenjavo. Ulico nižje: nova st°jnica, za njo ena ali dve žensk:, 6a njej nekaj kilogramov grozdja. Tržaška javnost se vprašuje: Od ti novi trgovci in trgovke, ti ®°vsem novi obrazi? Kdo jim je dal °brtnieo? Saj je vendar v isti ulici, Sekaj korakov od stojnice stara trgoma s sadjem in zelenjavo, levo pa Br°dajalnica Delavskih zadrug, ki ®r°daja tudi sadje. Z druge strani, Se oglašajo trgovci s protesti, češ od zahtevajo davke, a nikdo jih ne Zašcitj pred konkurenco doseljencev, k’ jim umetno ustvarjajo mesta, da Polagoma izpodrinili domačine; vse *° iz političnih razlogov. 2e po prvi vojni je bil naval takš-®ih »trgovcev« iz Italije velik in s Bobiočjo oblastev so se kmalu vrinili * tržaško skupnost ter polagoma prilli izpodjedati tla domačinom. Tako ^ vstalo na stotine takšnih »trgo-v'h«, čeprav je vladalo splošno mrt-v>lo v tržaškem gospodarskem živ-lenju Fašistični listi so tedaj prina-al* poročila o naraščajočem številu pisanih tvrdk, da bi dokazali, da se . t$t gospodarsko dviga. V resnici je ^ 0 samo za drobitev solidne domače trgovine. Trst je danes kljub splošnemu gozdarskemu mrtvilu in pri vsej rezposeiposti privlačna točka za r°bno špekulacijo. Za male lokale e Se vedno plačujejo razmeroma Kromne vsote. V resnici produktivno delo ne privlačuje, ker je prečko, Jasno je, da dolgo tako ne 10)de, ker je neproduktivna špeku-*>Ja podobna pijavki, ki pije kri e$u zdravega gospodarstva. Od te thatične drobitve trgovine mina- nte, o Škodo samo pravi trgovci, temveč vsa javnost, saj je dognano, da opotrebna množitev trgovin in propalale povišuje cene. ^ Gdansku svobodne cone 2a države TRŽAŠKEGA ZALEDJA ^ tudi v Gdansku bodo 1- sep-embra- tega- leta dodeliti sivobodne istaniške cone Cehoslovaški, Ju Romuniji in ZDA po J edu Sčečraskega pristanišča, j.er 'So že v veljavi podobne olaj-te od 1. avgusta 1948. i(/bačilno je- dejstvo, da poljske jAjC nudijo državam v njihovem jj edju vise ugodnosti, medtem v Trstu ne najdejo n. pr- niti erne-ga skladišča za Jugosla- bfirn- Vji Vj“’ za katero je jugoslovanska Qa že davno prosila. Trgovina zahteva znanje jezikov V zadnjem času je propagandni oddelek za pospeševanje zunanje« trgovine v angleškem ministrstvu za trgovino prejel; od svojih predstavništev v inozemstvu, predvsem v čezmorskih deželah, vse polno pritožb, češ da angleški izvozniki ne upoštevajo dovolj krajevnih razmer v zunanjem svetu, predvsem ne Jezika domačega prebivalstva. Angleški izvozniki tiskajo brošure in razne propagandne kataloge samo v angleškem jeziku brez prevoda. Pogosto so dodani samQ nepopolni prevodi, ki često zadenjajo na kritiko. Kupci hočejo imeti jasen pregled o kupljenem blagu, in to v jeziku, ki ga razumejo. Potrebne so dobre ilustracije in natančni podatki. Ogromen primanjkljaj v ital. proračunu Poslanca Corbino in Tosi sta pred ložila finančnemu odboru italijanskega parlamenta poročilo o stanju tekočega proračuna. Proračun pred videva 1251,7 milijarde izdatkov in 800,7 milijarde dohodkov. To se pra- vi, da znaša primanjkljaj 451 milijard. Ce se temu primanjkljaju doda še primanjkljaj gibanja kanta-lov, nastane celotni primanjkljaj 512,7 milijarde lir. Zaostanki neporavnanih državnih dolgov iz preš-njega proračuna, ki padajo na novi proračun 1848—49, znašajo okoli 100 milijard. Državni dolg je znašal dne 30. junija 1948 1.711,867 milijonov, kateremu je treba dodati okoli 700 milijard pasivnih zaostankov in ostale državne dolgove Italijanski banki. Tako pridemo do skupnega državnega dolga 2.615 milijard. I ansko leto je 30. junija znašal skupni državni dolg 1.972 milijard lir. * * ZA VSAKO KRAVO POLDRUGO TONO SUFERFOSFATA Prejšnji teden je odplula lz Dublina tovorna ladja »Menuapia« s prvo pošiljko irske živine, namenjeno Italiji. Živino bodo izkrcali v Anversu, odkoder bo po železnici prepeljana v Italijo. V smislu italijan-sko-irskega sporazuma bo Italija izvozila v Irsko po pol drugo tono superfostata za vsako glavo goveje živine. Jia?.!tlai'(i u Hopla dokm go!>poda%’Juiga napicdha IMvJiega področja Na pobudo gospodarskih kro-j c v bodo v. Kopru, pod okrittjen 7UJA priredili v. času od 17- do Ì4. oktobra razstavo gospodarje delavnosti jugoslovanske cole Sto-ja. Upravno in gospodarsko središče istrskega področja Vržaškega ozemlja bo ob tei pri-iki Zaživelo svojevrstno življe-ije. Ne gre za navadno trgovsko ■azstavo, kakršnih smo bili do-lej n'avajeni, temveč za priredi-ev, ki bo po zamisli organiza-orjev. živo iVs nazorno prikaza-a vse bistvene gospodarske pa-wge cone, dosedanje uspehe ter >odoče razvojne možnosti v okvi u skupnih naporov in načrtne-la gospodarstva. S tega vidika iredstavlja pobuda novost, ki bo e zaradi tega privabila v Koper rmogo tuj ih obiskovalcev, zlasti z Trsta. Brez posebnih predpriprav ja tričel posebni inicijativni odbor stvarno organizacijo razstave ired dobrim mesecem. Prvi u-peh organizatorjev je bil ta, da im je uspelo priključiti k sode-ovanju skoro vse gospodarske i stanove področja in vse^ sloje lelavnega ljudstva. Množično so-lelovanje in množična udeleži-ev na razstavi bo morda najzna-iVnejša poteza prireditve in bo rredstavljala tudi u tem pogledu \a nas pravo novost. Na razstavi bodo sodelovale med drugimi ise kmetijske zadruge koprskega in bujskega okraja, okrog 50 ibrtnikov, vsa domača industri-a, ter večje število posameznih azstavljalcev. Razstavlialne prostore bodo u-edili’ u nedovršenem poslopju ob ebači koprskega pristanišča, po-eg ribarnice. Z veliko iznajdljivostjo je tehnično vodstvo pn-editve rešilo vrsto praktičnih >roblemov u zvezi s post croi j a-ijem razstavljalnega prostora in splošno ureditvijo razstave. E-tetska oprema, ki bo V neri izdelana iz tesa, je pod nad. 'orstvom posebne komisije, ki je estavljena iz znanih domačih u netnikov in slikarjev. Največji obseg bo zavzela raz-tava poljedelstva. Vse panoge -.metijstva — vrtnarstvo>, vino iradništvo, sadjarstvo, zivinore-a čebelarstvo in sviloreja odo nudile ogledovalcem svoje roizvode v vsej pestros t, na lazale pa bodo obenem smernice :a pospešitev, proizvodnje o j o dede količine kolikor glede ka-zovosti pridelkov. Zadružno ziv-jenje področja bo prikazano v )osebnem oddelku. Ribištvo bo imelo seveda na azstavi častno mesto. Prikazali >odo pomen ribiških lovišč, ri-tarsko opremo in razne načine ova. Zanimanje bo gotovo yz ital akvarij, ki ga bodo ribi« « V.ovega grada in Umaga oskr o-ali z raznimi živimi ribami. Istrsko obrtništvo se bo brez Ivoma dobro izkazalo Z raznimi proizvodi, zlasti y mizarski, kolar ski in drugih strokah. Na razstavi bo posebno poudarjen pomen male industrije za izdelavo ribiških in športnih čolnov, ki je dobro znana tudi izven ozkih meja našega ozemlja. V posebnem oddelku bodo prikazane velike, deloma še neizkoriščene turistične možnosti področja. V. istem oddelku bodo tudi razstavili mnogo folklornih predmetov., ki jih vodstvo razstave zbira Z veliko težavo, ker so bite vse že obstoječe folklorne zbirke uničene sz dobi fašističnega zatiranja istrskega ljudstva. Do izraza bo prišla na razstavi tudi živilska industrija, ki ima v poljedelstvu in ribištvu osnovne surovinske baze za svoj obstoj in na daljni razvoj. To bi bili v: glavnih potezah obrisi letošnje gospodarske prireditve v Kopru. Vzporedno z razstavo pa se bo vršila še vrsta, prireditev, gospodarskega, kulturnega in zabavnega značaja, ki bodo dali razstavi poseben vseljudski značaj. Sporazum med severnimi pristanišči »N'ieuwe Rotiterdamse Courant« jaylja, da je bil v načelu dosežen sporazum med Beneluxom in Biconi] o glede razdelitve prometa, toda samo v smislu, da bi Nemčija, oziroma uprava Marshallovega plana (ECA) dajala naročila neposredno belgijskim, oziroma ho-lejndlskšim prevoznikom. Ta vest ■se ne potrjuje, pač pa javljajo iz Washingtona, da je ECA dala pobudo za nova pogajanja. Belgijski minister za zunanjo trgovino Xavier Vandenstraeten je po najnovejših poročilih izjavil, da je bil med državami Beneluksa in Bi-conije dosežen sporazum glede usmeritve prometa v okviru Marshallovega načrta čez belgijske in holandske luke. Blag0 odpravljeno v Nemčijo pojde tudi čez te luke v razmerju, ki je veljalo za predvojni tranzit. V Anversu računajo, da bo na ta način dobilo delo mnogo nezaposlenih pristaniških delavcev, katerih število znaša že 7.000. Ustanovljen bo poseben belgijsko-holandski odbor, ki bo vzdrževal stike z zapadno-nemškimi oblastvi. Anversu bodo določili posebno količino tranzita — okoli 1,5 milijona ton. * * * Promet meti' Anglijo in Madžarsko pojde čeiz zapadne luke- An-gleško-madžarska trgovinska pogodba vsebuj e dcV očbo, po kateri se bo začel promet med Anglijo in Maržarsiko čez holandska, belgijska in francoska pristanišča. Nemške in jadranske luke po vserti tem ne pridejo v poštev• Nemčija prihaja v poštev pri prevoznih po suhem, po’eg poti čez Avstrijo, Svico in Francijo. Čedalje tesnejše sodelovanje med Vzhodom in Zapadem Ustanovit e v stalnega trgovinskega odbora Na pobudo Sovjetske zveze je v Ženevi zasedala Gospodarska komisija za Evropo. Sovjetska zveza je že v začetku tega leta predložila, naj bi gospodarska komisija na poseb-^nem (sestanku: -preučila vprašanje trgovinskega in industrijskega odbora v okviru Gospodarske komisije. Sestanka v Ženevi se je udeležilo 22 držav. Na predlog Belgije in Holandije je bil ustanovljen stalni trgovinski odbor. Predlog je prodrl z 10 glasovi; proti ni glasoval nihče. Predstavniki vzhodnih držav so se vzdržali glasovanja z motivacijo, da je bil holandsko-belgijski predlog preozek. Sovjetska zveza je predlagala tudi ustanovitev industrijskega odbora. Ta predlog ni prodrl, češ da že obstajajo podobne ustanove v okviru Gospodarske komisije. Zapadni tisk z zadovoljstvom ugotavlja, da je to zasedanje Gospodarske konference popolnoma uspelo, kar pripisuje lojalnemu sodelovanju predstavnikov vzhodnih držav. Namen ustanovljenega odbora je pospeševanje trgovine med vzhodnimi in zapadni-mi državami. Avlomolilski nadomestki za llzM Na zasedanju gospodarskega odbora v Ženevi, ki je pričel s svojim delom 27. septembra in na katerem je prisotnih 22 držav, so dosegli — kakor poroča Associated Press — prvi sporazum, ki se nanaša na izmenjavo blaga med za-padno iin vzhodna Evropo. Gre za načelni dogovor, po katerem bo Italija nabavljala Jugoslaviji, Ce- Predsednik upravnega odbora Mednarodne banke John J. McCloy je podal svoje tretje letno poročilo o stanju banke in svetovnega gospodarstva. Predsednik je izrazil dvom, da bi zapadne evropske države dosegle predvojno življenjsko stopnjo, ako ne zrušijo svojin carinskih zidov, ki ovirajo mednarodno trgovino. Dalje trdi predsednik, da ne bo dovolj obnoviti predvojno trgovino in proizvodnjo v 'Evropi. Proizvodnjo je treba še bolj pospešiti in znižati proizvodne stroške. Poti evropske trgovine se morajo odpreti, da bi ustrezale osnovnimi izpremem-bam, ki so nastopile na svetu. Modernizacija zapadne evropske trgovine in industrije sta mogoči samo pod pogojem, ako se proizvodnja obrne od potrošnega blaga h kapitalnemu. Potrebno je izvesti standardizacijo proizvodov in v nekaterih primerih podaljšati delovni čas. Banka je do zdaj podelila za 525 milijonov dolarjev posojil, vendar ni mogla razviti vseh svojih sil, ker je zaradi politične napetosti ogrožena gospodarska in finančna stalnost v Pri vsej politični napetosti, ki se opaža na zasedanju OZN v Parizu, Anglija mirno nadaljuje pogajanja s Sovjetsko zvezo, Jugoslavijo in Poljsko za sklenitev trgovinskih pogodb. Sovjetski in angleški trgovinski izvedenci so po vesteh iz Londona že končali pripravljalno delo s tem, da so sestavili sezname blaga, ki so ga omenjeni državi pripravljeni izmenjati. Iz angleških krogov še ni mogoče zvedeti posebnih podrobnosti, pač pa je predstavnik vlade izjavil, da so pripravljalna dela za pogodbo s Sovjetsko zvezo dokončana. Vse kaže _ vsaj tak0 se glasijo vesti iz Londona _ da je jugoslovan-sko-angleška trgovinska pogodba že pripravljena. Podpisana še ni bila, ker še ni bil dosežen dokončen sporazum glede višine jugoslovanske odškodnine za angleška podržavljena podjetja v Jugoslaviji. Jugoslavija je pripravljena plačati primerno od- škoslovaški, Poljski in Romuniji nadomestne kose za 60.000 avtomobilov proti uvozu železnih razdrtim, železne rude ter bakra- Podrobnosti bodo obravnavali kasneje z neposrednimi dbgovori medi zainteresiranimi državami. Svoj čas so omenjene dežele prejele Po UNRRI ali v okviru zakona) o zakupu in posojilu okrog 160.000, aivitomobiilov v skupni vrednosti 85 milijonov dolarjev. Pomanjkanje nadomestnih kosov v zadnjem času vedno bolj otežuje uporabo teh vozil. Za nabavo nadomestnih kosov je Italija prvotno zahtevala plačilo v čvrstih valutah. Ker so italijanske zaloge tega materiala omejene, je verjetno da bodo sldenili podobne dogovore tudi z ostalimi državami zapadne Evrope. TUDI SCELBA GLEDA NA VZHOD Ob otvoritvi 26. sejma v Padovi, na katerem je zastopano okrog 1.200 razstavijalcev, je italijanski minister za notranje zadeve Sceiba v svojem govoru poudarili, dd bi moral sejem v Bariju predstavljati most za poslovne zveze z Bližnjim vzhodom, medtem ko bi morala Padova gledati predvsem na Srednjo Evropo in na Balkan. »Mednarodna zamenjava blaga, je dejal Scriba, je osnova za mirno mednarodno sodelovanje, ker pridejo vlade in narodi, ki se razlikujejo pa ideologiji in političnem sistemu, lahko v stik po posredovanju svobodne trgovine- Mi nudimo to pot in bomo srečni, če bomo s tem dosegli tesnejše sor delovanje tudi na političnem področju«. mnogih predelih. Banka je podelila naslednja posojila: 250 milijonov dolarjev Franciji, 195 milijonov Holandiji, 40 milijonov dolarjev Danski, 12 milijonov Luksemburgu, 16 milijonov Kitajski in 12 milijonov štirim holandskim plovnim podjetjem. »Agence France Presse« poroča izi VVashingtona, da odbor Mednarodne banke preučuje vprašanje posojila 10 milijonov dolarjev, ki naj bi ga banka podelila zapadnim evropskim državam za nakup lesa v srednji in vzhodni Evropi. Upravni odbor je naklonjen tej akciji. Poleg tega bi Poljska, Jugoslavija, Češkoslovaška, Finska in Avstrija prejele posojilo za moderniziranje turizma. Posojilo 10 milijonov dolarjev za nakup lesa pa bi bilo razdeljeno med Francijo, Belgijo, Luksemburgom, Holandijo in Italijo. V diplomatskih krogih v Washingtonu so mnenja, da bi Mednarodna banka z .omenjeno akcijo pripomogla k pospešitvi izmenjave blaga med zapadnimi in evropskimi državami. Češkoslovaški je že bilo nakazano posojilo 6 milijonov dolarjev. škodnino, toda ne v višini, ki jo še vedno zahtevajo Angleži. V istem času, kakor se ugodno razvijajo angleško-sovjetska in an-gleško-jugoslovanska pogajanja, so se pričela angleško-poljska pogajanja v Varšavi. Namen teh pogajanj je, da se obseg poljsko-angleške trgovine poveča in tako razširi obstoječa poljsko-angle^ka trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena maja 1947 za dobo treh let. V smislu te pogodbe bj Poljska izvozila v Anglijo blaga za 23 milijonov funtov, uvozila pa iz Anglije za 35 milijonov funtov. Zdi se, da hočejo Poljaki skleniti pogodbo za dobo petih let. V Londonu v načelu ne odbijajo tega predloga, vendar so bolj naklonjeni pogodbi na krajši rok. POGAJANJA Z ROMUNIJO Angleži se pogajajo tudi z Romunijo. Za zdaj ne gre za sklenitev prave trgovinske pogodbe, pač pa sa-m0 za določene kupčije. Za Anglijo se pogaja poseben poslanec Frank Pinnock, ki ga je odposlalo na Balkan angleško ministrstvo za prehrano. Anglija bi sklenila trajno trgovinsko pogodbo edino v primeru, ako Romunija pristane na odškodnino za podržavljeno angleško imetje. Angleži bi radi zdaj kupili večje količine žita in brane, in sicer zahtevajo cene, ki so v veljavi na svetovnem trgu. V zameno bi Romunija kupila na Angleškem razne Industrijske proizvode. Trenutno so bila pogajanja v Bnkareštu prekinjena, ker je Frank Pinnock odpotoval za nekaj dni v smeri Beograda. ZA UREDITEV PROMETA NA DONAVI V Bratislavi se bodo v kratkem sestali odposlanci Češkoslovaške, Poljske, Sovjetske zveze, Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Avstrije, Svice in Madžarske, da bi se pogajali o ureditvi vprašanja zavarovanja in reasikuracije prevozov rA železnicah v srednji in vzhodni Evropi, kakor tudi na Donavi. AVTOMOBILSKI PREVOZ BREGENZ — STRASBOURG Sredi septembra je Avstrija u-vedla avtomobilsko tovorno progo med Bregenzom in Strasbourgom na Renu. Avstrija računa, da bo na ta način prihranila velik del deviz, s katerimi je doslej poravnavala prevozne stroške po Renu od Bazla navzdol. Po uvedbi nove avtomobilske proge bo Avstrija plačevala samo še 15,5% prevoznih stroškov v francoskih frankih (poprej pri prevozu čez Bazel in dalje po Renu 53% v švicarskih frankih na relaciji Passau - Aachen pa celo 75% v dolarjih). S tem si je, Avstrija občutno skrajšala in pocenila pot do Rotterdama in Anversa. Tranzit na bohinjski progi odprl Po sporazuma med predstavniki STO-ja, Jugoslavije, Italije, Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske o uvedbi neposrednih (direktnih) tarif za tranzit čez jugoslovansko ozemlje so se končno železniška ravnateljstva omenjenih držav zedinila, da se 15. oktobra odpre tranzit čez jugoslovansko ozemlje po bohinjski progi (Jesenice-Nova Gorica-Opčine-Trst). Za zdaj so bili vpeljani 3 pari vlakov, v primeru potrebe pa Jq predvidenih več, celo do 16 parov vlakov. Bohinjska proga, ki Je bila med vojno težko poškodovana^ je^ bila obnovljena. Zamenjati je treba še samo nekatere začasne mostove in viadukte. To delo je zdaj v teku. Večin0 postaj je bilo treba zgraditi popolnoma na novo. Bohinjska proga bo kmalu povezana tudi z južno, ko bo dograjena zveza Dutovlje-Sežana. Računajo, da bodo dela končana tja do novega leta. Po uvedbi tranzitnega prometa na bohinjski progi, bo stekla železniška proga Repentabor-Opčine čez mejo med STO-jem in Jugoslavijo. (Za zdaj je odprt samo tovorni promet.) Obračunavanje prevoznih stroškov za tranzit (čez tuje ozemlje) se vrši po starem običaju, t. j. v švicarskih frankih. Ko se železniška ravnateljstva sporazumejo glede nekaterih podrobnosti, bo odprt tranzit čez jugoslovansko ozemlje v Trst tudi po progi Južne železnice (St. Hj-Maribor-Ljubljana-Sežana), ki je kot dvotirna za tržaški premet še valnejSa kakor bohinjska. Z uvedbo tranzitnega prometa čez jugoslovansko ozemlje po znižanih tarifah, ki na-domestujejo nekdanje jadranske tarife, bodo odstranjene vse prometno-tehnične težave v tržaškem zaledju, kar bo v veliko korist tržaškega gospodarstva. Usmeritev vsega prometa iz Češkoslovaške in Avstrije samo na eno progo (čez Trbiž in Videm) je bila pač nenaravna in zaradi tega neekonomična. Mednarodna banka za pospešitev trgovine med Vzhodom in Zapadem Anglija se pogaja z ZSSR, Jugoslavijo in Poljsko JUGOSLOVANSKA PETLETKA V1.1949 taktika fronte v globino Na zadnjem zasedanju zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ je predsednik gospodarskega sveta in: planske komisije Boris Kidrič podal nadvse zanimiv analitičen pregled dosedanjih rezultatov jugoslovanskega planskega gospodarstva in orisal smernice za bodočnost. Iz njegovega govora podajamo v naslednjem najvažnejše odlomke. V celoti vzeto bo Jugoslavija dosegla v rudarski proizvodnji leta 1948 70,5% kapacitete, ki je določena po petletnem planu za konec leta 1951. Leta 1949 se bo po načrtu ta odstotek zvišal na okrog 90%. S tem je in bo industrijska m rudarska proizvodnja zdaleč presegla linijo vzpona, ki jo je postavil petletni plan. Pozitivna slika celote ima pa tudi: svoje negativne posameznosti; med1 temi je v prvi vrsti neenakomernost v napredovanju posameznih panog. Hitreje kot je to določeno po planu napreduje: proizvodnja premoga, črna metalurgija, metalurgija in predelava barvanih! kovin, Industrija in; predelava kovin, industrija lesa, papirja in celuloze, usnja in obutve, tobaka ter filmska Industrija. Tempa naraščanja določenega po petletnem planu se držijo: proizvodnja električne energije, kemična Industrija, industrija gradbenega materiala. tekstilna in živilska industrija. Za petletnim planom zaostajajo: proizvodnja in predelava nafte, Industrija gumija in proizvodnja in: predelava nekovin. Glede zaostajanja proizvodnje nafte je govornik poudaril, da bodo leta 1949 izdelali toliko vrtalnih garnitur za izkoriščanje velikanskih plasti bituminoznih škriljevcev (ki dajejo tudi letalski bencin), da ne bo potrebno Jugoslaviji že leta 1950! uvažati niti kapljice nafte. V elektroindustriji še ne izkoriščajo velikih kapacitet, kar pa se bo izvajalo tekom leta 1949. Industrija gumija bo morala rešiti vrsto vprašanj, vendar pa so pogoji za prihodnje leto ugodni, ker bodo pričele obratovati; velike naprave za proizvodnjo plastičnih mas. V industriji nekovin pa bodo izkoriščali velika bogastva azbestnih vlaken, tako da bodo prihodnje leto azbest že Izvažali. Neenakortiernost med posameznimi panogami Industrije je v prvi vrsti posledica anarhičnega razvoja v industriji stare Jugoslavije, dalje od; težav pri nabavi strojev iz inozem-svta. V tem pogledu pa se vzroki teh težav po svoji objektivni težini; postopoma zmanjšujejo, ker se jugoslovanska industrija naslanja vedno bolj na lastne sile. S0 pa tudi subjektivni vzroki neenakomernosti v napredovanju posameznih industrijskih panog. »Smo sicer mnogo napravili«, je poudaril govornik, »toda včasih premalo dokončali«. Posamezna vodstva sQ se večkrat borila na preširoki fronti; to je vlada tudi dopuščala, ker so s tem odkrivale še neznane gospodarske rezerve. Vendar bodo odslej, uporabljali predvsem taktiko fronte v globino. Plansko leto 1949 bo zaradi tega potekalo v znamenju boja za uresničenje osnovnih nalog, ostrejše koncentracije ter poostritve planske discipline proti izgubljanju na široki fronti. Ko bo z novim postopkom odstranjena neenakomernost v napredovanju posameznih panog bodo za zadnje dve planski leti ustvarjeni pogoji za nov prehod na široko fronto. Glede investicij (ki zavzemajo kapitalno izgradnjo v industriji in kmetijstvu ter postavko za izboljšanje družbenega standarda) je jugoslovansko gospodarstvo izvršilo leta 1947 12,5% vseh investicij celotne petletke. Letos.se bo ta odstotek povečal na okrog 45,5, prihodnje leto pa že na okrog 60% celotnega predvidenega plana. Leta 1949 bodo torej izpolnili 90% kapacitete industrijske proizvodnje, medtem ko bodo investicije znašale le 60% celokupnega plana. Ta razlika (30%) izvira iz. dejstva, da je ali bo na eni strani industrija zahtevala manjše investicije kot so jih predvidevali, na drugi strani pa iz dejstva, da niso dosegle investicije v kmetijstvu in v izgradnji družbenega standarda predvideni razvoj. V kmetijstvu je Jugoslavija dosegla leta 1947 88% predvojne proizvodnje (ali 60,5 kapacitete določene za konec petletke), leta 1948 103,5% (71%) leta 1949 pa, če bi ničesar ne investirali 109, odstotkov (77%). Tempo porasta bi se potemtakem med letom 1948 in 1949 v tem primeru zmanjšal na-pram porastu med letom 1947 in 1948. Prav zaradi tega proučujejo zdaj tri velike načrte, ki bodo zahtevali velike investicije, in sicer: pospešenje dela na prekopu Donava—Tisa—Donava, posušitev Lonj-skega polja, ki bo lahko dalo več pšenice kot ves obvezni odkup v LR Hrvatski ter osušitev Skadar-skega jezera, kjer bodo lahko pridelovali najfinejše vrste bombaža. Na- raščanje števila industrijskega delavstva pa bo v prihodnjem letu narekovala večjo pozornost pri graditvi stanovanj. Dva nova prekopa v Jugoslaviji Te dni so. začeli trasirati asanacij-sko-melioracijska prekopa Sava-Dri-na in Tinja-Sava, s katerima bodo pridobili v srednjem Posavju in v Semberiji okrog 13.000 ha obdelovalne zemlje. Prekop Sava-Drina bo potekal po najrodovitnejših predelih Semberije in bo zbiral vodo potokov in rek z Majevice. Ti potoki so doslej preplavljali nad 8000 ha zemlje v najrodovitnejšem predelu Semberije. Prekop bo imel presledke za odtok pri visokem vodnem stanju a v sušnih letih bodo po njih spuščali v prekop vodo za namakanje zemljišča. Prekop Tinja-Sava bo tekel čez veliko močvirje «Obeda» in tu zbiral vodo. S tem prekopom bodo pridobili okrog 500 ha rodovitne zemlje. To bo eden osnovnih prekopov za melioracijo zemljišča v tem delu srednjega Posavja. Pri trasiranju delajo mnogi mladi strokovnjaki, ki so se izučili lansko leto pod vodstvom izkušenih inženirjev in tehnikov. Pripravljalna dela bodo zaključena še pred zimo, tako da se bo neovirano začela graditev prihodnjo pomlad. * * »Juigokamamilaft je naslov novega jugoslovanskega podjetja, ki je bilo ustanovljeno v Novem Sadu in bo organiziralo predelovanje in izvoz kamilice- Podjetje se bo bavilo. tudi s prodajo drugih zdravlnih zelišč. Iz poljskega gospodarstva Poljska vlada je odobrila proračun v znesku 8 milijard zlotijev za razvoj zadrug. Vsled tega napovedujejo velik porast proizvodnje v kemični industriji zlasti na področju umetnih gnojil. Naprave in oprema za nove tovarne kemičnih proizvodov so večinoma sovjetskega izvora. V prvi polovici leta 1948 so tovarne v Chrzanwu izdelale 322 loko- Iz Frankfurta poročajo, da Je Zavezniška vojaška uprava izdala uredbo o zadnji emisiji nove nemške! valute v treh zapadnih conah Nemčije. Uprava je .odobrila Izdajo I milijarde nemških mark, kar bi po tečaju na črni borzi ustrezalo vrednosti 100 milijonov dolarjev. Kakor znano so Nemci po zadnji reformi, prejeli 5 novih nemških mark za vsakih 100. V smislu najnovejše uredbe bodo prejeli še po 1 novo nemško marko za vsakih 100 starih in s tem bo reforma zaključena. Nemška narodna banka »Bank deut-scher Laender« je bila pooblaščena, da izda skupno 6,700,000.000 nemških, mark za vse tri zapadne nemške cone, v katerih živi okoli 45 milijonov Nemcev. Prvotno je anglo-ameriško-francoska vojaška uprava dovolila izdaja 10 milijard nemških mark; ta vsota pa je bila pozneje znižana. To je bilo storjeno z namenom, da bi oblasti vplivale na tečaj marke v smislu deflacije. Ameriški tisk govori o gospodarskem čudežu, ki naj ga predstavlja najnovejša denarna valuta v zapad-ni Nemčiji. Tega mnenja pa niso v Svici, kjer nemška marka kvotira približn0 10 ameriških centov, izraženo v ameriški valuti. mnenje švicarskega finančnega TISKA Ameriški vojaški guverner v Nemčiji gen. Clay je te dni izjavil, da bo postala nova nemška marka v kratkem času »čvrsta« valuta. General je dodal, da bo JEIA (Joint Export-Import Agency). ki vodi zapad-no nemško zunanjo trgovino, i'plačevala dolarska nakazila v okviru Marshallove pomoči v nemških markah po tečaju 1 DM _ 30 centov. Prav; tako bo mogoče dolarje, namenjene za Investicije v Nemčiji, menjati v nemške marke po tečaju 1 DM_____30 centov. S tem se bo marka okrepila. V švicarskih finančnih krogih niso takšni optimisti glede bodočnosti nemške marke. Švicarski časopis »Finanz und VVirtschaft« odgovarja na nemške napade, češ da Švicarji' na svojih borzah namenoma potiskajo marko navzdol. Dejansko kvotira nemška marka na švicarskih borzah, 100 DM _ 30 fr.; kar ustreza izraženo v ameriški valuti 1 DM _ 8,-centov. (v Avstriji je po zatrdilu nemških listov DM dvakrat toliko vredna kakor v Svici.) »Finanz und motiv in s tem prekosile za 400% predvojno proizvodnjo. Omenjene tovarne izdelujejo zdaj ogromno lokomotivo, ki bo lahko vlekla 10 potniških vagonov z brziijo 110 km na uro. Varšava se naglo obnavlja. Do zdaj je bilo zgrajenih skoro 16.000 novih stanovanj, obnovljenih j'e bilo 17 km glavnih cevi za vodo. Mestnemu prometu so namenili že 371 novih vozil. V mesecu avgustu tega leta je zna. šal tranzitni promet v poljskih lukah okrog 1.590.000 ton, od tega POLJSKI PREMOG ZA FRANCIJO. V prvi polovici letošnjega leta je Poljska poslala Franciji 688.0Q0 ton premoga in kokisa. S tem se je Francija povzpela kot odjemalec poljskega premoga na drugo mesta Na prvem mestu je bila Švedska! ki je v istem razdobju uvozila 1,045.000 ton poljskega premoga. PROIZVODNJA ČEŠKOSLOVAŠKIH TRAKTORJEV NA POLJSKEM Poljska republika je doslej izdelovala v varšavskih tovarnah «(Jrsus» 100 traktorjev mesečno. Ta proizvodnja pa ne zadostuje za kritje velikih potreb hitre motorizacije in mehanizacije poljskega poljedelstva. Da bi pospešila mehanizacijo poljedelskih del je poljska vlada zaključila s Češkoslovaško republiko pogodbo, po kateri bo češkoslovaška kovinska industrija dala Poljski na razpolago ličenco za proizvodnjo traktorja «Zotor» ki je izdelek podjetja Zbrojovka v Brnu na Moravskem. Tovarna «Ursus» v Varšavi bo temeljito razširjena in v prihodnjih letih bo dosegla poljska proizvodnja traktorjev 10.000 komadov letno. NAPREDEK ČEŠKOSLOVAŠKE INDUSTRIJE Češkoslovaške papirnice so proizvedle v prvih osmih mesecih lega leta 173.465 ton papirja in celuloznih izdelkov. In sicer 159.644 ton celuloze, 173.164 ton papirja ter 49.658 ton cigaretnih papirčkov. Wirtscaft« trdi, da je bil tečaj DM nasproti dolarju umetno, to#se pravi previsoko postavljen. Denarna reforma v Nemčiji je bila izvedena na zgrešeni psihološki osnovi in preveč shematično. Čeprav so ameriške oblasti pri reformi osvooodile samo eno petino prejetih bankovcev in imetja, je ostalo v obtoku še mnogo denarja v zasebnih rokah. Dalje je bil storjen še ta pogrešek: v valutnem gospodarstvu so ostali v veljavi vsi nacionalsocialistični zakoni in prepovedana je bila zamenjava marke v tuje valute. Glede notranje: kupne moči nova nemška marka,, pravi švicarski časopis, je samo odnos med marko ln vrednostjo blaga v svobodni prodaji res gospodarski; le po tem odnosu se lahko ceni prava vrednost marke. Ta odnos tudi ustreza kupni moči nemške marke v inozemstvu. Iz tega sledi, da je bil uraden tečaj nemške marke postavljen previsoko. »Na ta način lahko vržeš domači javnosti pesek v oči, trdi omenjena švicarska revija, ne pa inozemstvu, ki pozna igro svobodnega trga«. »Finanz und VVirtschaft« nadaljuje, da se bosta tečaj marke! in vrednost' nemških obveznic utrdila edino pod pogojem, ako prične Nemčija lojalno izpolnjevati svoje mednarodne obveze. KAJ MISLI AMERIŠKO PODJETJE Nemški gospodarski list »Export-dienst« navaja mnenje neke severo-ameriške velike tvrdke o marki, odnosno o cenah nemškega blaga. Izl pisma tega velikega ameriškega podjetja je razvidno, da je bil tečaji nemške marke postavljen previsoko, to podjetje, je bila marka vredna računavanje po tečaju 1 DM 20 centov ne ustreza dejanskim razmeram. Pred prvo svetovno vojno, trdi to podjetje, je bila mardka vredna komaj 23,8 centa. Po dveh izgubljenih vojnah gotovo ni nemška marka vredna več kakor 20 centov. Kdor bi hotel podpreti marko na sedanji osnovi, bi gotovo samo zapravljal premoženje. Dalje je rečeno v pismu ameriške tvrdke, da se severo-ame-riška podjetja trudijo, da bi pospešila uvoz nemškega blaga. Toda blago, ki prihaja iz Nemčije ni kvalitetno. Dogaja se namreč, da špekulanti na hitro roko pokupijo večje» količine nemškega blaga in ga nato po visokih cenah skušajo prodati Ameriki. Tečaj nemške marke umeten V petrolejski dobi Po poročilih iz New-Yorka se Je ladjedelniški odbor ZDA odločil za gradnjo ogromnega števila petrolejskih ladij, katerih skupna tonaža bi dosegla 1,554.300 ton. Zgrajenih bo 60 petrolejskih ladij, po večini z veliko ionažo. Tako že gradi »Wel-ding Shipyard« v Norfolku dve ogromni petrolejski ladji s tonažo 30.000 ton. Petdeset petrolejskih ladij bo obsegalo po 26 d0 28.000 ton, 4 po 18.000, 4 nadaljnje po 16.500 in ena 8.300 ton. Stiri petrolejske ladje gradijo ZDA na račun inozemstva. Američani gradijo za račun »American Export Lines«, ki vzdržujejo proge med New-Yorkom in Sredozemljem, dve potniški ladji po 20.500 ton. I PODRAŽITEV PETROLEJA Sevemo-ameriška družba Phillips Petroleum Company je pravkar napovedala podražitev njenih) petrolejskih proizvodov. Po novih cenikih bo stal sod1 (baril) nerafiniranega petroleja 3 dolarje v primerjavi s 1,7 dolarjev v začetku L 1947 in 2,50 dol. na koncu istega leta- • * Proizvodnja jute v Indiji bo znašala letos okrog 400-000 bal, to je znatno več kakor v preteklem letu. Za oživitev Irt. gospodarstva Na seji gospodarskega sveta Tržaške trgovinske zbornice so 5. tega meseca obravnavali vprašanje ustanovitve urada za kompenzacije in, študijskega krožka za preučevanje, medharodne trgovine zlasti v zvezi s tržaškim zaledjem. Pobudo za ustanovitev omenjenih ustanov je dal članek dr. Balintija v italijanskem gospodarskem listu »II Sole« (28. maja). Zanimivo je, da so Balintove ideje prvotno naletele na precejšnjo hladnost v tržaških uradnih krogih. Za zdaj je gospodarski svet Trgovinske zbornice sklenil, da se sestavi posebna komisija, ki naj predloži o zadevi obširn0 poročilo; to bo osnova za nadaljnje razpravljanje. Člani komisije so gg. Terrile, Raschi, Gunalachi, Tolentino, Gat-tegno in Venezian. Zaključke bodo baje predložili tudi tukajšnjemu odboru za Marshallov plan. STO in Marshallov načrt Prihod P. G. Hoffmana, upravnika »Uprave za evropsko gospodarsko sodelovanje« v Rariz je napovedan za dan 19. oktobra. Proti koncu tega tedna se sestane v Parizu odbor Or- ganizacije za evropsko gospodar5*1 sodelovanje (OEEC), da potrdi Pr pravljenj načrt za dokončno raz®1 tev in uporabo Marshallovega K" dita 4.875,000.000 dolarjev, kakof «ji di program za medevropsk0 trg0'1' no, katere vrednost je proračun5"1 na 574,700.000 dolarjev v poslov®^ letu, ki se zaključi 30. junija Verjetno se bodo v soboto predstavniki držav, ki so dele®1 Marshallovih kreditov, da bi li svoje dokončno mnenje o na®' za Izvedbo Marshallovega plana tekočem poslovnem letu. Na to načrt poslan v Washington, kjer bo preučil glavni stan ECA. P°"'? tovanja o načrtih v Parizu se ^ leži tudi predstavnik anglo-ai® škega pasu STO-ja. RIUNIONE ADRIATICA DI SICURTÀ’ , Poslovno leto zavarovalne dr^ be »Riunione Adriatica di tà« se je zaključilo a 35,8 miW na prebitka. Na vsako delo , bodo izplačali 40f lir. Družba >|? zdaj glavnico 800 milijonov h Lansko leto je znašal dobi" družbe 22,4 milijone, na v®3^, delnico pa so izplačali 100 *' Premiji za vse vrste zavarov®; so znašali za leto 1947 6,86 P1 jarde. _____________________________28 SOVJETSKA INDUSTRIJI Alitimi Druga svetovna vojna je silno vplivala na razvoj lahkih in najlažjih kovin. Za razvoj letalstva, ki je postalo prvo napadalno orožje, sta bila potrebna aluminij in magnezij. Tako se je ameriška proizvodnja aluminija dvignila od 148.400 ton v letu 1939, na 834.770 ton v letu 1943 in proizvodnja Kanade od 75.000 ton na 449.140 ton. Med osovinskiml državami se je proizvodnja v Nemčiji povzpela od 199.430 ton v letu 1939 na 263.940 ton v letu 1942, proizvodnja Japonske pa od 23.000 ton v letu 1939 na 130.000 ton v letu; 1943. Osovinske sile so izrabile zmogljivost svojih tovarn do skrajnosti, medtem ko zaveznikom ni bito to potrebno. Danes si zapadni tisk .postavlja vprašanje, kako velika je zmogljivost sovjetskih tovarn aluminija. Georges Baudart navaja; v francoski reviji »Science pour tous« nekaj podatkov. Sovjetska zveza je leta 1932 s pomočjo francoskih tehnikov po- nesli izpred Nemcev iz Volhova in, Zaporožja. Proizvodnja aluminija, ki je leta 1943 padla na 57.000 ton, je leta 1945 prekosila 68.000 ton. Za svoje potrebe je Sovjetska zveza med vojno uvažala aluminij iz Amerike in Kanade, in sicer je leta 1942 uvozila 45.000 ton, naslednjega leta 50.000 ton (36.406 ton iz ZDA in 9.728 iz Kanade) in 1. 1944 135.000 ton, t. j. 115.360 ton iz ZDA in 19.113 ton iz Kanade. Na vprašanje, kakšna je zmogljivost današnje sovjetske industrije aluminija, odgovarja Baudart, da sovjetske statistike ne prinašajo podrobnih podatkov, pač pa samo navajajo, kolikšen odstotek poviška je bil dosežen v posameznih letih. Ce postavimo, da je sovjetska proizvodnja aluminija znašala ob koncu vojne okoli 60.000 ton, bi po izvedbi petletke 1. 1950 morala doseči 120.000 ton. Pisec je medtem mnenja, da je proizvodnja aluminija v Sovjetski1 zvezi mnogo večja. Sovjeti so obno- mesta za nove tovarne na poloti Koli in pogosto se imenuje Kal®1, lakša ob Belem morju. Prav tav Ribinsk na Volgi. Baudart je 111 mnenja, da bo Sovjetska zveza C tovo izkoristila tudi vodne sile " Kavkazu kot gonilno silo novih 1 vara aluminija. Sovjetska bilanc® z Belgijo io Švedsko ai|! Po poročilu belgijske narodne 6*J ke ima sovjetska državna bank3 Belgiji premoženje v vrednosti *’ milijarde belgijskih frankov. Ta H p sek dolguje Belgija za dobavo vjetskega žita. Sovjetska zveza naj s tem prebitkom nabavila stroj6 Belgiji. Nedavno pa je bil doSe' sporazum med sovjetsko in beigli5^ vlado, po katerem naj bi se i®e”< Po mn61 sko po poštno hranilnico. švicarskih krogov bi ta prenos iryc Yot)Q./-ri ^ adunùxijc TURČIJA f\ Jceiltzrnc :> r'tl cT- /'v- ,Sia.PncL L ««ài boksi '/.<3. stavila svojo prvo veliko tovarno aluminija v Volhovu, 127 km1 vzhodno od Leningrada. V začetku je ta tovarna proizvajala letno 7.800 ton» aluminija. Dve leti kasneje je pričela obratovati tovarna aluminija v; Zaporožju, ki je proizvajala po 20.000 ton na leto. Ob začetku sovražnosti septembra 1939 je bila postavljena v Kamensku na Uralu tretja tovarna aluminija z začetno zmogljivostjo 25.000 ton na leto. Med tenu sta bili povečani prvi dve tovarni, tako da je ob začetku vojne Sovjetska zveza proizvajala že 67.000 tor» aluminija. Po vdoru nemških čet v Sovjetsko zvezo, so sovjetski inženirji prenesli tovarne z zapadnega področja na Ural. Tovarna v Kamensku je bila pojačana in I. 1942 v Stalinsku ustanovljena nova. Kasneje je bil postavljen velikanski; kombinat v Krasnoturlnsku (Bogo-slovsku). V teh tovarnah so izkoristili mnogo strojev ki so jih od- vili tovarno aluminija ™v Volnovu, I medtem ko se obnavlja tudi tovarna v Zaporožju. V teh tovarnah bodo proizvajali najmanj! 30.000 ton letno. Tovarna v Kamensku je proizvajala že leta 1945 72.000 ton. Njena zmogljivost znaša danes gotovo že 80.000 ion. Tovarna v Stalinsku proizvaja verjetno okoli 10.000 ton, kombinati v .Bogoslovsku pa 60—70.000 ton. Poleg tega je Sovjetska zveza demontirala nemško tovarno »Laura-werk« na Saškem. Tako prihaja pisec do zaključka, da znaša sovjetska proizvodnja že danes okoli 200.000 ton aluminija. Sovjetska zveza razvija industrijo aluminija tudi s pomočjo nemških inženirjev. Važna je okolnost, da je v Sovjetski zvezi dovolj surovin, ki so potrebne za to industrijo. Tako so podani vsi pogoji za nadaljnji razvoj te lahke • kovinske industrije. Sovjetske banke preneslo v belgij-V zadnjem času iščejo primerna giji. V prvem polletju 1948 je Sovi' ska zveza izvozila v Švedsko f&e< ce. mangana, apatita, kalija i° 3 besia za 40 milijonov š. kron, n'e tem ko je Švedska prodala S<>v®f skl zvezi blaga (jekla, kroglJič" ležajev, žice iz volframa in žN13 za 43 milijonov švedskih krort najnovejših sovjetsko-švedskih janjih so ugotovili, da znaša 58 v prid Sovjetske zveze v doseč3 zamenjavi 40 milijonov š. kr-konca prvega polletja tekočega ®‘ je Sovjetska zveza naročila na skem raznih strojev v vrednosti milijonov švedskih, kron. Ta nar0 bodo Izvedena v okviru poset®6 kredita. ] 1 i . i 1 1 < 1 i 1 » ! ! 1 1 1 1 1 1 1 1 i I 5 I ! ! J j ( 1 I 5 1 I $ ( j 1 5 J j I 1 a 1 1 1 j t 1 i 1 r j g J ! 1 t t 7 f l t X 1 { 1 I i ‘■-j OPOZORILO Slovensko gospodarsko združenje a°4i svojim članom brezplačno vso Pomoč v davčnih zadevah, zadevah oPrtnic, pri stikih z bolniško bla-Salno in uradom za socialn0 zavarovanje (Previdenza Sociale) in po-°l>uo. Kdor želi v takih zadevah nasveta, pomoči pri konkordiranju, ®ri obnovi, razširitvi ati prenosu obrtnih dovoljenj ali pri sestavlja-mesečnih izkazov, ki se predlagajo uradu za socialn0 zavarovanje, v drugih sličnih poslih, naj se i Be na tajništvo združenja ob dežnikih dopoldne od 10.30 do 12.30. tem času je članom na razpolago s rokovnjak za te zadeve. Članstvo vabitno, naj se teh ugodnosti v obil-ni meri poslužuje. L>st »Gospodarstvo« prejemajo čla-n' brezplačno, ker je združenje Prevzelo nase zadevno naročnino. ebdar si združenje pridržuje pra-Vic°> da ustavi pošiljanje lista na PJcgove stroške tistim članom, ki! ®e izpolnjujejo v redu članskih dolž-aosti, IZLET V SLOVENIJO Sgz namerava prirediti izlet v 'ovenijo. Trajal bi dva dni in bi1 '1 združen z ogledom važnejših gozdarskih objektov, ustanov ali na-Prav. Rdor se želi izleta udeležiti, naj se aeobvezno javi pri upravnem taj-Pižtvu kjer bo dobil podrobna po-IPsnila. v okviru možnosti bodo upo-evane želje članov; zato je dobro-ošla vsaka njihova sugestija glede Prganizacije izleta. uvoz PO NAČRTU E.R.P. Trgovinska zbornica je objavila, a J6 treba vložiti prošnje za uvoz baprav, strojev in orodja, ki bi se “heli po načrta ERP nabaviti proti Plačilu v dolarjih iz ZDA in dru-zapadnih držav, do 30. oktobra, e haj se uvoz izvrši v tromesečju Pktober-december 1948, do 1. novem-.ra Pa, če naj se izvrši, v tromeseč-januar-marec 1949. Prošnje je Vložiti z običajnimi formalnostmi Pri trgovinskem departmanu ZVU. rednost bodo imele tiste tvrdke, ki °do mogle za nabavljene dolarje ePonirati protivrednost v lirah, in Prošnje za uvoz takih naprav, stro-Jev 'n orodja, ki bolje odgovarjajo 5vrham načrta ERP, čigar namen da «zmanjša nabavke končnih Proizvodov s plačilom v dolarjih, da proizvodnjo blaga, ki se lah-0 za dolarje izvaža, in da ojača Proizvodnjo blaga, ki se največ zah-eva v svrho obnove Evrope». trgovina z biconijo Tržaška trgovinska zbornica opo-arJa interesente na novi trgovinski Borazum med Italijo in Biconijo, . alerega bistveni izvleček smo ob-Jayili v zadnji številki «Gospodar-a va». Interesenti naj predložijo proš->Je za izvoz ali uvoz v najkrajšem asu in pod običajnimi formalnostmi ^govinskemu departmanu ZVU, ki 0 nato izposloval od pristojnih Ratanskih organov dodelitev zapro-en'h kontingentov. Navedeni sporazum in izvršilne q re, da je bila vsa trgo-Pioči Ua Jadranskem morju v ob-ihorn !)ene^ke republike. Močna. sk0 arica te republike je trgov-eksn ud?istvovanje in trgovsko ^datnZ-ivnost Benečanov kar naj-ue(j ne?e Podpirala in ščitila. Se-tr0w .Je bila tudi vsa skromna) skromno plovstvo ne-nu f!} krajev v gornjem Jadra-ffr’y ■ 1' tržaške obale in obale dofr, skega Primorja zlasti v prvi jaJcZ’ ? Popolni odvisnosti in pod) na . kontrolo Benečanov. Trgovi-PToT pltwba teh krajev se je) n° razvijala v ozkih mejah. Njihove 'ladje, ki so mogle p luti le z dovoljenjem, beneških pomorskih uradov (n. pr. koprskih) ter so morale plačevati tudi visok d, carino, šp prevažale v početkw večinorria le les, železo, sol in — romarje. Nekoliko živahnejša pa je bila, trgovina po kopnem t- j- trgovina Z zaledjem Trsta, zlasti s Kranjsko in Štajersko. Polagoma se je ta notranja trgovina — kljub raznim oviram Benečanov — zeloi Razmahnila, kar je imelo ugoden vpliv tudi na pomorsko (izvozno) trgovino. Zemljepisna legaf Trstal jasno kaže in določa poti ter možnosti njega trgovskega udejstvovanja Benečani, ki so se imeli za edine gospodarje Jadrana in si vsled\ tega prisvajali izključno pravico' do plovbe in trgovine po Jhdran-skem morju in tudi trgovine ob njega obali in z deželami, ki sa vezane na to morje, so se neodvisni trgovini Trsta z zaledjem' močno upirali in ga cesto nasilna ovirali. Vsekakor pa je imelo t r- Razvoj tržaškega plovstua in pomorske uprave Konec beneške nadvlade na Jadranu žaško mesto prav v sosednih slovenskih deželah (Kranjski in Štajerski) trdno in zvesto oporo v plodcmosnem medsebojnem trgovanju, ki se je naslanjalo na zaupanje in solidnost. Tako opazimo kot naravno posledico dejanskih prilik že) dokbj zgodaj prav živahno trgovanje in tovorjenje med slovenskimi deželami in Trstom. Več tisoč velikih in manjših voz je prevažalo letno razno blago v eni in drugi smeri■ Trst je mogel že koncem 15. stoletja precej uspešno tekmovati v notranji trgovini z Benečani. Kot omenjeno, so Benečani izvajali strogo nadzorstvo nad Jadransko (nebeneško) plovbo, zahtevali visoko carino in v zvezi z raznimi nevšečnostmi močno ovirali razvoj in pravi razmah tržaške pomorske trgovine, kar je mnogokrat dovedlo do več ali manj resnih incidentov in tudi oboroženih spopadov. Benečani niso n. pr. niti do volili, da bi obalni kraji svobodno izkoriščali morska vodo za pridobivanje soli v svojih napravah, Katere so pogostima tudi porušili, n. pr. tržaške in žaveljske solarne l- 1570, 1578, 1589, 1612 in l. 1615 solarne na) področju Senja Da bi se Tržačani ubranili pritiska in nevzdržne odvisnosti v svoji trgovini in pomorski plovbi od premočnega tekmeca, so se že Z. 1382 prostovoljno podali pod vlado takrat že močne Avstrije. Iskali so v naslonitvi na to držauoi zaščito in varnost pred Beneško republiko in pa tudi pred turškimi napadi. Iz prvotno rahle, je nastala/ kmalu čvrsta pollitična in, gospodarska povezanost Trsta z Avstrijo, L 1448 so Tržačani priznali tudi stalno in dedno . oblast Habsburžanov. Avstrijski vladarji so kmalu spoznali gospodarsko važnost Trsta in tržaške luke za trgovino avstrijske države ter so več ali manj že v prvih časih svojega vla-dovanja nad Trstom, še bolj pa pozneje od 17■ stoletja dalje, izdatno podpirali težnje Tržačanov. Tako je cesar Friderik III. v drugi polovici 15. stoletja zaukazal, da se vsa trgovina iz notranje Avstrije usmeri na Trst, kar so razni, naslednji vladarji ponovno potrdili in ukazali — tudi glede trgovine iz Ogrske in Češke- Benečani so bili opasni tekmeci Tržačanov dokler je obstajala premoč njihove republike. Toda v teku 17. in 18. stoletja so se prilike bistveno spremenile, Medtem ko je moč Avstrije, ki, je po zlomu turške ekspanzivno-sti in njene oblasti v srednjit Evropi rasla in se silfio ojačila-ter postala poleg Francije prva velesila kontinenta, je moč republike sv. Marka tako vsled notranje trhlosti kot zunanje onemoglosti in vsled epohalnih svetovnih dogodkov — odkritje Amerike in novih morskih poti — vedno bolj propadala in z nio tudi nekdaj tako močna in prevladujoča pomorska trgovina, Benečanov. Tržaška trgovina in plovba PO Jadranskem morju pa se je mogla! proti koncu 17. stoletja že skoro povsem neovirano razvijati kljub raznim tedaj že malo učinkovitim beneškim ugovorom, Dne 2. junija l. 1717 pa je cesar Karel VI• prosto s svojo izjavo razglasil svobodno plovbo po Jadranskem morju pod zaščito svoje države. Ta cesarjevh odredba, tkzv■ patent o svobodni plovbi po Jadranu, je v zvezi) z ustanovitvijo tržaške luke l. 1719 pomenila mejnik med staro in novo zgodovino avstrijske) oziroma tržaške plovbe in pomorske trgovine Trsta. (Dalje prihodnjič) Preskrba zapadnih držav z lesom Predvidevana proizvodnja lesa v državah zaipadne Evrope, ki so vključene v Marshallov načrt, bo znašala okrog 57 milijonov kubičnih metrov, v primer j avi z 49 mil. k. m., kolikor je znašala proizvodnja med letom 1947. V pri-merjevi s tem letom bo narasla proizvodnja trdega žaganega lesa za 17%, mehkega lesa pa za 10%. Kljub povečani proizvodnji pa bodo potrebe znatno prekašale raz-položljivostf lesnega materiala, ker se bo v istem obdobju potrošnja sukala okrog 76 milijonov kub■ m. Primanjkljaj lesa znaša torej 27 milijonov kubičnih metrov t. j. približno 1.5 krat toliko kolikor znaša celotna normalna proizvodnja lesa v Jugoslaviji. Za bodoče kritje potreb se že snujejo v omenjenih deželah načrti za dvig proizvodnje lesa, vendar ni pričakovati pri tem velikih uspehov, ker se je gozdno bogastvo- v vseh državah zaipadne Evrope znatno skrčilo zlasti medi zadnjo voi no. Zaradi te-ga bodd skušali bo'j izkoristiti tudi afriške gozdove. Računajo-, da hi na pr- francoske kolonije v Afriki lahko proizvedle okrog pol milijona ten trdega lesa. Za nakup lesa so nakazali v ‘okviru Marshallovega načrta do konca avgusta tega leta 32 milijonov dolarjev. Za zdaj so določeni naslednji izvozni kontingenti: 2 milijona kub. m iz Švedske, 1,185 mSlijcjraav] ite Bicoinije, 1,5 mil. iz francoskega področji a v Nemčiji. Frimamkljaj v lesnemt materialu bodo krili- z uvozom iz vzhodne Evrope in deloma, i-z ZDA. POTREBE ITALIJE Za primer borno navedli načrt za oskrbo z le-som, ki so ga predložili italijanski izvedenci. Italija bo potrebovala v drugem podle-t-ju 1948 in, prvem 1949 3—3,5 milijonov kub. metrov raznega lesa. Največ lesa bodo porabili za obnovo! železnic in železniškega parka (okrog pol milijona kubičnih metrov, 15% celokupne predvidene-potrebe). Znatne količine lesa bo zahtevala tudi inidlustrija celuloze-Domača proizvodnja bo znašala kvečjemu 1,7 milijona kub. m. Po načrtu bo Italija sama krila 40% potrošnje; 40% potrebnega lesa bodo uvozili iz ZDA, ostali-h 20% pa bodo nakupili deloma v državah, ki so vključene v Marshallov načrt (v glavnem iz Švedske in Avstrije) deloma pa v državah vzhodne; Evrope, zlasti v Jugoslaviji in Ce-hoslovaški- Verjetno bo Mednarodna bankaj odobrila 10 milijonov dolarjev raznim zapadni-m državam za nakupe lesa v vzhodni Evropi, in sicer v Jugoslaviji, Cehoslovaški, Poljski in Avstriji. Z izkupičkom bodo te države, izboljšale svoje turistične naprave. Za pospešitev madžarskega izvoza na Zapati V zadnjem času je razvila Madžarska silno propagando p0 vseh tovarnah za dvig izvoza. Tako so se pojavili v tovarnah napisi z gesli kakor: »Izvoz je naše življenje, tvoj kruh!« V povojnem času se Madžarski še ni posrečilo doseči ravnovesje v trgovinski bilanci. Lanska leto je znašal primanjkljaj 400 milijonov goldinarjev. Posebno šepa izmenjava blaga z zapadom. Madžarski izvozniki, se- trudijo, da bi pove- SVETOVNA PROIZVODNJA KAVČUKA Po podatkih, kii jih je zbral londonski odbor za kavčuk je znašala svetovna proizvodnja naravnega kavčuka v prvih o=mih mesecih tega -leta 917.500 ton. V istem) času je iznašala -svetovna potrošnja kavčuka 885.000 ton- Svetovne zaloge naravnega kavčuka so znašale na koncu avgusta 795.000 ton, 55.000 iton manj kakor v prejšnjem mesecu. Proizvodnja umetnega kavčuka je doseg-la, vedno v prvih osmih mesecih t- 1. 357.000 ton na-pram? 325.000 ton potrošnje v iste».. „asu. V zalogah je hilo na koncu a. gusta 110-000 ton umetnega kavčuka-, t. j. 35.000 več kakor1 na koncu julija. * • Švedski les za Nemčijo. V o-kviru trgovinske pogodbe z Bi-conijo bo Švedska dobavila zar padni Nemčiji za 25 milijonov švedskih kron lesa-. V povojnem času je Nemčija leg izvažala. Argentine. Z obema državama želi dr. Chmela dokončati že pred meseci -začeta pogajanja o plačilni pogodbi in določeni imajo biti konkretni kontingenti izmenjave blaga. Nato bo Dr. Chmela obiskal Urugway, kjer želi Češkoslovaška ugotoviti, kam so dospela- pogajanja o ratifikaciji trgovinske pogodbe med Ce-šškoslovaško in Urogwayem. Med obema državama bodo določeni kontingenti izmenjave blaga in še nekatere druge kompenzacije. Iz Uru-gwaya bo odpotovala češkoslovaška delegacija v os-tale države latinske Amerike, in si- IZ SVETOVNE TRGOVINE UB O dR. VALUTE V MILANU 1-X 14-X Min. Maks. Funt šterling zl. 9.350 9.700 9.300 9.700 Napoleon 7.300 7.500 7.200 7.600 Dolar 627 650 627 655 Francoski srank 130 130 130 133 Švicarski frank 162 169 162 170 Funt št. papir 1.650 1.700 1.650 1.700 Avstrijski šiling 16 19 16 19 Zlato 980 1.010 980 1.010 BANKOVCI V ZURICHU dne 9. oktobra 1948 ZDA 3,87 Belgija 7,68 Anglija 10,25 Holandska 74.— Francija 0,85 Švedska 72,— Italija 0,60 Palestina 9.— Avstrija 10,80 Španija 11,25 Ceh oslov. L— Argentina 48,- VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 1-X 14-X Min. Maks. Južna železnica 2.320 2.260 2.260 2.4001 Splošne zavarov. 9.350 8.950 8.950 2.400 Assicuratrice 1.105 1.050 1.050 1.100 Riun. Adr. Sic. 2.125 2.150 2.140 2.275 Jerolimič 1.500 1.500 1.500 1.500 »Istra-Trst« 710 710 710 710 »Lošinj« 5.000 5.000 5.000 5.000 Martinolič 1.100 1.100 1.100 1.100 Premuda 3.765 3.765 3.765 3.765 Tripkovič 5.800 5.800 5.800 5.800 Openski tram 1.020 1.020 1.020 1.020 Terni 516 503 500 524 ILVA 294 305 288 305 Zdr. j ad. ladjed. 315 300 300 315 Ampelea 300 300 300 30O~ Arrigoni 320 320 320 32» Soške cementarne 135 135 135 153 Novo razmerje dolar : funt Kakor je razvidno iz poteka borznih tečajev je funt št-erling pridobil razmeroma mnogo točk v primerjavi z ostalimi valuta* mi. Menijo, da je to M izvezi s pogajanjem, ki se že več časa vršijo med Anglijo in ZDA za določitev novega razmerja med dolar' jem in funtom šterli-nlgom. Po uradnem tečaju menjajo zdaj 4,03 dolarje za funt šterling, medtem ko kvotira angleški funt pri neuradni izmenjavi le okrog 3,6 dolarja. Opazovalci menijo, da težijo nova pogajanja za tem, da bi se dvignila tudi neuradna kvotacij-a funta šterlin-ga na 4,03. Tozadevni razgovori so zadeli na velike teža-vfe, češ da bi uvedba novega tečaja povzročila finančne motnje mednarodnega značaja. NOV TEČAJ JAPONSKEGA JENA Ameriške zasedbene oblasti s0 pod poveljstvom generala McArthura uvedle nov tečaj jena, in sicer 27Q jenov za dolar. Od leta 1945 do danes je veljaven uradni tečaj 50 Jenov za dolar. Na črni borzi znaša tečaj 350 jenov za dolar. * * Zanimanje za marko med rimskimi trgovci ni posebno. Marka kvotira v Rimu 40—45 lir. Prav. za prav je ta tečaj preračunan na podlagi tečaja v Zuerichu. Prav majhna količina mark, je bila v Rimu prodana po 80, 90 in 100 lir za marko. * * V MOSKVI MESO CENEJŠE Moskovski radio poroča, da so mesne cene na moskovskem trgu padle za okoli 10%. To je bilo drugo znižanje za 10% v teku septembra. živila so na moskovskem trgu 15-20% cenejša in trg je prenapolnjen tudi z drugimi kmetijskimi pridelki. Na moskovski trg je prispelo v teku prvih 10 dni septembra na tisoče ton krompirja in 2.000 ton drugih pridelkov več kakor v istem Času lanskega leta. čali izvoz tudi v zapadne države in) čezmorske dežele. Vodstva podjetiji pozivajo delavstvo, naj dvigne proizvodnjo. Poleg tega težijo za tem, da bi se proizvodni stroški v podržavljenih podjetjih znižali. Cene blaga za inozemstvo naj bi se znižale tudi na ta način, da bi bili izločeni vsi posredniki med industrijo' in izvoznimi podjetji. Na ta način je madžarska zunanja trgovina že dosegla precejšnje uspehe. V prvem polletju 1948 je Madžarska uvozila 52,3% vsega uvoza iz| držav z načrtnimi gospodarstvom, ki so pod sovjetskim vplivom, medtem ko je ta odstotek v lanskem letu, znašal sam0 26,6%. Odstotek Izvoza se je v tem času dvignil od 40,4 na 53,6%. Po vrednosti je znašal uvea v prvih šestih mesecih 1948 1.005 mil. gol. teta 1947 pa 598 mil. Izvoz je znašal 792,1 mil. (lansko leto 442,0 j mil.). Na prvem mestu pri uvozu in? izvozu je bila Sovjetska zveza; sledijo pri uvozu Jugoslavija, Velika Britanija, Češkoslovaška- in Švica-pri izvozu s0 za ZSSR, CSR, Vel. Britanija, Jugoslavija in Holandija. z Južno Ameriko Pred nekaj dnevi je odlp-cfova* glavni ravn. ceškosl. Nar- banke guverner Dr. Leopold Chmela v spremstvu, ravnatelja In-g. Dr. Bla-žeja v južno Ameriko. Njegovo potovanje, ki je že drugo V presledku 5 mesecev, bo trajalo približno dva meseca1. Najprej se bo dr. Chmela pogajal z odgovornimi gospodarskimi in političnimi činitelji Brazilije in NEW YORK Bombaž (stot. dol. za funt) Volna (stot. dol. za funt) Juta (stot. dol. za .ard) Baker (stot. dol. za fiun-t) Cin (stot. dol. za funt) Aluminij (-stot. dol. za funt) CHICAGO Pšenica (stot. dol. za bušel) Koruza- (-stot. dol, za buie’) Goved-voli I. (-st. dol. za funt) Kava Santos (st. dol1, za funt), Surovo železo (dol. za tono) cer bo obiskala Venezuela Kolumbijo, Peru, Quatemalo in Meksiko. V vseh teh državah bo ugotavljala pogoje in možnosti za zunanjo trgovino med Češkoslovaško in državami latinske in srednje Amerike. Iz Mek-sika bo češkoslovaška delegacija okrog 20. septembra odpotovala vi ZDA, kjer se bo oficielno udeležila zasedanja Brettonwoodsfce institucije v Washingitonu. To zasedanje bo predvidoma končalo v prvi polovici meseca oktobra1. AMERICANI SE ZANIMAJO ZA EVROPSKI RIBOLOV Ameriško ministrstvo za -kmetijstvo je objavilo, da je na željo: organizacije ameriških ribičev odpotoval v Evropo Arthur M/ Sandiberg, da bi kot izvedenec j na ribjem trgu preučil ribji trg-v zapadnih evropskih državah* Vi Franciji, Angliji, Irski, Holandiji, Belgiji, Zapadini Nemčiji,! Avstriji, Svici, Italiji in Grči-ji-j V Franciji se je raizgovarja! tub; di z uradnim predstavnikom ERP, organizacije za izvedbo Marshallovega načrta V Evropi. j Ameriški tobak v Evropi. A-meriški pridelovalci tobaka so -priporočili vladi ZDA, na-j se a-, meriški prebitek tobaka* ki zna-1 ša 971,000.000 funtov izvozi v Evropo v okvirni Marshallovega na* črtai če mogoče že v -teku prvega leta. V Avstraliji se je pričela prodajna sezona za volno. Avstralci računajo, da bodo lahko prodali okoli 800.000 bat volne, v teku te sezone. Prodano je bilo že 90.000 bal. 17. IX 24. IX 1. Xr 8. X 31,78 31,10 31,20 36:06 181 177 177 181,10 18 18,50 19 19 23,50 23,50 23,50 23,50 103 103 103 103 16 16 16 16 225 225 225 22625 188,675 1.79,50 177 173 41,4 41,60 41 40 26,375 26,375 26,375 26,625 46,50 46.50 46,50 48,50 NA AMERIŠKEM TRŽIŠČU TRŽNI PREGLED V prvi polovici oktobra ni trg zabeležil znatnih sprememb. Na vseh tržiščih vlada še vedno mrtvilo in ni opaziti nobenega znaka\ oživitve. Kupci so postali zelo previdni, medtem ko proizvajalci vztrajajo pri starih cenah in upajo na boljše kupčije zlasti n'a področju živil. Posledica nasprotnega pojmovanja in predvidevanja prekupčevalcev in proizvajalcev jet ta, da poteka trg v navideznem^ znaku stalnosti toliko glede ceri: kolikor glede blagovnega prometa. Kansko letel se je pričelo prav v sedanjem času postopno nazadovanje cen, ki se je zaustavilo šele v letošnji pomladi. Pocenitev zlasti kmetijskih proizvodov je sicer v jeseni normalen pojav. Ce ni do tega letos še prišlo, je tegaj v prvi vrsti kriva gospodarska politika italijanske vlade, ki jo imela takojšen odmev tudi na tukajšnjih tržiščih. Podražitev vseh javnih uslug, odprava političnih) cen ter naraščanje davčnega pritiska ne morejo biti brez odmeva na vseh podrdčjih tržne delavnosti. Gospodarski krogi pa gledajo z veliko pozornostjo in zaskrbljenostjo ria porast denarnega obtoka, ki bo kmalu dosegel 1.000 milijard lir, in sodijo, da predstavlja ta številka zadnjo in usodno obrambno črto proti pravi inflaciji in vsem njenim posledicam. VINO Zaenkrat imajo proizvajalci glede cen precej slabe nade za bodočnost. Zanimanje za nov pridelek je namreč za zdaj malenkostno, čeprav so stare zaloge vina že skoraj pri kraju. Nov pridelek se obeta obilen, a kakovostno slabši od lanskega. Iz Italije na pr. poročajo, da bo ver-, jetno letošnji ' pridelek dosegel 33 milijonov hi. V preteklih letih je bil pridelek italijanskega vina naslednji (do leta 1944 je vključena tudi proizvodnja Julijske krajine): 1. 1941 hi 37 milijonov; 1. 1942 38 milij.; 1. 1943 37 milij.; 1. 1944 33 milij.; 1. 1945 29 milij.; 1. 1946 34 milij.; 1. 1947 31 milij. V Milanu so za staro vino v zadnjem tednu veljale naslednje kvota-cije za stop.-hl: južna vina 14—15 stop. lir 590—610; 13—14 stop. 520 do 550; vina iz Piemonta lir 650 do 700. V Firencah za običajna vina novega pridelka: 10—11 stop. lir 4 do 5.000 za hi; fina vina 11—12 stop. lir 9.000—9.500, 12—13 stop. lir 9.500 do 10.000, nad 13 stop. 10.000—10.500. ŽITARICE Nov pridelek žitaric je že zadostil sedanjim potrebam. Iz tega razloga ni opaziti večjih povpraševanj. Cene so usmerjene na stalnost ali na zmerno nazadovanje. Rovigo: za stot fco proizvajalec: pšenica I 8.900—9000, II 8.700-8.900, III 8.500—8.700; koruza 5.300—5.800 po kakovosti; ječmen 6.300; rž 7.300’ oves 4.000. Milan: pšenica I 9.200—9.500; II 8.800—9.100; rž 7.200—7.400; ječmen. 5.700—6.200; 0ves 4.300—4.750; koruza I 6.100—6.400, II 5.500—6.000; riž običajen 7.200—7.400; krušna moka enotnega tipa 11.300—11.700. ŽIVINA Ponudba žlvine> ki bo gotovo še narasla v naslednjih mesecih, je že zelo živahna. Kljub temu pa tržišča dobro absorbirajo zlasti govejo živi. no. Šibkejše so cene pri prašičih, kar je med drugim pripisati znatni pospešitvi prašičjereje, ki je dosegla ali celo prekosila predvojn0 raven. Za primerjavo navajamo naslednje-cene: Mila-n za kg žive teže: Voli I lir 360—420, II 300—340, III 215—290; krave I 320—400, 11 230—280, III lir 180-215; teleta 450—530. Rovigo: Voli 280—300; krave 280 do 300; teleta 450—470; pitani prašiči 380—400; prašički 380—400; ko-kočšil 480—500; gosi 250—280; zajci: 170—180. MLEČNI IZDELKI Po nedavni podražitvi mlečnih izdelkov se na tem področju opaža zdaj slabša tendenca cen zlasti pri siru. Krepke so ostale na splošno le *ne masla zaradi majhne razpoložljivosti blaga. Poročajo tudi, da niso cene uvoženega masla nižje od cen domačega proizvoda. Fino dansko maslo, ki ga prav sedaj uvažajo v Italijo^ stane na pr.» na dansko-nemški meji 1,62 dol. za stot; s carinskimi stroški, prevozom i. t. d. (okrog 150 lir za kg) stane blago na tržiščih severne Italije okrog 1.100 lir, t. j. toliko ali celo več kakor blago lokalnega izvora iste kakovosti. V Milanu! na debelo za kg: maslo I 1.120, II 1.060. Sir parmezan iz leta 1946 lir 1.420—1.470, leta 1947 lir 1.100—1.130; ementhal 650__690; gor- gonzola 380—410. OLIVNO OLJE Trg olivnega olja poteka še vedno zelo mirno. Na nekaterih tržiščih je prišlo d0 zmernega nazadovanja cen. Nov pridelek olivnega olja se obeta znatno manjši od lanskega. V osrednji Italiji kvotira fino olivno olje na debelo lir 490—520, običajno pa 470—490 lir za kg. V južni Italiji: olivn0 olje ekstra 520 lir za kg, fino 490—500, dobro 485—490, običajno 460. POVRTNINA IN SADJE V Trstu na debelo za xkg: česen 120—150 lir, kislo zelje 60, zelje 20 do 30, čebula 18—20, solata 60—200, melancani 40—65, krompir 18—26, špinača 70—130. Limoni lir 30—60, jabolka 16-80, hruške 65—80, kaki 30—45. > • MOKA IN TESTENINE V Trstu fco skladišče za kg: pšenična moka »00« lir 105—110, koruzna moka 80—85, pšenični zdrob 150 do 160, testenine 140—160. i MOČNA KRMA V Trstu fco grosist za stot: pastirska sol lir 2.000t oves 5.800, otrobi 2,700, mešana krma za govejo živino 4.500, mešana krma za prašiče 4.500. AVTOMOBILI Zadnje kupčije z obrabljenimi avtomobili v dobrem stanju so bile v Trstu sklenjene po naslednjih cenah: Studbaker lir 1,500.000 do 1,600.000, Chrysler 2,200.000 do 2,600.000 Packard 2,400.000 do 2,500.000, Opel Capitan 400 do 450.000, Mercedes 550 do 600.000, Bianchi 220 dQ 380.000, Lancia Ardea 600 do 800.000, Lancia Aprilia 750.000 do 1,200.000, Fiat 500 220 do 430.000, Fiat 500 B 720 do 750.000, Fiat 1100 400.000 do 1,500.000. Fiat 1500 300.000 do 1,100.000, Ford Jeep 250 do 270.000. NOVE DOLOČBE O OBVEZNI VSEBINI MAŠČOB V MLEČNIH IZDELKIH Italijanska vlada je izda1 a nove predpise o kioiiičinii naščob, ki iih morajo vsebovati razni sirarski izdelki. V glavnem so se s temi obnovile predvojne določbe- Minimalne količine maščob, ki jih. morajo vsebovati razne vrste sira nove proizvodnje so med drugim naslednje: mehki sir (n. pr. robio-a, belpaese) 50% (48% za poletno proizvodnjo); gorgonzola 48%: asia-go, montaž 30%; sir švicarskega) tliipa (n. pr. emerita1) 45%; sbrimz 43%; parmezan 32%, sir holandskega tiipa 40%; trdi hribovski -sir, a le za loka no potrošnjo 18%; ovčji sir 30—40% po vrsti. Manjše količine maščob bodoi dovoljene še za nekaj časa, in sicer dio treh mesecev za mehki sir, do osem mesecev za gorgonzolo, do enega leta za emerita!, doi 2 let za ovčji in parmezanski sir. VELIKO POVPRAŠEVANJE P° INDUSTRIJSKIH DIJAMANTlH Evropsko tržišče dijamantov z* idustrijsko uporabo je zabeležilo v zVdnjih časih velik porast cen (°" krag 25%). Od majaj tega leta so tl* žišča dijamantov sploh zaprta zar’) dl pomanjkanja blaga. Vsi nakup1 se zdaj izvršujejo na črni borzi. Nai-večje je povpraševanje po tako im6-novanem dijamantu crushing boari*' ki je postal predmet velike špekP" ladje. Poročajo pa tudi, da so ZD^ nakopičile znatne rezervne zaloge i°’ dustrijskega dijamanta. Znano ie’ da je bilo v zadnji vojni prekupt6-vanje z industrijskimi dijamanti zC-lo donosno in da so pri tem zasl11) žili ogromne vsote zlasti špan* «nevtralni» črnoborzijanci. PODRAŽITEV BARVANIH KOVIN V VELIKI BRITANU1 S prvim oktobrom je stopil Veliki Britaniji v veljavo n°^ cenik za -barvane kovine. Nh cene ao naslednje: ei ektro litio11, -baker f. šit. 140 f. št. za tono ( + f. št. v primerjavi s prejšnjo tacijoO: svinec 112 ( + 22), clZ1 92 ( + 18); cink v listih 104 ( + 14)' aluminij 80 (%7). Nove cene znatno višje kakior cene na aine riških tržiščih, ki er kvotira na Pf baker 130,11 f. št. (dol. 23,5) tono, cink pa 86,2! f. št- (dol. 1+ Po podatkih iz nemškega l'sK znaša glavnica nedavno ustanovi.)6 ne Avstrijsko-tržaške plovne družfc (z .omejenim jamstvom) 20.000 ^ larjev. Sedež družbe je na Duna)0, 65% glavnice so vpračali AvstriF1, 35% Tržačani. NOVA ŽELEZNIŠKA TARIFA Italijanska vlada bo kmalu uveli3 vila novo železniško tarifo za prev potnikov in blaga. Podražitev bo zl’ sti občutna za prevoz blaga. Za P°, nika bo uvedena enotna tarifa ot 0—600 km, od 600—1.200 km ter nf razred red’ 1.200 km. Potniki tretjega bodo odnosno plačevali za vsak lir 3,30, 2,64 in 2,11, drugega razP 4,95, 3,96 in 3,16, prvega razred 8,75, 7,00 in 5,60. Značilno je dejstv -da so se cene prvega razreda P° vi tarifi znižale do 200 km, cene 1 gega razreda do 500 km, medtem Viša’6 raZ- so se cene tretjega razreda z' za vsako daljavo. Potnik prvega reda bo plačal na pr. prvi razred 100 km lir 880 (prej 882), drugeg_ razreda 500 (prej 473), tretjega ra reda 330 (prej 286). * * * 120.000 parov nogavic na tede0’ Na Cehoslovaškem je bila uS a novljena nova tekstilna tovafl1^ ki bo izdelovala 120.000 Par°, nogavic na teden. Na koncu P letke bo njena proizvodnja d segla 300.000 parov. - Odgovorni urednik: Dr. MIRKO KORŠIČ Tiskala Zadružna tiskarna v Trs Antopodjetje S.T./UI. družb a z o. z. TRST-ROJAN - Ulica Moreri 7, tel. 71-09 Prevoz blaga s hitrimi prevoznimi sredstvi ♦ ♦ ♦ Cene zmerne ♦ TRANSPORTNA DOVOLJENJA ZA ITALIJO IN lUGOSLAVljO I M PO RT-EXPO RT U.T.I. TEHNIČNO INDUSTRIJSKI URAD NAČRTI - ZASTOPSTVA - INDUSTRIJSKE DOBAVE TRST MILAN UL. S. NICOLÒ 7-TEL. 47-17 VIA S. SISTO 9 - TEL. 152 -834 Brzojavni naslov : UTIMPORT AVTOPODJETJE F. CAHARlJfl Redne avtomobilske zveze na naslednjih progoh- Trst - Ljubljana Trst - Reka Trst - Portorož Trst - Novigrad Trst - Umag A • Vozni red nezpremenjei*