Finci se branijo junašLo noc in dan Na zemljevidu vidimo debelo začrtano finsko Mannerheimovo obrambno črto, v katero so se zaganjale sovjetske vojaške množiee neprestano nad en mesec. Po nepreglednih izgu- bah na vojaštvu in raznem vojnem materialu je sovjetom uspelo, da se je prestavila pred rusko premočjo finska obramba na desnem krilu nekoliko proti severu, kakor nam kaže na zemljevidu s pikami označena črta. Po skrajšanju finske fronte za 50 km so osredotočili Rusi vse nadaljnje neprestane dnevne in nočne napade na mesto Viborg (Viipuri), katerega so obdali Finci z močnimi utrjenimi postojankami. Vrhovno vodstvo sovjetske vojske je sklenilo, da se polasti Viipurija, ne oziraje se na žrtve na življenju ter materialu. Rusi so obkolili Viborg s treh strani in so posebno navalili nanj po zamrznjenem Viborškem zalivu. Napad po ledu jim je deloma uspel in so bile sovjetske čete 2. marca v viborških predmestjih, ki so z mestom vred kup razvalin in eno samo veliko pogorišče, za katerim posedajo Finci tretjo obrambno črto. Sodijo, da je padlo v bojih za Vi]jorg, kojega severni del je bil 4. marca v rokah Fincev, 17.000 finskih junakov, torej več, kakor so jih izgubili Finci ves čas vojne na vseh drugih odsekih skupaj. Kakor pravijo finski vojaški strokovnjaki, je tvorilo najvažnejšo pomanjkljivost finske vojske na Karelski zemeljski ožini in pri Viborgu dejstvo, da niso imeli nobenega enakopravnega protisredstva proti 36 cm sovjetskim težkim topovom. Sovjeti so težko topništvo lahko namestili izven območja finskih topov in jim ni bilo za to treba postojank težkega topništva niti prikrivati niti maskirati. Sovjetski množinski in topniški premoči so se umaknili Finci kljub junaški obrambi v tretjo obrambno črto, ki je bolj proti severu in poteka neposredno vzhodno od Viborga. Sredi Karelske ožine stoje Finci deloma še v drugi obrambni črti, na vzhodu pa celo v prvi. Severnovzhodno od Ladoškega jezera so izvojevali Finci 3. marca večjo zmago nad prvovrstno motorizirano sovjetsko brigado. Uničili so več tankov in oklopnih avtomobilov Finci neupogljivo izjavljajo, da se bodo branili do zadnjega, ker upajo na pomoč kulturnega sveta. Pomoč, katera je bila dosiej poslana Finski, se je omejila samo na denar, letala, prehrano in zdravniški material, niso pa bile poslane kake močnejše čete, ki bi bile zamenjale preutrujene finske branilce in zn.ustavile ruski val s svežimi močmi in modernim orožjem. Nič ni v vojni bolj usodepolno, kakor: Prepozno! Obstoja nevarnost, da bi prepozna vojaška pomoč Fincem povzročila hud udarec evropski kulturi!