Uredništvo in upraviteljstvo v  Ptuju v gledališkem poslopju.
Slajerc   izhaja   vsaki   drugi   Četrtek, dalinin z   dne  naslednje nedelje.
Sestavki dobrodošli.
Rokopisi se ne vračajo in se morajo
najtlalje do pondeljka pred izdajo do-
tične številke vposlali.
Natis 12.000, cena ene številke 4 vinarje.
Staierc.
Posamezna številka velja v Ptuju za celo lelo K 1.— s poštnino K   1.20. Pri od jemanju več ko 10 Številk primeren rabat.
Cena za oznanila za: 1 stran K 32.—, V« strani K 16.—, V« strani K 8.—, '/» strani K 4.-, Vu strani K 2.—, '/„ strani K. 1.— Pri večkratnem oznanilu posebno znižana cena.
Štev. 5.    |
7 Ptuju v nedeljo dne 26. avgusta 1900.
I. letnik.


>'^* y>a>' >• >.* >•
mm&sm®i

II Cesar Franc Jožef L, ob 70. rojstnem dnevu, f*
Avstrija bodi srečna.
18. avgusta 1830 —  18. avgusta  1900
k sedemdesetem rojstnem dnevu našega cesarja Franca Jožefa I.
Od obali Adrije do Krkonošev, od tirolskih planin do scdmograške meje doni iz miljon in miljonov grl krepko in milo „Bog obvari, Bog ohrani, nam cesarja Avstrijo.'" Mlado in staro poje iz celega siva pesem cesarsko. V vidikih mestih, kakor v mali vasici donijo zvonovi v čast našemu blagemu h, hrabremu vladarju ob sedemdesetem rojstvem dnevu.
Ne praznujemo samo rojstni dan vladarja, mi praznujemo sedemdeseti rojstni dan našega dobrega očeta, in z navdušeno zavestjo ran govorimo: „0če! Tvoje celo življenje ni druzega kot skrb za Tvoje ljudstvo, in mi Ti Tvojega truda in ljubezni do nas, povrniti  ne  moremo."
Zvesti in ljubljeni Tvoji otroci Ti danes druzega v dar prinesti ne moremo, kakor da k Večnemu kličemo in molimo: Vsemogočni Bog, ohrani nam našega, po Tvoji milosti izvoljenega blagega očeta, našega cesarja in kralja Franca Jožefa  I.
Vsaki oče se opira tudi na ljubezen in zvestobo svojih otrok. In glej oče! mi smo Tvoji zvesti in Tvoje ljubezni vredni otroci. Za Tebe damo našo kri in življenje.
Orna in rumena je Tvoja — naša zastava. Sveta nam je ta zastava. Klanjamo se pod Tvojo zastavo. in ob Tvojem sedemdesetem rojstvenem dnevu ponavljamo Ti našo zvestobo, podložnost in ljubezen.
Ore dragi! Tvoje bolečine so naše bolečine. Ako Ti trpiš, trpimo tudi mi. Zatorej: Avstrija! bodi srečna, ti  imaš cesarja, vladarja, očeta, najboljšega očeta. Bog obvari, Bog ohrani....
Povest o prekanjenem capinu.
Od P. K. Kusegger-ja.
(Konec.)
»Prav maš tovariš, moja sukna že res dosti zraka notri spušča, lajbiča sploh nimam, srajce je le še malo na meni. in hlače? od teh hodiva tiho. Tukaj bi grof seveda dobrodošel, pa žalibog — jaz in grof sva v sovraštvu! Kakor se večkrat zgodi, tako je tudi, ko smo karte igrali, med menoj in grofom do zamere prišlo. Jaz sem bil takrat njegov lovski strežnik, če me poznaš. Igranje s kartami bila je takrat moja nesreča. Jaz sem zaigral, postal sem jezen in sem ga ozmerjal, no — in on me je pa iz službe zapodil."
Šele zdaj je Juri raztrganega tovariša prijazno pogledal. ...laz sem ozmerjal sodnika, in ti pa grofa!" je vzkliknil. „Miclva sva korajžna kerlca, in prav veseli me, da sva prišla skupaj." „Mcne tudi", pravi capin. „ln če dober svet potrebuješ, ti ga tudi dam. Veš! ko bi jaz na tvojem mestu bil, pa bi tudi šel h grofu po obleko. Ti bode že prav prišla.
„Gotovo! s časom jo bom že potreboval", pravi Juri.   „ Dobro toraj, tudi jas bom šel  po njo."
„V taki obleki hočeš iti?" zarezi se jezno capin. „Y novi obleki hočeš ti  novo obleko izberačiti?   Pri-
Snovajte društva, a nekonzumna društ\l
Kmečkega stanu boljša prihodnost tiči v zjed« jenju. To pa ne sme   samo   političnega,   ampak   tifl gospodarskega pomena biti.   Da, zjedinjenje v go« darskem oziru mora se celo napram političnemu prfl nost dati, ker le na podlagi gospodarskega združi-« zamora se stanje kmeta povzdigniti.   Če je   pa   kiifl enkrat prost in neodvisen,   toliko samostojnejše  1»» tudi v političnih  razmerah  nastopiti zamogel.    Kmfl kateri iz svojega gospodarstva nič   ali   le   prav   m.8 dohodkov doseže, tako da ga le stiska tare, tak lun nima volje se v politične stvari mešati, njemu manj« veselja   in   samozaupnosti.    S   krulečim   želodcem I praznim   žepom   stoji on omahljivo;   on je le igral tistih, ki razumejo njegovo obupnost s praznimi o bi bami  za se  porabiti,   da  mu  slednjič  še  tisto,   kar iz svoje podrtije rešil, požrejo. Kmet v državi je m kakor hitro on združeno nastopi.   Ta moč bi bila j sebno v Avstriji tako   mogočna,   da   bi   zamogla   ] doseči, ker kmetje po številu so najmočnejši   stan.
Resnično je, da se taki izsesalci ubogega  kun kmečke organizacije najbolje bojijo.   Že iz te njihc bojazni zaradi organizacije mora vsak misleč kmet vedi da je na pravi   poti,   ako se   dobro   organizira.    I kmeta v boju zoper veliki kapital premaguje je na reč: pomanjkanje kapitalne moči, pomanjkanje doli ga spečnvanja njegovih pridelkov, nezmožnost njegi izdelke in pridelke v boljši kvaliteti izvajati.   Vse to bo priganjalo, ga navdušilo in prisililo k gospodarski združenju.   Snovajte take zadruge! Tem besedam m o vsakdo, ki je kmečkimu stanu odkritosrčen,  mu v rt niči le dobro   Želi, in  ga iz njegove bede rešiti ho pritrditi. Snovajte   zadruge!   Ako  bodete temu   kli tudi dejansko slediti začeli, potem ste že tudi stoj
jatelj! jaz ti posodim mojo obleko, taka obleka je beračiti." „Ja, če si tako dober", pravi Juri hvaleži „pa saj ne moreš ti v sami srajci tukaj stati!" ../ kaj pa ne?" pravi capin, „ravno tu je nekaj maha dračja in tu bom tudi zaspal. Solnce je toplo, in se tudi dolgo ne boš mudil. Le hitro se sleči pa bleko tukaj pusti, jaz jo bom v hosto seboj vzel, pazil nanjo, da jo kdo ne vkrade."
„Malo se na okoli ozrema, če kdo ne pride" i glej — sta že opravila. Brglez-ov Juri ima capina obleko na sebi. Pa — on je tudi nekaj časa poti boval, predno je pravo luknjo v hlačah zadel. Se d kaj mu v glavo pade, on je v svoji janki mošnjičj z denarji pozabil, in ga hoče saboj vzeti.
..Hej prijatelj", reče oni v mahu „ti znaš čis dober človek biti — ali beračiti? — tega ti ne t stopiš. Še na beraško palico te bo tvoje beračen spravilo, če boš tako začel! — denarje seboj vze da ga bojo v obleki našli, ko jo boš slekcl! Rej bojo: kdo ima denar, ta si obleko tudi sam lahl kupi. In tebe boje ozmerjali in sramotno zapodi Denar le tukaj pri obleki pusti, bom že jaz skrbi da ga nikdo vkral ne bo."
Tako gresta narazen. Brglez-ov Juri se veseli, i se povsod tako dobri ljudje dobijo in vez razcukan
\ (liri
UK
re«
Ml
ia pot, ki k zadovoljnosti in blagom kmečkega stanu
telje.
Panes, koso na Štajerskem skoz sklepe deželnega
bora zadevajoča zadružništva tla za obstoj takih za-l(  ni« pripravljena, in ko celo vojna uprava hoče pri-
elkc naravnost od kmeta kupiti, naj se kmet potrudi
i posluži  ponujajoče dobrote.   Vsakogar je dolžnost.
i skrbi za svojo in svojo družine boljšo prihodnost, ,0(| n naj sliši tej ali oni stranki, ali pripada tej ali Q0( ni veii. Skoz kreditne zavode (Reiffeizenove zavode) mipsi se kmet iz rok brezvestnih skopuhov; skoz usta-fm, lovljenje prodajalnih zadrug se pa doseže, da se pri-ijl- lelki, ki jih kmetijstvo proizvaja kakor žito, sadje, ; demonska iti druga živina, mleko, maslo in sir. se U(v. to lahkem   potu   in   kolikor   mogoče   drago   prodati
!ainoiyjo. (Vin poljedeljsko ministerstvo, katero se presneto ežko ta  pravega hitro poprime,   hoče  v  bljižnji pri-|)(i lodnosti na delo stopiti in   na   sledeča  nameravanja vs »zir jemati: 1. na skupno zvezo občin na deželi v svrho rešitve gospodarskih vprašanj;   2. na ustanovitve poljedelskih   kreditnih  zadrug v  vsaki   občini  na  deželi; ov 3. na zvezo   posamičnih   kreditnih   zadrug   v   glavno ,.t kreditno zadrugo; 4. za nakup poljedelskih.potrebščin £. kakor umetni  gnoj. klajo,   stroje,   itd.   skoz kreditne ruge;   5. na   posebno   pospeševanje   ustanovljen ja ic, speča van je predi va,   hmeljarstva,  viničarstva, njarstva, sadjereje, zelenjavoreje, konjereje, bikorejo 6.   na    ustanovitev   zadruge   za  prodajo  žita  itd. Namen poljedelskega ministerstva je hvalevreden. Vseedno pa bode dobro, ako kmet na[»ram temu hva-,     levredneinu sklepu poljedelskega ministerstva. se ne pusti [leljati in  na to čakati, ampak hitro in določno se - m Tega  poprijeti, ker velikokrat  še /.godi,   da   naj-
iimazan jo maha proti gradu. Sram ga je samega sebe ko se med  potjo ogleduje. Srečo ima. da ga nobeden znanec ne sreča. Ko pride do znamenja sv.   Urbana, S katerim se dobro poznata, ker mimo njega je hodil v cerkev,   pride mu skorej na misel da bi  mu rekel: ii. svet   1'rban, toni resnica, ta obleka ne sliši meni. M  lic počakaj da pridem  nazaj!!" — Jezus Marija, dva udarja gresta sem.   Pa onadva ne bota   tega raztrganega   lumpa pogledala.   Danes iščeta nekega drugega. drugi dobri  obleki, in ravno   takšnega kakor je v iiieiit   pismu  popisan.
Juri   Itrglez <x\\\ dalje in si misli: jaz se ne bom ,„  ilolgo obotavljal, jaz bom povedal tako, kakor je res — 'tnhneno zleze v grad in  prosi za novo obleko. ..Kakšno obleko?"
„0d milostljivega gospoda grofa — ker sem sli-J sal. da   vsakemu   podarijo.
..Salemcnski potepuh ti!" vpije oskrbnik nad njim. j   In Jurček  je  bežal,  da  so ga  komaj   pete dohajale. ij          Ko je  bil   enkrat   na  varnem   in   sam,   kjer se ni
,; hilo treba  ničesar  hudega   več  bati,    misli   na  svojega ;   tovariša, in  pravi :   no,   počakaj,   da do tebe pridem. |    Kaši  (i  mene-imel za norca! Jaz ti bom povedal, da se boš na me spominjal.
Pride do hoste, in že od daleč proti mahu vpije: ,1 .Prijatelj veseli se zdaj!"
lepše namere pri poljedelskem ministerstva le na papirju  ostanejo.
Kako veliki zneski denarja se žfi na primer s pametnim mlekarstvom po zadružnem potu dajo doseči, razvidi se iz letnih poročil, žalibog v Avstriji še vse premalo ustanovljenih sirarn ic. Tam na primer, kjer se zadružne sirainiee ustanovijo, predrugači se na enkrat eela okolica v kratkem času. Živino- in klajoreja je  v  najlepšem  cvetu,  in  to  v  blagor  kmetijstva.
Vojska na Kineskem.
Prvi del vojne s Kinezi je dovršen: nad Pekinoin plapolajo zastave mednarodnih vojev in poslaniki z vsemi tujci na angleškem poslaništvu in v francoski katedrali so rešeni. Tekom desetih dni so dosegle mednarodne čete, jedva 15000 mož, naravnost nepričakovano velike uspehe. Na maršu od Tientsina do Pekina so se vršili boji pri Pejtsangu, Yangtsunu, Xantsajt-sunu. Ilohsiwu, Tsangkiawanu in TungČou, ter so bile zapored premagane kineške čete, katere so vodili generali Nieh, Ma, Lipingheng, mohamedanski tartar FunghhTisiang in tudi princ Tuan. Okoli 100.000 Ki-nezov ni moglo zabraniti, da so se 15. t. in. Japonci. Rusi. Angleži in Američani polastili prcstolnega mesta, čegar ozidje je visoko 11 do 13 m. ter do 18 in. široko. Kinezi so se sicer tudi še v zadnjem hipu upirali, tea* so imeli mednarodne čete nekaj izgub, toda pomagalo ni nič. Cesarica-vdova, cesar, ves dvor, princ Tuan in vsi boksarji so pobegnili v mesto Sansi. Mednarodne čete imajo sedaj celo progo od Inke do Taka, preko Tientsina in do Pekina v svoji oblasti. Grof Waldersee bo imel še mnogo dela. predno bo tudi drage kraje z vojsko do mira. pripravil.  Kakor je povedni
išče.
Prijatelj molči. Počasi leze tie, in kuka, voha in
..No prijatelj, ali ni nobenega tukaj?"
Juri Brglez-OV, kaj če zdaj narediti? On si neve pomagati. Nek kmet pride mimo in temu pripoveduje kaj se mu je pripetilo, in ga vpraša kje hi zdaj njegov dober tovariš z obleko znal biti?
..Všel  je. ti   prismoda!"  zakriči kmet.
„Ne, ne pravi Juri,  v sami srajci naj  bi  všel?"
„On ima ja tvojo obleko."
„Moja je  bila  skupaj  zavezana."
„0 ti!" pravi kmet, in se potrka s prstom na čelo.
Juri pomišljuje, položi prst na nos, in dolgo, dolgo premišljuje.
1/iunp capinasti!  si  misli,  ne,  ne,    to   ni  za  ver jeti; kako bi zamoglo kaj taeega komu na misel priti! Ali —■ ali je bil  res   toliko  prebrisan!    (In   je   mojo obleko oblekel ?
„ Gotovo je bil toliko prekanjen", pravi  kmet.
Kaj pa mi je zdaj početi? misli Juri kazaje na svojo razdrapano obleko. nV takih peklenskih cunjah se ne upam med ljudi."
„No, pa pojdi v sodnijo", mu svetuje kniet.^
Prekleto težka reč je to,-misli Juri; danes se enkrat pred sodnika  iti!   Težko   ali   netežko,   enkrat
v   Kassclu   nemški   cesar,   je   predlagal   Walderseeja vrhovnim poveljnikom  ruski car.
V Pekinu divja sedaj po ulicah krvavi boj. Mednarodne čete bombardirajo notranje, takozvano prepovedano mesto, kjer so cesarske palače, katere pa Kinezi vstrajno branijo. Del mesta je v plamenih. Ali je cesarica-vdova še v Pekinu, se ne mora reči, kajti poročila govore različno. Admiral Bruce je brzo-javil iz Cifuja, da brani cesarici odhod princ Yung; tudi nemški konzul v Ciftrjn meni, da je cesarica še v notranjem mestu. V nedeljo pa je došla brzojavka Lihung-čanga, da se je odpeljala cesarica z dvorom proti zahodu, in Šanghajski „Dalziel" poroča celo, da zasleduje bežečo cesarico japonsko konjeništvo. »Standard" je dobil iz Šanghaja brzojavko, da je položaj v Pekinu jako težaven, in da bi bila vsa obravnavanja z LihungČangom in z drugimi uradniki brez smisla, dokler daje cesarica iz varne daljave svoje ukaze. Cesarica je — tako poroča „Standard" — vzela seboj svoj imetek v 60 zabojih, njeno spremstvo pa je bežalo peš v Jusien. Cesarica je dala 12 Kinezov obglaviti, ker so bili na sumu, da držijo s tujci. Ako je torej cesarica res ušla iz Pekina, vzrastejo iz tega za mednarodne čete velike težave, kajti cesarica je provzročiteljica sedanje vojne in ona bo vojno nadaljevala do zadnjega. Dvomiti ni, da bo Pekin v kratkem ves zaseden, in da se tudi notranje mesto ne bo moglo ustavljati evropskim topom, toda s tem vojna še ne bo končana. Kineške vojske niso še premagane popolnoma, in niso se razšle. nfego samo umaknile ter bodo nedvomno nadaljevale svoj odpor. Med vele-vlastmi pa je zopet nastalo veliko nezaupanje. Anglija se je polastila cele doline Yangce ter se izgovarja z Rusi. ki  bodo zasedli severni del Kineške.   Iz Pariza
mora biti. Le počakaj ropar, zdaj te grem tožit. Grem — tak gotovo, kakor je Bog v nebesih, tožit te grem!
Predno pa je Juri v mesto prišel, že je žandar njegovega tovariša mu iz mesta nasproti prignal, gnal ga je iz sodnije, pred klop, ga na njo pripnejo, in začeli so s palicami po njegovi zadnji strani šteti. Sodnik pa je vpil čez okno doli: „Jaz ti bom že pokazal, kaj se reče sodnika s ,capinoml zmerjati." In briči so še bolj po njem udrihali.
Ko so mu jih biriči 25 odšteli, so ga s klopi odpeli. Tukaj pa jih kaznjenec lepo ponižno in mirno vpraša, če bo zdaj obleko slekel in jo Juriju nazaj dal.
„Zakaj pa?" vpraša brič. Ta dva se nista razumela. Zakaj je Jurijev tovariš batine dobil, je vedel, ali da sme obleko obderžati, tega ni zapopadel. Tako dobro se mu še nikoli ni izteklo. (On je mislil, da so batine bile zato, ker je obleko vkral.)
Šele ko sta capin in Jurij skupaj prišla, se je vsa dogodba pojasnila. In tu se je enkrat pokazalo. kako je sodnija naš Bog.
Ker je poštenjak poštenemu capin rekel, zato je capin v poštenjakovi obleki 25 zasluženih batin dobil.
in Tokia se oglašajo že svarilni glasovi. Ako se b polastila ena velevlast dela Kineške. gotovo tudi druj nobodo hotele zaostali in tako bo odtrgala vsak sv* kos. Iz tega pazamorejo narasti veliki in nevarni me< narodni  razpon, ali celo medsebojne vojske.
Zavjetje Pekina.
London 22. avgusta. Iz Šanghaja se telegrafi« da so imele zvezne vojske, ko so predrle obzidje zj nanjega mesta, vroč boj s Kinezi. Konečno predrl so tudi zid v bližini prepovedanega mesta in ga na skočile. 4000 dobro oboroženih kineških kristjane se je pridružilo našim vojskam in jim izvrstno poma galo. To je prav dobro prišlo, ker oni tamkajšn kraje in razmere poznajo. Zdaj vihrajo tudi že n cesarski palači v Pekinu zastave zveznih vojsk. Bo jevanje po ulicah traja naprej, ker Kinezi se še ved m trdovratno upirajo. Z radostjo so že toliko ('asa ob legani in v vedni smrtni nevarnosti evropski posla niki in drugi Evropejci svoje rešitelje sprejeli.
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
„Štajerc"
izhaja vsaki drugi četrtek,
prinese  najnovejše novice  in  zastopa interese kmečkega stanu.
Štajerc  stane za  celo leto s  pošto  vred  samo
1 krono 20 vin. ali 60 kr.
io izvodov stane na leto 3 krone 30 vin, s  pošto
vred.
Naslov: „Upravitelj$tw Štajerca v Ptuju."
XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
JožefTreff
krčmar
v Ragoznici pri Ptuji
priporoča svoje izvrstno vino in mrzla jedila.
Točna postrežba in nizke cene.
Smerehove škafe
z železnim obročem po 35 Ur.
na Hdcjon JPoličnne postarfjene, (manj kot 10 se ne odda)
prodaja
Alojz Walland v Oplotnici,
40  polovnjakov  dobrega vina
lastnega pridelka iz leta i$$$.
imajo posestniki pri Sv.  Lovrenci  v Slov.  Goricah liter po 18 kr, še na prodaj.
Kupci naj se glasijo pri J. SUCtl-M *> GabemiKU, pošta Juršinci
pri Ptuju.
Razglas.
Letni, mesečni in tedenski sejmi v Ptuji 1900.
p^* Letni sejmi: ^S|§
(Kramarski, živinski in lesni sejmi)
o. dne avgusta in 25. dne novembra.
g^T" Konjski in goveji sejmi: TK(
Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu, izvzemši prvo sredo avgusta meseca in tretjo sredo novembra mesca, in sicer zaradi  tega, ker se vrše  v  dotičnik  tednih zgoraj navedeni letni sejmi. — Po tem takem vršita se v mestu Ptuj vsaki mesec dva goveja in konjska sejma.
g^T~ Svinjski sejmi: ""3M|
Vsako sredo. Ako je v sredo praznik ali letni sejem, tedaj dan popreje.
gK^" Tedenski sejmi; TfcJ
Vsako sredo in vsak petek, posebno za meso, slanino (speh) in perotniuo.
Ob zgoraj  navedenih dneh prodajajo se na trgu ob ledji   (Lend)   velike   množine  stavbenega   tesarskega
lesa, krajnikov, ietev (lat)   trsnega kolja i. t.  d.                   /nnan-
Mestni urad v Ptuji.                                                j   Oi»itirt
Čekovnemu ra-
čuunšt. 808051
pri c. kr. poš-
tno-hranilničnem1
urada.
vlad. državnega mesta
3>tuj
Mestni denarni zavod.
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk. banke
v Gradca.
Uradne ure
za poslovauje s strankami ob delavnikih od 8—12 are.
priporoča se glede vsa kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
Občenje t
avst. ogmko
banko.
Ravnateljstvo.
Hranilno
in
($par-u.Uor$*u$$\)min)
v Celji,
glavni trg* štev. 2,
prvo nadstropje,
posojnje   proti   51 ž,   in   obrestuje   hranilne vloge s 4l|2 odstotnimi  obresti.
XX
traun$$tiger
v Celji.
Trgovina z  špecarijskim,   kolonjalnim   blagom,   sladčicam   (delikatese)  in   mineralno vodo na debelo in drobno.
^
XX
v
G. SCHMIDL"0Vi
nasledniki v Celji
Rotovžka ulica I „zum Bischof Glavni trg 20
trgovina z suktunim, rokotvornim, platnenim, drobnim,
tkanim in no voščenim blagom.
Največja in najstarejša zaloga
šivalnih strojev in bicikelnov.
Obrazci se brezplačano dopošiljajo in vsem zunajnim naročilam najhitreje in po vsem  vstreže.
Živinski in letni sejmi
v Slovenski Bistrici
|1900—1901.
Dne 24. februvarja; na dan Marije device 7 žalosti;|
dne  4.  maja;   dne  4. junija; dne 25. julija; dne
24. avgusta; dne 24. septembra;   dne 28.  oktobra
in dne 23. novembra.
Ob teh dnevih vršijo se razun
kramarskih in živinskih sejmov,
ob jednem tudi
WG~  konjski sejmi  -*|
s prav živahno kupčijo. Te sejme obiskujejo razun domačih, v obilnem Številu tudi tuji, da celo inozemski
kupci.
\
N
Zl
V
Ž!
O

*.-a
Bi
6.1 ■ &
No
»a
.3
s
03
03
i
Lekarna pri zamorcu ¥ Radgoni
• priporoča slednje zdravila:
Za giht in rematizem (trganje po udih in vra-ženju) 1 flaška 50 kr. ali 1 krono. Kričistilen čaj, l zvezek 30 kr. ali 60 vin. Krofgeist, 1 glažek 20 kr., ali 40 vin. Mazilo za krof, 1 tigelc 20 kr. ali 40 vin., posebno dobro sredstvo za krole in debeli vrat. Prah  proti bledenici,   t  škatelca 20 kr.   ali
40 vin. Prah proti potnim  nogam,  1 škatlica 40 kr.,
ali 80 vin. Prah proti kašlju. 1 škatlica 20 kr., ali 40 vin. Fina ribja mast, 1 flaša 60 kr., ali t K 20 h. Kolodium za kurja očesa, flaša 35 kr. ali 70 h. Pfiašterproti kurjem očesom, 1 škatlca 30 kr., ali 60 vin., prav izvrstno sredstvo  za kurja očesa
z debelo kožo. Balsam proti  ozeblini,   1   flaška 25 kr.. ali
50 vin. Konjski prah,  izvrstno  za goltanec  25  kr.,  ali
50 vin. Mlečni prah za pomnoženje in poboljsanje mleka 20 kr., ali 40 vin. Svinjski prah  proti  perečem  ognju  in  črmniei
30 kr. ali 60 vin. Homejopatične kaplice za svinje proti črmnici
25 kr. ali 50 vin. Celtlne proti glistam, izvrstno sredstvo za velike in male 1 škatlica 25   kr.  ali  50  vin., kakor vse sorte domače in vnanje špecijalitete. Razpošilja po pošti dvakrat na dan.
Maks Leyrer, lekarnar v Radgoni.
*
en
ta n
jO    "*
N
I«
12
jO  —.
In
S. s
§2
—
a
tu
&
ua
o
=i
T7-
koroška ulica štev. 17 in 24. Prva štajerska trgovina žimnic (Drahtraatratzen) in pohištva (Mobel) priporoča vsakovrstno pohištvo, medleno, politirano in lakirano,  železne  postelje,  lepe  otročje  postelje  z  omrežjem,  tapetovano  kostne  postelje, vsakoršne tepihe (preproge) žimnice (madroce) iz konjske dlake,   morske trave in Afrique-zimnice, ogledala vsake velikosti, žimnice, — lastni izdelki — in
drugo posteljnino.
Vse blago le najboljše kakovosti in po najnižji ceni.
Meščanska parna žaga in mizarstvo.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju
zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je nova
parna žaga vsakemu v porabo.
Vsakemu se les hlodi i. t.   d.   po  zahtevi   takoj   raz-
žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in spa-
hati i. t. d.
Vstreže se po vsem najhitreje in  po najnižji  ceni.
I
<■:
K&dBiS
Gostilna v Šoštanj i
v lepem kraju z zdravim podnebjem,  se  ludi brez koncesije proda, eventualno   v najem da,  in je za
kakega poozjjonista prav pripravna.
[sta   obstoji   iz   3   lepih   suhih  sol«,   kuhinje,   ene
mrzle kleli in jame za led, hlevov,   lepega vrta za
sprehajati, /raven spada tudi 2 joha zemljišča.
Dalje se na glavnem trgu o Sostanji
ena hiša
z nekaj zemjjisca, pripravna za kakega trgovca radi pomankanja družine prav po ceni proda. Pojasnila daje uslmeno: hotelir J, Rajstcr V ŠOSianji.
H. Prettner prej J. Weiner
v Celji, glavni trg. štev. IS.
Žalno,i steklenega, porcelanastega, Ramenitttega blaga
in majolik.
Prevzem   posteklenja pri stavbah in  vsakoršnih
popravil.
Umetni mlin, 5|
kateri na teden vagon žita zmelje, in vodna Žaga za deske s trajno vodno močjo in poslopjem vred, oziroma tudi do 20 (©-hOV zemljišča, je po ceni prodati.  —  Več pove iz prijaznosti
gospod
Johann StrascfteK v Celji, glavni trg štev. 4,
Obleke za gospode in dečke
j po meri, najnovejši modi, in nizki ceni izdeluje solidno
A. Masten v Ptuju.
Tam so tudi na ogled vzorci  najnovejših  in trpežnih
štotov.
-..■   .1/-.   V-lf   ;■   '"■.■■■"'-.\"-">^r--lf";
tfc
$eiger»jetia
**
i n a f
i
Dobra naravna v
iz lastnih goric:  Brczopca, Kopica,   (iruskoi'ja in   Otem-a
iz U\ '■ \m, im, i?90.im 1896, mi in \w, prodaja na
debelo in po nizki ceni
Ignac Leskoschegg v Ptuju.
^
Uujorhia z knjigami in pisalni?ni potrebščinami
v Celju, glavni trg 2,
btiporora svojo največo zaloga molitvenih in šolskih Ln}iij in ljudskih, (narodnih) spinov,
Med. univ.

Rudolf Tabor v Celji
Glavni trg 14                     Gospodska ulica 5
jniporoča svojo obilno zalogo izgotovljene obleke za \ gospode, krnele in fante (otroke) po najnižji ceni.
)
it i ura
ordinar skupnega špitala v Ptuju,
je svojo dosedajŠno stanovanje  premenil in ordinira sedaj   na
florjanovem trgu št. 5,
(Ferschisches Haus.)
\m
Nakupovanje
frisnega sadja, kakor:
jabolka,    hruške,    breskve,     slive,
grozdje,   kutne, orehe, kostanj in
frišne črne (zrele)
bezgove jagode,
dalje
zeljnate glave za ribati, repo, paradajzarje, murke za v glaže;
Za jesensko setev pa priporoča semena za:
repo. za zimsko glavnato  solato,  repincef. zimsko špinačo, zimsko zelje, zimski ohrovt, zimsko kolarabo. zimsko  redkev, zimsko karfijolo. zimski poteršil in zimsko korenje:
Adolf Sellinschegg
trgovina š špecerijo „k zelenem  vencu"
v Ptuju.
|Josef Ornig
v Ptuj It
kupuje
jabolka^
za prešati.
m
I
m
P.  n.
Usojam si cenjenemu občinstvu uljudno naznaniti, da sem v gosporiski ulici iste v. K) odprl trgovino z barvami, kjer se
vsakovrstne oljnate barve, lak. firnež, ter-pentin, sikativ, suhe barve, pinzelni i. t. d. po najnižji ceni prodajajo.
Z odličnim spoštovanjem
J. Sorko,
slikar in barvar v Ptuju, gospodska ulica Štev. 10.
;';v A /a   .'.<  M/AA"/?


Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina „K zelenem vencu" v Ptuju
kupuje zmiraj,
frišna jajca, med, čebelni vosek,
maslo, krompir, čebulo, česen,
vsa k e v rste ii žol,
posušene gobe, hren in drugo frišno zelenjavo, potem
I živo in pitano perutnino,
suhe  hruške,   suhe  črešnje,   suhe   višnje, suhe slive in jabolčne krhlje, daljo
orehe, lešnike
: •        in vsakovrstno frišno s a d i e. Vse to po visokih cenah.
1
Si
hI
Pristni čebelni vosek
kupuje po najvišjih cenah
ALOIS WALLA8D v Cepi, rotovžke ulice.
V Savinjski dolini
v prav lepem kraju, se da s 1. oktobrom t. 1. po nizki ceni in proti  lahkimi  pogoji    -
v najem gostilna z ledenico, kovačija na dva ognja (mehe žene voda) in kolarstvo (bognarja.)
Natančneje  pove Juri  Saveršnik  v Št. Petru v Savinjski dolini na Štajerskem.
Na Polenšaku v Slov. goricah
se proda ali tudi v najem da:
ŠOlSkO poslopje v dobrem stanu in z (»peko krito, katero obstoji iz dveh izb in kuhinje. Poslopje stoji tik cerkve. Ker pelje skoz ta prijazen kraj velika cesta, je pripravno za vsa-koršno podjetje. Okolica je velika in ker ni tam nobenega g. zdravnika, bi tudi tak imel mnogo zaslužka.
Krajni šolski sect na Polenšaku.
Proda se ali v najem da takoj ali tudi pozneje
poslopje v katerem se nahaja dobro vspevajoča gostilna in prodajalna z vso opravo.
K hiši spadajo stale, kleti, sobe za prenočišče i. t. d. Zemljišča, to je: vinogradov, gozdov, travnikov, in druzega polja je okoli 10 do 12 joliov. Proda ali v najem da se vse skupaj, ali posamezno.  Vse to se nahaja v lepem kraju v   Dolencali   V   Ha-
lozih. — Več pove: Jože Eafuta v Drafcih p. $p. Uid pri Ptuju.
i  Kopališče v Ptuju.   !
f Vsak dan dobe se kopele v banjah, pršilne in mrzle ko- I i pele in vsaki torek, četrtek in soboto od 1 do 2 ure ) ( popoldne soparne kopele, ki posebno pomagajo zoper tr- ) |                        ganje po udih in kosteh.                         |
JOS. KASIMIR v Ptuju, florijanški trg.
Trgovina špecerijskega in vsakovrstnega blaga, zaloga piva „Reiningbaus", astop zavarovalnega društva proti ognju in zavarovanjem življenja ,.Generali*' ustanovljeno leta 1876, — priporoča najmočnejši špiritu* ZA iesih, Žflanja-
rlie, najboljše olic, ccmftu, karbolincum, žgano smolo, suhe in oljnate forbt, poolak (fimajs) galieo, rafija, žveplo, gumi za ceplenje. apno za
klajo (futterkalk.) (frfltka SOl. Živinske in druge kOftaČC, papir za muhe i. t. d. — in druge reči po najnižji ceni.
p^a
GEORG STJKLZER,
tapetar in dekorater v PTUJU, gospodska ulica 12, priporoča svojo zalogo izgotovljenega tapetarskega  blaga, vsakovrstne   madrace, počivalnice ali  divane  itd.  po najnižji  ceni; gospodje župniki dobe posebni rabat.
JOSEF GSPALTL.
zlatar, srebrar in optiker v Ptuju, crkvena ulica št. 6,
priporoča svojo zalogo najnovejših, najpripravnejših insolidnih ŽMrmih kamenov, zlatnine, sreberninc itd., potem tudi svojo veliko zalogo zla-t b, STCKmih, tUla- in nik€lna$tib ur. Za vsako uro se vcČ let jamči. Miro IcpotijO in (JragotiiO kupuje po najvišji ceni, ali jih pa tudi zamenja za drugo robo. UslkOOrSttU pOpratHU se sprijemajo in vsakemu v zadovoljnost, dobro in po nizki ceni izdelujejo.
Josef Kollenz v Ptuju
priporoča svojo
MT- steklarsko in porcelansto blago ***
posebno mednike (sodceki za med), steklenice (flaSe) za jesih in slatino, šipe za okna.
Velika  izbira  posode  za  gostilne, okvire za  podobe, poziačcnjc   okvirov in osakoršnib lesenih in  kovinskih
reči,
*■■■<■■■■■
S. Friedrich
v Ptuju,
poštna ulica št. 4, blizo posojilnice
kupuje kosti, cape, staro železo, vsakovrstne kože in žito, vsakoršni fižol, veštajn (vinski kamen), kakor tudi kovinske odpadke po najvišji ceni.
V Teržici pri Jurovci
dobe se na
žagi
vedno   po   najnižji   ceni: drva za kurjavo in sicer: orehovi odpadki, žagovina in drevesna skorja za vinogradski kompost. On pa tudi kupuje vsakovrstne panje in  les za
sodarje
v Ptuju, kakor tudi na žagi.
S     $raioti Slawitsdt

trgovska podružnica
v Ptttju — Wagplatz
priporoča svojo obilno zalogo špecerijske, roko-delne (matiufakturne), NorlniherŠJce lepoticne in drobne robe-,
Tam se dobiva  tudi pravo domaČo platno za rjuhe in obleko po najnižji ceni.
Kari Ackermann,
urar v PTUJU, glavni trg,
v gledališkem   poslopju
ima veliko zalogo
ur, zlatih in srebernih reči.
Zenitbene prstane vsake velikosti.
Vsakovrstna popravila, kakor tudi popravila god-
benih   avtomatov,  izdeluje  vestno,  hitro,  po  najnižji   ceni in proti jamstvu.
Ustanovljeno  leta   1842.
V. Schulfink,
trgovina s špecerijskim blagom
v PTUJU, glavni trg
priporoča iz svoje velike zaloge sladkor, kavo,
riž, moko, južno sadje, olje, jesih itd.
Gumi  za  cepljenje, najboljše rafijo po najnižji
ceni.
Agentura C kr. priv. zavarovalne družbe
„oesterr. Phonix."
Pekarija na deželi
blizu Celja t dobrim prometom,
je z, ali brez zemljišča po ceni za prodati. Več pove iz prijaznosti gospod
Johann Straschek v Celji. glavni trg štev. 4
Zaloga oblek za gospode.
Srn. Miiller a Maribora
priporoča prav fine izdelke goiovili oblek za možke; kakor
tudi veliko  zalogo finih štofov, domačih  in vnanjih fabrik
za narejanje oblek po meri.
Proda se: I lep petrolejski svetilnik (luster) z dvema svetilni-
cama;
2 štelaži za prodajalno in en otročji voziček pri
JOS. GSPALTL-nu,
zlatar,  srebrar in optikerju.  ter založniku ur v PTUJU.
c*   Alois Walland   c*
trgovino špecerijskega blaga na debelo in drobno. Zaloga parne moke  "S^g
firme  C. Scherbaum  &   Sohne   V  Mariboru   po najnižji ceni,
V Celji poštnine prosto.
Razpošiljatev kave po 5 kil franko na vsako poštno postajo, po nižji ceni kakor v Trstu.
Brata Slawitscb
Šivalne stroje. „Hove C in krojače,
za črevlarje
V    X tUJl priporočata
Singer A „     Medium „     Titania
..Ringschiffchen*', šivalne stroje za črevlarje in krojače, Cylinder Elastik za črevlarje, „Styria"-bicikelne. Zaloga vsakoršnih delov za bicikelne in stroje. Vsak naj zahteva cenilnik (Preisliste.)
I Bratov Uray
v Radgoni
trg-ovina
priporoča svojo veliko zalogo
^   kovanega železa,   pleha,   drotnatih  žebljev. mlatilnih mašin „GopIne"
mašine za slamo rezati, vinske prese. presne vretene (sveče), traverse, železniške sije,   šivalne mašine,   grobne križe, kakor
it
g
tudi cement  po nizkih cenah.
It
5RW
^~o o o o o o o~č
mel tinto- Dr
. 1o$. Ruras K
ordinar skupnega špitala v Radgoni, glavni trg 133,
ženski zdravnik, porodni pomočnik in bivši
%
ordinira
ranoeelniški slušatelj dopoldne od 9 do 12 ure, popoldne od 2 do  3 ure.
»vi C
v
n
O,
Oei
,1:
frOOOOOOO  Os,
^¥WW¥^PPW^
ii udiv. Dr. 1ST II
"
i   i
zdravnik v V
skupnem špitalu
Ptuju.
f
€ Jo
Zobozdravnik, piplje zobe brez bolečin, plombira za i gld. in višje, stavi umetne zobe, tudi krone, mostke in cele čeljusti,   m
Johann Kramberger, |
poprej J. Deller v Radgoni, glavni trg, k ..zlati kugliii;
priporoča svojo bogato sortirano zalogo špecerijskega,  materijalnega im barvarskega blaga.
Velika zaloga Judcndorfer, romanskega in portlantovega cementa,   j
C. kr. prodaja pulfra,   velika   zaloga  kapselnov   in   patronskih  rorckoy vsake velikosti.
Tiskarna
W. Blanke, Ptuj,
glavni trg  6,
uredjena z motori, najnovejšemi  stroji  in modernimi pis-menkami (Črkami)
prevzame vsakoršna tiskovna dela,
kakor: poslovne liste,  račune,  pobotnice, fakture, tabele, okrožnice, prospekte, cenilnike, nadpisne liste, nadpise na listih, povabila, pesmi, programe, vizitnice, plesni red, statute (pravilo), tarife za jedila in pijačo, zaročne in ženit-bene liste, oglase (plakate), smrtne oglase,  letna  poročila itd. Prevzame se tudi natis brošur in spisov (knjig.) B4C" Lastne knjigoveštvo. *"W Velika zaloga  dvojezičnih tiskovin za cerkvene,  občinske in šolske urade itd. itd.
f
§0T Stavbene šine ~Wi.
dopošilja ročno iz svoje zaloge
J o h.  Radakovits,
trgovina z železom v Celji.

Burska in angležka vojska.
Med   najboljšimi   voditelji   Barov je  sedaj   prvi general Dewet. Ako bi bil imel Cronjc, katerega sta Roberts in   Kitchener  ujela  z   veliko  barsko vojsko, vsaj polovico tiste taktične prebrisanosti kakor De wet. pi bile vojne razmere Borov danes prav ugodne. Sam Dewet pa ne more rešiti burske stvari   in   naj   si  je :k tak mogočnež in še tak junak.  Včerajšnji listi so prinesli zanimivo vest, da je Dewet, mesto da bi dal fajeti samega sebe, ujel 4000 Angležev z več  topovi. jer  da je   pozval  Baden-Powella,  bivšega  branitelja Mafekinga,   naj se poda.   Poročalo   se je tudi,   da je Dkdcn-Povvell vprašal že za pogoje.   „Reuterjev urad" ga je takoj na  to   sporočil,   da je   Dewet   obleganje paden-Powella  pri Komandonecku  opustil ter od masiral dalje proti severju. Bržčas je bilo tistih 4000 Angležev,   katere  naj bi Dewet ujel, pod poveljnistvom J>a<lcn-Powdla   ter jih   potemtakem   Dewet   ni   ujel. nego  se   v   vspričo   pičlosti   svoje   vojske   —   komaj EOOO mož — sam umaknil.   Vzlic temu, da se torej pesela vest o   velikanskem   uspehu   Deweta   ni   ures-jničila,   pa je   vendar-lc   operiranje  Deweta mojstrsko in  največjega   občudovanja   vredno.   Od Betlehema v Oranju do Ventersdorpa v Transvaalu je okoli 300 km., latere je   prekoračil   Dewet s svojo četo v 20 dneh, leštevsi  10 dni, katere je prebil počivajoč med Kroon-itadom in Vaalom. Lovili in preganjali so ga Kitchener. tfethuen,   Smith-Doricn,   Paget,   Broadwood i. dr.,  a išel jim je   vendar-le.   Da,   generali so morali hitet i elo drug drugemu na pomoč, sicer bi jih bili „bežečia Buri ujeli ali uničili.   Brigada   Pageta je kmalu opu-itila preganjanje.   Broadwood  je bil tepen   19. julija »ri   Palmietfonteinu,   21.   julija   je   Dewet    severno roonstada  ujel   100   Valizerjev,   22.  julija je moral lethuen prihiteti Baden-Powellu pri Rustenbergu na omoč,   d očim je moral Carrington  bežati od Kland-vera do Zeerusta.   7. t. m. je hotel   Mcthuen blizu enterstrooma  zgrabiti   Deweta,   a  ta se  mu je iz-linznil. 9. t. m. je poskušal svojo srečo Kitchener, a losegel ni ničesar.   12. t. m. je   Kitchener streljal s fipovi na Deweta, toda ta mu je pokazal   hrbet, ter >il   15.   t.   m.   preko   Ventersdorpa   že v Transvaalu. Tako je Dewet ušel doslej vsem angležkim zanjkam. gndar pa angležki general Roberts še ni obupal, da konečno vendar-le dobi v svojo pest, Kako se bo dolgotrajna vojska iztekla,   ne   more   nikdo dobro oditi. No —  pa Angleži se že kesajo, ker jim je ta pjska že dosedaj požrla čez 70 tisoč vojakov in več ot 1000 miljonov goldinarjev denarja.
Kakšna bo kazen Brescijcva?
V halji nobenega, še tako velikega hudodelca ne usmrtijo, jnpak ga obsodijo v dosmrtno ječo. Najprej preživi hudo-elec deset let v samotni ječi, ki je dva metra dolga in en letcr široka. Za hrano pa dobi samo kruh in vodo. Dela mu C dajo nikakšnega in tudi ne sme brati ali pisati. Govoriti ž jim ne sme nihče. Ako bi pa nemiren bil, ga v nekak silovni »pič zvežejo in tako more z zvezanimi rokami in nogami v taki postelji spati, ki je rakvi (trugi) podobna. Sprehajat ga tijo le malokdaj in še takrat med dvema visokima stenama.
Če enkrat teh deset let v taki ječi v prebije, potem ga denejo v drugo ječo, kjer bo delati mogel. Že tako prvo ječo maloka-teri obsojenec prestane, ker navadno že prej znori ali pa umre. Sodba Bresci-jeva bo 29. avgusta in bo v enem dnevu končana. (Anarhisti na Reki.) 9. avgusta poskušali so anarhisti na Reki grozno nesrečo napraviti- Pod vagonom električne železnice razstrelila je ena dinamitna patrona. Patron pa je bilo jako veliko kar skupaj na relse položenih, a razletela se je samo ena, ker je bilo deževno vreme in so patronc premočene bile. Dežju se je torej zahvaliti, da se ni strašna nesreča zgodila. Anarhistov niso dobili.
Ven z resnico!
Krota v Celji se zaradi ..Štajerca" še vedno ne more pomiriti. Ker že druzega »Štajercu" doprinesti ne more, pa se jezi nad ptujskim mestom, nad županom, nad pod/.upanom Kaiser-jem, gosp.Sellinsch«!gg-kom, gospodom Kollenz-om itd. Torej ljubi kmet! dajmo enkrat preiskati, kateri so boljši kristjani, gospodje v Ptuju, ali varovanci celjske „krote", gospodje <\v. Sernec, dr. Dečko i. dr. Oglejte si enkrat ptujsko mestno župno cerkvo. Kdo jo je tako lepo prenovil? To so storili, ptujski mestni odbor, hranilnica in Župan gospod Ornig, ki je sam iz svojega žepa podaril za cerkvena okna 2000 kron. Sedaj pa vprašaj enkrat dr. Sernec-a, dr. Decko-ta in druge take, če je kteri od teh gospodov že kedaj en vinar za cerkev podaril! Kaj tacega jim ne pade na misel. PaČ pa so '/* denarjem od kmetov v Celji eno palačo zidali, v katerej se gostilna in kavarna nahaja, kjer gojyjoda Dr. Ded-ko in dr. Sernec vsak dan sedita, jesta in pijeta in nemške časnike, ter gotovo tudi „Stajercaa bereta. Kaj je dalje gospod župan Qrnig zagrešil? On se trudi že leta sem, da bi sejme povzdignil, da bi zunanji živinski kupci in prekupei k nam zahajali: letos piše ogromo pisem na zunanje dežele, da bi prav veliko trgovcev na Spodnje Štajersko po sadje prišlo, da bi se skoz to dražje prodati zamoglo; konečno zida vsako leto, za sebe ali občino, tako da ljudje tudi iz okolice skoz njega zaslužek dobijo. Gospod podžupan Kaiser je že okoli :K)0.000 gl. v malo letih ljudstvu v Halozih in drugi okolici ptujski za delavce v svojih vinogradih izdal. In kaj je gospod Sellinscliegg storil? No, on od kmeta jajce, perutnino in droge kmetijske pridelke kupuje. Seveda, konzum bi vam boljeugajal, da bi tudi nasi kmetje prej na boben prišli kakor so. in še bojo po drngot prišli, da bodete pri tem si žepe polnili. Dalje se tudi predrznemo vas vprašati: koliko pa gospoda dr. Dečko in dr. Sernec kmetom zaslužiti dasta? Presneto malo. ali pa nič! ker taka odvetniška pisarna je podobna davkariji, v katero se more le notri nositi, ven se pa ne dobi  nič.
Pa flkrota" celjska ni samo lažnjiva, • ona je tudi grozno zabita.
Ona namreč v Svoji zadnji številki piše, daje naš ..Štajerr" dražji kakor „Domovina", in da hi i gl. 80 kr. koštal če bi bil tako .,velik" kakor je ..Domovina" in bi vsak teden dvakrat izhajal. — Oj preljubi tepec od BDomovine" obžalujemo te, ker tebi se gotovo meša. Vendar predno te odpeljejo v noriš-nieo.    stori   nam   še   eno  ljubav   in  malo  bolje  poglej
našega nŠtajercatf in svojo ..Domovino/' Razprostrl popolnoma našega Bmalega Štajerca" in ga položi aa „Domovino", potom bodeš spoznal, da je naš 9Stajercft dvakrat tako velik kakor tvoja „Domovina.'" Ljubi prijatelj! ako stani1 BDomovine* ena številka 5 krajcarjev, mogel bi po takem naš ..Stajeiv" veljati HI ki-,. a on stane samo 2 krajcarja. [Jfi se račoniti ljuba krota, lagati pa so odvadi, saj veš da lagati se no sme in je greli.
Našim naročnikom.
Od veliko naših naročnikov dohajajo vedno pritožbe, da „Štajerca" niso dobili. Mi prosimo torej vsakega našega naročnika, ki ..Štajerca- najdalje do prve nedelje po izdaji ne prejme, da nam to nemudoma pismeno naznaniti blagovoli, da nam bo mogoče pravočasno radi pošte potrebne korake storiti.
Razne stvari.
Gospod Moller. zastopnik berolinske firme Kopke. došel je v Ptuj. Stanuje v nemški društveni hiši pri gospodu Blaschitz-u in kupuje jabolka v vsaki množini.
(Sv. Anton v Slov. Goricah.) Na dan Velike ^spojnice 15. avgusta sta se vračala iz božje poti, od sv. Trojice fanta Tomaž Slana in Sebastijan Bižik domov v Kraljevce, fare Sv. Jurija ob Sčavnici. Med potom v Brcngovi, pa so nju počakali, ter napadli z noži, brata Jakob in Martin Kovačič, ter brata Alojz in Franc Pucko vsi iz Zupotijec fare Sv. Antona. Slana so grozno ranili na prsih, do pljuč in od levega očesa do zob z notraj v ustih, ter bo težko da bi okreval. Bižik pa je srečno pete odnesel. Pa tem zlobnežem še ni bilo dovolj. Ko so že Slana zdelali in ga pustili v krvi ležečega, ter so še potem napadli, v Župctincih pri Fekonjevcj gostilni mimogredoča tamošnjega občinskega predstojnika g. Matija Kos-a in poštenega, miroljubnega ter znaČajnega mladeniča Jožefa Štelcar-ja iz Kraljevce. S Stelcar-jem bi bili gotovo ravno tako storili kakor s Slanom, ko bi se njim ne bi mogel izmuzniti. Hudobneže so žandarmi že spravili v varno zavetje.
(Iz Sv. Vida pri Ftujn. Grdo ravnanje.) 6t-letni prevŽitkar Janez Trafcla iz Trdobojc bil je 10. t. m. od ko-čarskega sina Antona Merc-a brez povoda tako pretepati, da je na veČih krajih težko poškodovan. Merc-a so za njegovo junaštvo v  Ptuji pri  c. kr. sodišču zaprli.
(Polenšak pri Ptuju 17. julija.   Junak z nožem.)
V nedeljo dne 5. t. m. popivali so že dopoldne lesni delavci (Kranjci in Hrvati) v gostilni Jurija Lovrcc-a na Polancih, popoldan sli pa so v gostilno Franca Sorija. Kranjcu Antonu Betal-U se je moŠnjiček z denarjem spraznil, krčmar mu pa na upanje ni hotel nič dati, in tudi njegov delovodja Grcgorck se ga ni usmilil. Bctal se je zaradi tega tako razburil, da je takoj nož potegnil in začel ž njim mahati. Po prihodu krčmarja Sorija je Betal nož zopet nazaj v žep spravil, nato pa Šel ven in svojemu tovarišu Franc Leskovec-u skoz okno kričal: »imaš ko-rajžol« I-cskovec je na to šel ven, ko pa je prestopil prag, bii je že z nožem sprejet. Betal je Laskovec-u nož večkrat v glavo zasadil, tako da je težko ranjen. Leskovc-u prihitila sta delovodja Grcgorck in delavec Franc Person na pomoč, pa tudi ta dva je Betal z nožem obdelal in obema težke telesne poškodbe prizadjal. Betal-a so pri c. kr. sodišču v Ptuji zaprli« (Nesreča na Ptujski Gori.) Dne 11. t. m. o ljt4 uri zjutraj peljal je kmet Pckmajcr iz Majšperga težko naloženi voz kamenja čez Ptujsko Goro proti Ptuju. Na sredi klanca utrga se zavora in voz s kamenjem drvi z največjo silo po klancu navzdol. Po nesreči prideta dva kmečka voza s kravami vpre-Žena ravno v tistem času  nasproti po   hribu   gor.   Ker je bilo
Še mračno ni se dalo v naglici ogniti  in tak so treščili  skupaj
Kmet Štefan Turk iz bližnje vasi je prišel med vozova in za dobil težke poškodbe na glavi, dvema kravama pa so bilj zadnje noge odbite. Na ravno tistem kraju so se že večkra nesreče zgodile, in celo ljudje so tam že svoje življenje zgubili
(Z nožem zabodel.) 15 t. m. zvečer nastal jo v nek gostilni v Lendovi velik pretep, pri katerem je mizar Stefai Klcp od Sv. Miklavža zadobil eno globoko rano v trebuh ii eno v levo roko. On je smrtnonevarno ranjen. Prepeljali so g« u bolnišnico in ga tam operirali.
(Iz kota na Pohorji.) Smiliš se mi ubogi »Stajcrc« ker vse na tebe leti. Celo točo z bliskom in gromom bi na t< poslali, ko bi jo znali narediti. Pa saj nič ne pomaga. 'L veseljen pričakujemo tisti čas, v katerem te bodemo lahko vsaki tedei vsaj enkrat brali, in si s tvojimi nauki na umu, kakor na polji loži pomagali in ravnali. Mi Pohorci te radi beremo, in sm< veseli, da tudi med nas prihajaš. Samo enemu med nami n po volji, našemu preslavnemu županu, od katerega bi lahke cele bukve spisali z naslovom: Zgledno življenje na Pohorji Ne bom dalje razjavil; samo vprašal bi Vas rad: »Ljubi mo župan kje neki imate pravico vsakega »Štajerca«, ki pride občino Kot, Če ga v toke dobite zažgati?« Ne, ne, le počasi Pred svojim pragom prej pometite, potem še le drugim zglede davajte. Če Vam pa pride po usodi vendar le kak »Stajcrc v roke, prosimo Vas ponižno, prizanesite mu, saj veste kaj moram* mi vse Vam prizanesti. Če Vas pa »Gospodar« tako lepo uč smo pa veseli, da ga ne dobimo.»             Neubogljiv Kotničai
(Z revolverjem.) Pretečem četrtek zvečer šlo je neka g. Trcff-ovih delavcev, ki SO že precej pijani bili, v gostilno g. Mar činko-ta na Kaniža predmestji. Tam so vsakovrstne nerodnost počenjali. Če tudi se jih je večkrat iz gostilne odpravilo, silil so še vedno nazaj. Napadli so ženo gostilničarja in jo s postni obdelovali. Ko je gostilničar iz kleti nazaj prišel in vse i< videl, začel je delavce skoz vrata ven porivati, na kar pa se ti prav po roparsko z vsakovrstnim orodjem začeli pO vrati! razbijati — tako dolgo, da so se vrata odprla. Nato vdrli s« v hišo, kjer pa jih je gospod Marčinko s polnim revolverjen pričakal. G. Marčinko vstreli prvikrat kot v opomin v zrak, \ v trenutku zgrabil ga je eden od napadovalcev za vrat. Počil sta nato še dva strela in en napadalec z imenom Cizek padi na tla — zopet vstane in nekaj korakov beži, potem se p; nezavesten zgrudi na tla. Ena krogla zadela ga je blizu srca Čižek-a odpeljali so nato v ptujsko bolnišnico, kjer je drag dan vsled smrtve rane umrl.
(Iz Konjic) se nam poroča, da se je tam pri streljanji proti toči 29. julija zgodila nesreča.  Ko so ob 6. uri popolda:
začele strelne postaje delovati, zleti strelna uta v zrak, strelač. Franceta Pukl-na pa vrže 38 korakov preč. Čudno je, da gj ni usmrtilo, ampak ga le nevarno osmodilo. Pukl pravi, da je koješpago »cinder« prižgal in takoj šel drug možnar napolnjeval je prižgani možnar vstrclil in špago pa tako nesrečno v ut< ravno na smodnik vrglo, da se je isti vžgal. Kaj seje poten zgodilo, pravi, da ne ve. Preiskava pa pravi, da je mogla streli v uto vdariti, in tako nesrečo povzročiti.
(Smrt in pogreb ko nz umnega društva v Šoštanji.
»Ljubi kmet! Ni kdo se do sedaj ni brigal za tebe. Siromal si; tvoj trgovec te je izsezal, zdaj bomo pa mi prijeli krama rijo v roke. Ti bodeš ud konzumnega društva in tam ne bo samo ceneje kakor pri trgovcu kupil, ampak bodeš končen leta pri sklepu računa še lepi del dobička nazaj plaČaneg; dobil." Te besede so raznašali klerikalci po našem mirnen trgu. V resnici sladke so bile te besede in limanica nastavljen; ubogemu kmetu, zvodila je nekatere na tisto, da SO se pri družili konzumnemu društvu. Kaj so vedeli kmetje od ' tega da vsled pristopa tudi dobrostojnost za iSlago prevzamejo, ka jim pa prej nikdo ni povedal. Kramarija se je odprla — pi kak čudež! Blago je bilo veliko dražje kot pri drugih trgovcil in nič se ni moglo tam kupiti. Ogibali so se kmetje te nesrečtn „zadrcge" in vidli so, da so od ustanoviteljev tega društva tako kakor se je na mnogih krajih naše spodnje štajerske deželi zgodilo — zapeljani  in oškojeni  bili.  Možje, ki  imajo od trgo
>aj.
zalile
rat
lili. eki fan
in
te em Ion lju no n i ko ji? loj v isi.
de c* no
iči, ar. ;aj Kisli lili mi to
ila
at, to, m ila
vine toliko izobraženosti kot čevelj od poljedelstva, so stali na čelu te »zadrege". Ubogi kmetje so dajali svoje težko zaslužene krajcarje v to k ram arijo; pa kam so prišli tisti denarji? — ni jih več. Nahajajo se pri nekaterih Židovskih trgovcih na Dunaju in drugot, kateri si roke mencajo in smejijo čez tako lahko zasluženi dobiček, katerega so si iz kmetovih žuljev pridobili. Šoštajnski konzum stoji danes pred bobnom. V hišo, od katere seje kmetom toliko obečalo, nastavil se je bankerot. 4461 K 66 h morajo dolžniki, verni in pošteni kmetje, kot dragi spomin na to kramarijo plačati. Dva konzuma in sicer ta drugi na Fran-kolovcm. kateri zadnji je v žalosten spomin od farovžkega koniija, kaplana Jakoba Palir-ja zapuščen, sta v kratkem žlahtno zaspala in kmalu bodemo tudi od drugih bankerotov takih zadrug slišali, ker že od vseh stranij škriplje in poka. Revščina po naši ubogi spodnji štajerski deželi je skoraj pri vsaki hiši doma. Naši ubogi kmetje še za davek ne morejo denarja skupaj spraviti, zdaj jih pa še plačila za ta nasreČni konzum mučijo, ki jih bo celo spravil na boben. Namesto da bi zapeljivci ubogega kmeta, namesto da bi tisti, ki so kmeta z sladkimi besedami k takim farovžkim eksperimentom prisilili, namesto da bi ti^ti kaplani, kateri ta konzumna društva usta-novljajo — zgubo, katera je neizogibna — sami plačali, pa konzumu, katerega so v nesrečo kmeta ustanovili, hrbet obrnejo in prepustijo ude židovskim rokam, iz katerih so poprej blago dobili, ne menoč se kaj bodo tisti ž njimi naredili. Tudi gospod kaplan v Leskovci že prosi, da bi se prestavil, ker pri »kšeftu" konzuma le zguba kaže, misleč: boljše je, da grem „prej kot poznej." »Vsak čevljar naj ostane pri svojem kopitu", pravi neki stari pregovor in naj bi si tega ti mladi nesrečo doprinašajoči kaplani na čelo zapisali. Veliko nesreče so že skoz svoje kramarije nepotrebno našim kmetom povzročili. Kmetje poslušajte dober svet: odtegnite vaše roke proč od teh farovžkih kramarij, ker vam niso za drugo kakor za nesrečo in v pogubo. Kmetje šoštanjske okolice so nam že „učno plačilo" dali in s tem konzum na večno pokopali. — Zaspala je krava, katero so kmetje pri rogah držali, židje in ustanovitelji konzuma pa za vime molzli.  —  Počivaj sladko. —
(Prebrisanost ustanoviteljev koiizumnih društev.)
' Kakor   nam  kažejo   pravila  kmetijskih   društev,   so   gospodje
ustanovitelji prebrisane glavice.   Iz  teh pravil se razvidi,  da ti
gospodje že od vsega začetka niso imeli zaupanja v svoje po-
čenjanjc, to je v svoje kramarije. § 4 teh pravil namreč govori,
da član ne sme poprej kakor meseca oktobra in sicer pismeno
načelniku svoj  delež in odstop odpovedati in da še potem eno
I celo leto kot ud društva ostane.  To se namreč pravi,  da Še
po napovedanem odstopu celo leto za zgubo  z svojim   celim
| premoženjem dober stoji.   Vidi  kmet na primer meseca janu-
arija, da se pri konzumu slabo gospodari, ne more pa poprej
j kot mesca oktobra tistega leta svoj odstop naznaniti,  ostane
J potem še do oktobra prihodnjega leta, torej z vsem 22 mescev
l ud društva  in   plačnik  zgube.   Kaj  se pa  v teh  22 mesecih
lahko zgodi,  to  si  vsakdo zamore misliti  in to tembolj ako
gospodarje teh konzumnih društev pogleda. Vsakemu udu kon-
zumnega društva naj bode zategadelj  rečeno,   da   pravočasno
in pismeno odstop  načelništvu  naznani,   da  se mu  ne bode
J tako kakor Šoštajnskim kmetom zgodilo.
(liazganjači našega »Štajerca.")   Velikokrat smo se že mogli prepričati, da posebno naši gospodje duhovniki nad KŠtajcrcom" razsajajo in sicer gotovo samo zato, ker je ta list | namenjen ubogemu kmetu, kateri danes pod uplivorn klerikalne I stranke stoji, oči odpreti in mu pot pokazati, po katerem lah-I ko k   zboljšanju   njegovega   stana   pride.   Posebni  razganjači j Jkajerca" so gospod župnik v Pilštanju in  njegovi  tovariši v I Zagorji in Prevarji- Kje ga zagledajo tam se jezijo, da jim sko-| raj žile popokajo.  Prisiljeni smo zategadelj tote  gospode  raz-ganjače vprašati, kaj  da jim je  „Štajerc" storil,   in tudi  ako l imajo katoliško vero, ali pa če celo kateremu drugemu  Bogu služijo ?! Ti gospodje hočejo biti zastopniki Boga. Pridgajo najmanj trikrat v tednu  besede našega  Zveličarja  „ljubi  svojega bližnjega kakor samega  sebe" pa  delovanje  teh  gospodov je .čisto drugačno. Besede le besede ostanejo, njih vest je pa polha sovraštva do vsakega pravično mislečiga človeka. Tudi naj
si zapišejo ti gospodje na vrata, da se pri nas človek,   kateri drugače govori kot misli in dela, imenuje „figamož".
(Iz FtUJJl.) Ljubljanski „Slovcnec" Štev. 74 poroča, da se je 29. julija t. I. pri Sv. Trojici v Slov. goricah vršil katoliško političnega društva za okraj Sv. Lenard v Slov. goricah glavni zbor. Duša in glavni steber tega zbora bil je kaplan od Sv. Benedikta. Mi bi ne našli trudavredno, temu ugovarjati in se na njegova že tolikrat pri različnih in ponavljajočih shodih ozirati, ki so vsakokrat napadali štajersko vlado, Štajerski deželni odbor i. t. d., ko bi ne vedeli, da je gospod Muršič sam zoper svoje prepričanje govoril. On je omenjal razen motiva »proč od Gradca" tudi sledeče: Za izobrazbo, vedo in umetnost daje dežela 63.000 kron, za deželni muzej 143.000 kron, za risarsko akademijo 19.000 kron, za rcalično šolo 91.000 kron, za deželni muzej v Ptuju 30.000 kron in od vsega tega mi nimamo nič. (Torej nobenih koristij.) Ljubi gospod! Nebi Vi programe ptujske gimnazije v roke vzeli in v tistih dobrohotno brati hoteli, koliko učencev slovenske narodnosti tudi tukaj za njihovo prihodnost tla po-klada in koliko jih je v njihovih dijaških letih s štimpendijami in podporami obdarjenih bilo? Mogoče bodete Vi med temi, takih dobrot uživajočimi dijaki tudi ime: Franc MuršiČ iz Goričnice pri Sv. Margareti, našli! Gospod kaplan! mogoče bodete priznali, da ste tudi Vi eden tistili ptujskih gimnazijalcev bili, kateri je z visoko -in lepo Štimpendijo obdarjen bil? Niste li tudi Vi prosta kosila (Freitische) uživali? Kako zamorete Vi od tistih zavodov, ki so Vam za VaŠ poznejši poklic pot ugladila, reči: „in od vsega tega mi nimamo nič!" — Meminis.se juvat . . . ! Ako ptujska gimnazij a I na knjižnica s slovensko lekturo ni opremljena, je seveda obžalovanja vredno, zna se pa kar še manjka nadomestiti. Vendar dovoljujemo se vprašati: „Ste Vi le en vinar za nakup takih knjig že darovali r" — Da bi slovenski dijaki pri dobavanju slovenskih knjig pri zunanjih učiteljih bili od teh vsled tega kedaj zavračam, je gola laž, ali pa vsaj natolcevanje- Da se pa učencem s slabim napredovanjem v obligatnih predmetih od privatne lekture — bodisi ista nemška ali slovenska — odsvetuje in se jih od tega, ne samo po nemških ampak tudi po slovenskih profesorjih, kakor v Ptuju tako tudi v vseh učnih zavodih države zaderžuje, je po gimnazijskih pravilih potrjena potreba. Toliko gospod Muršič za sedaj! Želite prilično kaj več, bodemo Vaši želji ustregli. — Nekdo ki tako nepravično ne misli kakor Vi.
(Gospod /upnik iz Majšperga) piše na »Pettauer Zcitung* sledeče: V neki zadnji številki .Pettauer Zcitung«r se bere, da je podpisani v neki njegovi pridigi prepovedal > Štajerca* brati, in to greh imenoval. Ker se podpisani s -Štajercem« ni pečal, ni toraj pri nikaki pridigi le z eno besedo o njem omenil, je prepričan, da je slav. uredništvo »Pettauer Zeitung« pri oni notici od njenega dopisnika zapeljano bilo, ali pa kar bo gotovejše, od nekega tukajšnega obrekovalca zapeljano bilo. To v svrho resnice brez zahtevanja kakega poročila. Majšperg, dne 16. .avgusta 1900. Vsim spoštovanjem, Jakob Marinič, župnik. (Čudna bolezen.) Zdravniki v Hamburgu imajo z neko posebno boleznijo opraviti. Kno žensko je lani strela zadela. Ležala je 6 mescev. Ko je vstala, zamogla je hoditi le s pomočjo drugih in to le par korakov. Otrpjena so ji bile roke in ramena. Čudno pa je, da kadar grmi in treska, da takrat lahko premika z rokami in nogami. Ko nevihta neha, ji udje iznova otrpnejo.
Odpis zemljiško štibre po nevihti.
(Konce.)
Pri ponavljajočih se Škodah v enem in tistem letu, pa odpis davkov ne sme več znesti kakor toliko kolikor celi letni davek znese. Z ozirom na visokost Škode, ki mu jo je nevihta povzročila, in ako je naznanilo škode potrebno ali ne, naj se ravna po sledečem navodilu:
Enoletna setva. Je ta na 7«, */s, 3/* ali vsa uničena, ravna se odpis davka po  tem,   in   ako je   vsa

enoletna setva uničena, odpiše se tedaj celi HavcfiJlw le takrat, ako to leto ni  mogoče  še  dragrcj vsejati. Ako se pa v slučaju zgodi, da je po  I         i.
mogoče še drugo letno sejati, odpiše se mu :mp lega davka   samo   dve   tretjini,   torej   okroglo   vzeto polovico.
Prva letna. Ako je ta na lU ali 7s uničena, ne zgodi se nobena odpisnina. Le, če je prvi pridelek na 7> uničen, odpise l1/*- Ako je nevihta uničila prvega pridelka 3U,  ali cel tu pridelek,   odpiše se  Vi davka.
Drugoletna. Pri tej mora najmanj V. pridelka uničenega biti, da se lU davka odpiše; ker *U od Vi je okroglo  V*
Sadni vrt s travo (ali travnik na novo zasajen z mladim drevjem) je, kakor smo že povedali, meŽana kultura. Skoda se tukaj računi kakor pri glavnem pridelku z a/s.
Da ne bolje razumemo, stavimo tukaj nekaj zgledov in sicer vzemimo na primer:
1.   Parcela z enoletnino posejana, ali posadena. jo toraj edini letni prihodek. Ta parcela nese čistega doneska 40 kron, in je uničena na Vi, odpiše se toraj davka 4 krone 31 vinarjev.
2.   Parcela s prvim dohodkom (prvo setvijo), s čistim doneskom 40 kron, in je na V* uničena, ni nobenega odpisa.
3.   Ravno taka parcela na Vi uničena, tudi nič odpisa.
4.   Ista parcela na pol uničena, se odpiše 4 kron ■» 1   vinarjev
6. Zopet ravno taka parcela na Vi uničena, se odpiše kakor gori pod štev.  1 rečeno.
(!. Je na taki parceli druga letnina na */« uničena, se odpiše tudi kakor pod štev. 1 navedeno.
Preračun škode po § 2 odstavek 2, te postave bodemo razložili tako: vzemimo na primer vinograd, ki nese čistega skupnega dohodka 40 kron. in posestnik obdeluje v eni in tisti občini samo ta vinograd, in le-ta mu je bil po oidimu (peronospori, slani) na %* uničen. Tukaj ne zgodi se nič odpisa, če tudi je bila samo enoletnimi. Ravno pri taki parceli pa na V«, toraj več kot na V« uničena, se pa odpiše 4 krone 31 vinarjev. Če pa tu posestnik v eni in isti občini poleg vinograda obdeluje še druge kulture, ki pa, seveda po oidinu (peronospori, slani) niso uničena, se ne odpiše nobena štibra, čeravno bi pri vinogradu škoda več sto goldinarjev znašala.
Kako dobro je toraj, da se pravočasno in vstraj-no proti  takim, trtnim in sadnim boleznim  bojujemo.
Gospodarske stvari.
(Pridelovanje   dobrega  sadnega   mošta.)  Letos
bode, kar je znano, prav veliko sadja. Prihodnje dve leti pa. kakor skušnje učijo, ga bode le malo.
Kdor toraj sedaj svojih jabolk po nizki ceni predati noče, stori dobro, ako sam dela jabolčnik in ga v kleti shrani. Jabolčnik se bode čez eno ali dve leti  prav dobro prodal. Da bode pa jabolčnik tudi
s   kisliiM
red
obstanujoč  m   dober okus   ohranil,   more   se ž nji ravnati tako-lc:
1.    Popolnoma  sladke jabolko   morejo ali boljše z lesnikami pomešane biti, ker same sladfl ne dajo dobrega mošta.
2.   Pozne zimske jabolko smejo se tudi  v trda stanju, to je prodno so popolnoma dozorele, za mfl porabiti, vendar morejo se, kadar so že stolčene, \M 24- 48   ur   (kakor je toplota) ležati pustiti  in  še potem prešati.                                                               —
3- Zrele jabolko   morejo se   takoj   prešati,   bfl da bi se kaj časa   stati   pustile,   ali   celo  sem in i; pretresale   in   sicer   brez   da   bi   se   kaj   v o (mmoTjMo,   ker  mošt,   kateremu   se   voda   pride obajfrži se komaj pol leta,
& 4. Vsako sadje se  mora pred prešanjem   opral ^ gnile jabolke,  pesek, perje in druga nesnaga praviti. Pri prešanji se mora snažno ravnati, mošt precej v snažno in žveplane sode stočiti.
5. Za ;500 litrov potrebuje se 9—K) m-* jabolk. Kdor pa vodo zraven priliva in 1—*Ž cet sadja  prihraniti  hoče, ta bo pokvaril ves mošt.
ft  Mošt pusti se v tistih sodih kipeti,   v kat-se je iz   pod   preše  pretočil.   On se pred in med pen jem ne sme pretakati.    Kipenje   stori   najbolje mrzli kleti.
7.   S sadnim moštom se v kleti ravno tako iav kakor  z   vinskim   moštom.   Mošt se   sme   precej prvem   kipenji   od  drožev   proč   vzeti,   kar   p a \, c txeb.n p,   č k p d u j e   pa   v e č k cat.
8.   Bo mošt v kleti kalen,   ali se celo* vleče, pride   od   tega,   ker je bilo  sadje presladko,   ali [nezrelo. Tukaj pomaga,   če se prilije   frišnega mol] iz  hrušk   lesnik,   ali pa nekoliko črnega čaja (Thee
li pa   „taninaCi,   katerega se   v lekarnah kupi.   I ne se pa take reči veliko priliti,   ampak po male to večkrat, tako dolgo da se sČisti.
9.   Mošt se še bolj obstoječ naredi,   ako se  pi] (lene nekoliko vinskega kamna (Weinstein)   ali da mu primeša vinskih droži. Ako se mu pridene stoičen jabolk   lesnik,   ali   hrušk   lesnik,   dernulj,   nešpelj  i kuten.
Na   tak   način   in   brez   vode   pripravljeni   mo obdrži se 3 leta, ima dober okus in dobro ceno.
(V porabo odpadlega sadja.) Sadje, ki samo od pada. da se porabiti prav dobro za dober sadni jesi Drobno stolčeno tako sadje se dene v snažen sod se potem s kuhano vodo polije. Na liter take ka računi se dobre 3, litra vode. Sod se postavi v svrhfl kisanja na topel kraj, kjer naj stoji kakih 7 dni; potei se ta mešanica skozi platno precedi in v drug so pretoči. Na 12 litrov take že sčistene tekočine dei se en četrt litra pivovih drožij (Bierhefe) in kom črnega kruha. Sod se na to dobro zapre in štiri tedi pri miru pusti. Konečno se ta že gotovi jesih prece še enkrat.
k
X
>,
■
Izdajatelj in odgovorni urednik: l*"r. Schrei.
Tisk: W. Blanke v Ptuju.