Ksaver Meško:
Deklici v spominsko knjigo.
Še solnčni žarki se tvojih lic veselijo, vse cvetje cveti ti, škrjančki ti gostolijo, in kar je na svetu cest, te vabijo, se ti smejijo.
A pazi, detel
Zavije često v oblake temne
prav naglo se solnce,
ki zdaj ti tak krasno sveti;
odcvetejo kmalu najlepši cveti;
viharji in toča čez polje zbesne,
in pevci njiv
v razore se skrijejo, plašno molče,
še Bog, če smrti ubeže.
Ne daj človeških poti Vladar injGospod,
da bila bi kdaj
brez solnca, brez cvetja in'petja življenja bi tvojega pot!