252
Politični pregled*
Jubilejne slavnosti. — Minoli mesec so se začele slav-no8ti petdesetletnice vladanja našega presvetlega cesarja. Otvo-rili so jih dunajski šolarji, katerih je v slavnostnem sprevodu defeliralo nad 70.000 pred cesarjem. Tej slovesnosti je sledila udanostna izjava avstrijskih lovcev in udanostna izjava avstrijskih strelcev. Pri sprevodu dunajskih šolarjev je cesar v svojo zahvalo upletel nekaj besed, katere so obudile največjo pozornost in so velicega političnega pomena. Cesar je rekel, da mu je sprevod dunajskih šolarjev, ta sijajni dokaz udanosti in ljubezni, tolažba za obilne žalosti, katere mu je prineslo letošnje leto. Nemce so zadele te rahle besede očetovskega vladarja kakor da bi jih bil kdo z bičem oplazil po obrazu, saj so čutili, da so te besede naperjene proti njim, da se s temi besedami ožigosava njihova politika. Kaj je provzročilo cesarju tako biidko žalost? Nemška obstrukcija, nemško proti monarhiji in proti dinastiji naperjeno gibanje. Cesarju gre hvala, da je avstrijsko mislečim ljudem dal pogledati v svoje srce.
§ 14. — Te dni je dunajski uradni list objavil na podlagi znanega § 14 izdano cesarsko naredbo, s katero se uveljavlja tudi za drugo polovico tekočega leta budgetni pro-vizorij. Izza Belcredijevih časov je to prvi slučaj, da parlament ni rešil budgeta, da se je uveljavil izvenparlamentarnim potom, a sploh je to prvi slučaj, da si je morala vlada na ta način pomagati vsied nasprotstva parlamentarnih strank proti ustavnemu delovanju parlamenta. Z isto naredbo se pooblašča finančni minister, da sme na račun inventicijskega posojila najeti 20 milijonov za izvršitev nujnih investicij.
253
Revolta v Gališki. — V zapadnih galiških okrajih trajajo zdaj že vež tednov veliki izgredi, naperjeni v prvi vrsti proti Židom, pa tudi proti premožnim slojem. Vlada jih je skušala z vojaško silo udušiti, a dasi je na dotičnih mestih zbrala male armade, dasi je postopala z vso strogostjo, dasi je bilo v bojih z vojaštvom mnogo puntarjev ustreljenih, vendar niso izgredi nehali. Vsled tega je vlada v sodnih okrajih Novi Szacz in Ejmanov razglasila preki sod.
Spravna posvetovanja. — Vlada še vedno upa, da pridobi cehe in Nemce za spravne konference, pri katerih naj bi se zjedinili o volilnih načelih jezikovnega zakona, tako da bi mogla vlada preklicati jezikovne naredbe za češko in za Moravsko. Ministerski predsednik grof Thun se je zadnji čas opetovano pogajal z različnimi političnimi voditelji češkimi. Morda se je pogajal tudi z nemškimi voditelji, toda to se skrbno prikriva. Nemški voditelji se boje radikalcev. Stein-wender se je nekoč pogajal z Gautschem, a radikalci so tako brezobzirno nanj planili in začeli tako gonjo proti njemu, da se ne bo nihče več upal, spuščati se v kakoršnakoli pogajanja z vlado, cehi so tudi sedaj pripravljeni priti na mirovna pogajanja, in mladočeška stranka je že določila poslance dr. Engla, dr. Herolda, dr Pacaka, dr. Brzorada, dr. Kramafa, dr. Grregra in dr. Stranskega za svoje zastopnike. Nemci še niso nikogar določili. Splošno mnenje je, da Nemcev ne bo na spravna pogajanja, a tudi če pridejo ni dosti upanja, da se doseže spo-razumljenje. Slovenci moramo želeti, da se sprava ne posreči, zakaj če sklenejo Nemci in cehi mir, smo Slovenci izgubljeni.
Graška višja sodnija in jezikovna ravnopravnost.
— Novi civilnopravdni red je predrugačil vse dosedanje sodno postopanje. Na mesto pismenih obravnav so stopile ustmene razprave in to ne samo pri sodnijah prve stopnje, ampak tudi pri prizivnih instancah, tako da se bode sedaj tudi pri višjih sodnijah obravnavalo v slovenskem jeziku. Kakor znano, spadamo Slovenci pod dve višji sodišči, pod graško in pod tržaško. V Trstu so brez vseh težav spoznali, da po veljavnih jezikovnih naredbah in v smislu raznih določil civilnopravdnih zakonov se mora s slovanskimi strankami, ako je bil pravdni akt v prvi instanci v slovenskem jeziku dognan, tudi pri prizivni instanci slovenski obravnavati. To se tudi redno in korektno vrši. Grraška višja sodnija pa je ukrenila drugače. Povspela se je do trditve, da je pri graški višji sodniji samo slovenščina razpravni jezik, dasi spada pod to sodniio j eden milijon Slovencev, dasi ima ta sodnija več slovenskih pravd rešiti, kakor nemških in dasi veljajo za graško višjo sodnijo prav tisti zakoni, kakor za tržaško. Sklep graške višje sod-nije proti slovenskim obravnavam je pravno neutemeljiv in se smatra za samovoljnost. Poklicani faktorji so se združili na energičen odpor in upamo, da zastavijo vse svoje sile, da doženemo stvar za nas ugodno.
Nemška gonja proti Palackega slavnosti. — Velika slovanska manifestacija o stoletnici rojstva Frana Palackega je dala Nemcem povod, da so zagnali silen hrup, češ, v Pragi se je proklamiral panslavizen. Tudi naš minister zunanjih del, ki se je postavil po znamenitih neuspehih njegove politike in ki je tekom dobrih dveh let znal vso Evropo in Ameriko prepričati, da je mej velikimi diplomati jeden naj-neznatnejših, se je silno razkoračil in grozil ruskim gostom na vse možne načine. Oficijozni listi so slovanske goste na vse možne načine insultirali, zlasti generala Eomarova, ruskim gostom princu Andronikovu, državnemu svetniku Vacliku in uredniku časopisa „Novoe Vranja" pa se je kar ukazalo, naj zapuste Avstrijo. Proti Slovanom je hitro vsa policija na nogah, Nemcem iz Nemčije pa nihče ne brani, delati na avstrijskih tleh propagando za veliko Nemčijo.
Bolcan. — 30. junija. Pod milim nebom se je vršil protestni shod nemške katoliške ljudske stranke. Na shod, ka-
teremu je predsedoval posl. Zallinger, je prišlo nad 10.000 oseb. Glavni govornik je bil baron Dipauli, kateri je ostro bičal nemškonacijonalno gibanje in odklanjal vsako zvezo z nemškimi nacijonalnimi strankami, ker agitujejo proti državi in proti dinastiji. Eekel je, da Tirolci ne marajo plavic, da je njih znak tirolski orel, črno-rumene barve. Povdarjal je, da so se tirolski poslanci vedno zavzemali za interese nemškega naroda. Avstrija pa da ne more biti niti nemška, niti slovanska, ampak mora vedno ostati samo Avstrija. Shod je sprejel več prav krepkih resolucij in poslal udanostni brzojavki cesarju in papežu.
Blamirani Goluhovski in Črna gora. Boj „Fremden-blatta" proti „ Glasu Crnagorca" in proti knezu Nikiti se je završil s sijajno blamažo giasila avstrijskega zunanjega ministra. Tiste beležke, radi katere je nastal ves hrup, sploh ni prinesel cetinjski „Glas Črnogorski", ampak zagrebški „SrbobranB. „Fremdenblatta pa te notice ni posnel po „SrbobranuM. nego po ogerskem oficijoznem „Pester Llovdu" ki je infamno lagal, da je posnel tisto vest po glasilu črnogorskega kneza. „Glas Črnogorca" zavrača z opravičeno ogorčenostjo surove napade „Fremdenblatta" na-se in na kneza ter dokazuje, da so bile vse brzojavke in beležke „Neue Freie Presse" o nekih izjavah lorda Salysburyja nesramna židovska laž, katero je pomagal širiti oficijozni „Correspondenz-Bureau" !
Italija. — Kriza še ni poravnana. Ni pa tudi lahko sestaviti nove vlade pri tolikem nasprotstvu, ki vlada mej prvaki in ob tako gospodarsko razpalih razmerah, ki tlačijo kraljestvo. — Vojno sodišče v Milanu je že izreklo sodbo nad krivci izgredov v Milanu. Obtoženih je bilo 24 oseb, mej temi tudi poslanci in vredniki časnikov. Prisojena kazen znaša največ 6 let ječe. Pet obtožencev je bilo oproščenih. Katoliški časnikar don Albertario je dobil tri leta ječe. Spoznan je bil krivim, da je hujskal v svojem listu. Seveda gnjile razmere kritikovati, se pravi na Laškem hujskati.
v
Spanjsko-amerikanska vojska. Manila na Filipinih, o kateri se je že opetovano poročalo, da se je udala, je še vedno v rokah Spanjcev. Niti ustaši niti Amerikanci nemorejo dobro utrjeni Manili blizu. Amerikanci pričakujejo v to pomoči z doma. Drugi oddelek španjske mornarice pod poveljstvom Camera pljuje baje Filipinom na pomoč, če pride pravočasno, mogoče še kaj reši. Na Kubi so Amerikanci izkrcali večje število svojih čet. Pravijo, da šteje amerikanska vojska na Kubi že do 20.000 mož, k tem pride še kakih 5000 ustašev. Spanjcev je v Santjago kakih 16.000 mož, v vsem pa 31.000 mož. Amerikanci se čutijo še prešibke napram Špa-njcem in hočejo še pomnožiti svojo vojsko, da potem morejo vspešno napasti Španjce ob Santjagi. Opetovano se čujejo glasovi, da naj se sklene mir. Zlasti španjski trgovski krogi zelo priporočajo sklenitev miru.
Kreta. — Pričakovati je bilo po nemirih na Kreti, ko so vse evropske velevlasti stopile na delo za ureditev razmer na tem otoku, da bode takoj ali vsaj kmalu narejen ondi red in zagotovljen stalni mir. To se ni zgodilo. Večne intrige Turčije, kateri bi se pač moralo ostro bližje stopiti, zavirajo do danes vreditev krečanskih razmer. Sedaj so se zopet dogovorile velevlasti, ki imajo svoja brodovja še pred Kreto, to so Eusija, Anglija, Francija in Italija, da se izroči uprava otoka odboru krečanske rarodne skupščine. O guvernerju se ne omenja v dogovoru ničesar. Pa kakor je Turčija v oviro, da Kreta še nima guvernerja, tako je skoro gotovo, da bode tudi novo upraviteljstvo otoka zavirala pri njegovem delu. čuje se že kako turški sultan skrbi za svoje ljudi in jih različno podpira. Prav tako, a pri razmerah na Kreti pomeni to stran-karstvo, ki more le slabe posledice imeti. S to Turčijo bi se pač moralo drugače postopati!
u.